Politika Evropske unije glede umetne inteligence

Umetna inteligenca (UI) je tehnologija, ki izkazuje človeku podobno vedenje. Vključuje programsko opremo, ki uporablja strojno učenje in druga orodja za obdelavo informacij iz velikih količin podatkov z uporabo senzorjev, digitalnih podatkov ali drugih vhodnih podatkov za ustvarjanje vedenja na podlagi modelov, izdelanih na podlagi teh podatkov. Ta programska oprema strojem omogoča, da sprejemajo odločitve, ki bi jih običajno sprejeli ljudje.

Kot odgovor na poziv voditeljev Evropske unije (EU) za pristop EU k umetni inteligenci je Evropska komisija leta 2018 predstavila pristop, s katerim bi čim bolje izkoristili priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca, in hkrati za reševanje novih izzivov, ki jih prinaša. Ta vseevropski pristop je imel tri cilje:

• povečanje javnih in zasebnih vlaganj v UI;
• pripravo na družbeno-ekonomske spremembe in
• zagotavljanje ustreznega etičnega in pravnega okvirja.

Leta 2021 je temu sledil obsežnejši sveženj o umetni inteligenci:

• sporočilo o spodbujanju pristopa EU k umetni inteligenci;
• usklajen načrt z državami članicami EU za spodbujanje odličnosti na področju umetne inteligence s skupnimi močmi na področju politike in naložb v umetno inteligenco ter
• predlog uredbe o določitvi usklajenih pravil o umetni inteligenci, ki bi obravnavala tveganja posebnih uporab umetne inteligence in jih razvrstila v štiri različne stopnje: nesprejemljivo tveganje, visoko tveganje, omejeno tveganje in minimalno tveganje.

Načrtovani so nadaljnji zakonski predlogi. Ti bodo namenjeni reviziji nekaterih varnostnih predpisov EU za posamezne sektorje (npr. o strojih in splošni varnosti proizvodov) ter obravnavi vprašanj odgovornosti, povezanih z novimi tehnologijami.

Komisija namerava s programoma Digitalna Evropa in Obzorje Evropa v umetno inteligenco vložiti 1 milijardo evrov na leto. Spodbujala bo dodatne naložbe iz zasebnega sektorja in držav članic, da bi v naslednjem desetletju dosegli letni obseg naložb v višini 20 milijard evrov.