Pogodba o Evropski uniji – pridružitev EU

POVZETEK:

Člen 49 Pogodbe o Evropski uniji

Člen 2 Pogodbe o Evropski uniji

KAJ JE NAMEN ČLENA 49 IN ČLENA 2 POGODBE O EVROPSKI UNIJI?

Člen 49 določa pravno podlago za pridružitev evropskih držav EU.
Člen 2 določa vrednote, na katerih temelji EU.

KLJUČNE TOČKE

Upravičenost

Država prosilka mora:

biti evropska država;
spoštovati in biti zavezana vrednotam, določenim v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), ki so: spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost in pravna država; spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; in spoštovanje pluralistične družbe, nediskriminacije, strpnosti, pravičnosti, solidarnosti ter enakosti žensk in moških.

Država prosilka mora izpolnjevati tudi merila za pristop k EU. Ta so splošno znana kot københavnska merila, kot jih je določil Evropski svet junija 1993 v Københavnu. Ta merila so:

stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin,
delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost spopadanja s pritiski konkurence in tržnimi silami v EU,
sposobnost prevzemanja in učinkovitega izpolnjevanja obveznosti članstva, vključno s spoštovanjem ciljev politične, gospodarske in monetarne unije.

Evropski svet, ki se je sestal decembra 1995 v Madridu, je dodal, da morajo države kandidatke biti sposobne uporabljati pravo EU in zagotoviti, da ga bodo po prenosu v nacionalno zakonodajo učinkovito izvajale z ustreznimi upravnimi in pravosodnimi strukturami.

EU si pridržuje pravico do odločanja o tem, kdaj država kandidatka izpolnjuje merila za pristop. Sama EU pa mora biti sposobna vključevati nove članice.

Postopek

1.
Prošnja
Evropska država, ki izpolnjuje merila iz člena 2 PEU, naslovi uradno prošnjo na Svet EU. Svet o prošnji obvesti Evropski parlament, Evropsko komisijo in nacionalne parlamente.
2.
Mnenje Evropske komisije
Evropska komisija po posvetovanju s Svetom EU izda mnenje o prošnji zadevne države za članstvo v EU.
3.
Status kandidatke
Svet EU soglasno na podlagi mnenja Komisije in ob podpori Evropskega sveta državi podeli status države kandidatke.
4.
Pogajanja
Pogajanja se začnejo po soglasnem sklepu Sveta EU.
Pogajanja potekajo na medvladnih konferencah, ki se jih udeležijo vlade držav EU in vlada države kandidatke. Pravni red EU je zaradi učinkovite organizacije pogajanj razdeljen po področjih politike. (Trenutno obstaja 35 področij politike ali „poglavij“.)
Svet EU lahko za vsa poglavja določi merila za odprtje ali zaprtje poglavja, za nekatera posebna poglavja pa tudi vmesna merila. Sklep za določitev meril temelji na poročilu o pregledu posameznih poglavij. Poglavje se lahko začasno zapre samo, kadar država kandidatka pokaže, da že izvaja pravni red zadevnega poglavja – ali da ga bo začela izvajati do datuma pristopa in s tem izpolnila morebitna določena merila.
Komisija v predpristopni fazi spremlja prizadevanja države kandidatke za izvajanje pravnega reda. V tem postopku jim tudi pomaga s predpristopnimi finančnimi instrumenti, kot je TAIEX.
Prehodne ureditve – strani razpravljajo tudi o možnosti (in načinu) postopnega uvajanja nekaterih pravil, ki bi novi pristopni državi ali državam članicam EU zagotovile dovolj časa za prilagajanje. Razprave o tem potekajo predvsem v zadnjih fazah pogajanja.
Komisija obvešča Svet EU in Evropski parlament med celotnim postopkom, zlasti z letnimi širitvenimi svežnji, ki vsebujejo horizontalni strateški dokument v obliki sporočila o širitveni politiki ter poročila o posamezni državi. Te dokumente obravnava Evropski parlament, ki svoje ugotovitve predloži v obliki resolucij, sprejetih na plenarnih zasedanjih. Države kandidatke prav tako pripravijo letne nacionalne programe, v katerih ocenijo lasten napredek pri izvajanju različnih poglavij pravnega reda.
5.
Pristop
Po zaključku pogajanj in dokončnem zaprtju vseh poglavij v svežnju se na konferenci držav članic EU za pripravo pristopne pogodbe pripravi in zaključi pristopna pogodba. Pristop mora soglasno odobriti Svet EU in pri tem prejeti soglasje Evropskega parlamenta. Pogodbo nato podpišejo vse države članice EU in pristopna država. Preden začne pristopna pogodba veljati, jo morajo podpisati vse države članice EU in pristopna država v skladu s svojimi ustavnimi postopki.