Posodobitev visokošolskega izobraževanja v EU

POVZETEK:

Sporočilo Evropske komisije (COM(2011) 567 final) – program za posodobitev visokošolskih sistemov v EU

POVZETEK

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

Sporočilo določa ključne prednostne naloge za visokošolsko izobraževanje v EU. Namen programa je omogočiti visokošolskim sistemom, da bodo bolje prispevali k ciljem strategije za rast Evropa 2020.

Sporočilu sta sledili dve poročili Evropski komisiji leta 2013 in 2014 o izboljšanju kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskih institucijah v Evropi ter o novih načinih poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju.

KLJUČNE TOČKE

Sporočilo določa pet prednostnih področij, na katerih morajo biti države EU in visokošolske institucije dejavne, ter ukrepe, ki jih bo EU sprejela v podporo njihovim prizadevanjem.

• 1.

  Zvišanje ravni izobrazbe – eden od ciljev strategije Evropa 2020 je, da do leta 2020 40 % mladih zaključi visokošolsko izobraževanje. Ocenjuje se, da bodo za milijon novih delovnih mest potrebne raziskovalne spretnosti.

• Zato sporočilo vsebuje naslednja priporočila:
  • zmanjšati osip in privabiti več ljudi v visokošolsko izobraževanje, zlasti z vzpostavljanjem stikov s študenti iz prikrajšanih skupin in odraslimi ter s finančno podporo zanje,
  • izboljšati pogoje za naložbe industrije v raziskave in inovacije ter opremiti obstoječo delovno silo z raziskovalnimi spretnostmi,
  • razviti jasne poti za napredovanje od poklicnega in drugih vrst izobraževanja do visokošolskega izobraževanja ter za neakademsko udejstvovanje raziskovalcev.

V raziskavi iz leta 2015 sta bili določeni stopnja uspešnega zaključka visokošolskega izobraževanja in stopnja osipa v visokošolskem izobraževanju v Evropi.

• 2.

  Izboljšanje kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja

• Sporočilo vsebuje naslednja priporočila:
  • izobraževalni programi, vključno z usposabljanjem raziskovalcev, bi se morali odzivati na trenutne in prihodnje potrebe trga dela z uporabo spretnosti in napovedi rasti ter z vključevanjem delodajalcev in institucij na trgu dela v oblikovanje in izvajanje programov,
  • nove tehnologije bi bilo treba izkoristiti za učinkovitejše raziskovalne metode ter za prožnejše in posamezniku prilagojeno poučevanje (npr. e-učenje),
  • potrebni so boljši delovni pogoji, vključno z nadaljnjim razvojem poklicnih poti in uvajanjem spodbud za nagrajevanje odličnosti v institucijah, da bi se privabili in obdržali kakovostni profesorji in raziskovalci.

• 3.

  Spodbujanje mobilnosti in čezmejnega sodelovanja – evropski visokošolski ministri so postavili cilj, da se delež študentov, ki opravijo del študija ali usposabljanja v tujini, do leta 2020 poveča na 20 %.

• Zato sporočilo vsebuje naslednja priporočila:
  • sistematično vključevanje mobilnosti v izobraževalne programe,
  • izboljšanje priznavanja diplom in kreditnih točk ali prenosljivost štipendij s primerljivo in dosledno uporabo evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS) in priloge k diplomi ter povezovanje kvalifikacij z evropskim ogrodjem kvalifikacij,
  • izboljšanje dostopnosti, pogojev zaposlovanja in možnosti napredovanja za študente, raziskovalce in učitelje iz drugih držav.

• 4.

  Krepitev „trikotnika znanja“, ki povezuje izobraževanje, raziskave in inovacije

• Sporočilo vsebuje naslednja priporočila:
  • javne politike bi morale spodbujati partnerstva med visokošolskimi institucijami in podjetji s pomočjo:
    • struktur nagrajevanja in spodbud za regionalni razvoj,
    • multidisciplinarnosti,
    • sodelovanja med različnimi organizacijami ter
    • zmanjšanja regulativnih in upravnih ovir medsektorskim partnerstvom;
  • visokošolske institucije bi morale uporabljati rezultate raziskav in inovacij v svoji ponudbi izobraževanja ter tako spodbujati razvoj podjetniških, ustvarjalnih in inovativnih spretnosti.

• 5.

  Izboljšanje upravljanja in financiranja

• Sporočilo vsebuje naslednja priporočila:
  • povečanje stroškovne učinkovitosti javnih naložb v visokošolsko izobraževanje in povezovanje financiranja z uspešnostjo z dejavnikom konkurence,
  • povečanje naložb v visokošolsko izobraževanje s povečanjem raznovrstnosti virov financiranja in olajšanjem dostopa do alternativnih virov financiranja, vključno z zasebnimi sredstvi,
  • vlaganje v profesionalno upravljanje,
  • zagotavljanje večje prožnosti sistemov financiranja in upravljanja, da se poveča avtonomnost visokošolskih institucij ter se jim omogoči, da razvijejo svoje strateške usmeritve.

Prispevek EU

EU namerava podpreti prizadevanja nacionalnih organov in institucij na teh petih področjih, in sicer s:

• spremljanjem strategije Evropa 2020 in
• zagotavljanjem, da bo njen finančni okvir za obdobje 2014–2020 omogočal različne zadevne politike, ki podpirajo posodobitev visokošolskega izobraževanja.

Ukrepi Evropske komisije vključujejo:

• omogočiti študentom sprejemanje ozaveščenih odločitev s pomočjo orodja za razvrščanje (U-Multirank) univerz, ki upošteva uspešnost na petih področjih,
• izboljšati priznavanje študija v tujini z okrepitvijo evropskega sistema zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS),
• uvesti garancijsko shemo za posojila (posojilo za magistrski študij Erasmus+) za študente, ki opravljajo magistrski študij v drugi državi članici,
• sprejeti strateški inovacijski program,
• predlagati okvir kakovosti za pripravništvo z enotno platformo za ponudbe pripravništev v Evropi,
• razvijati odnose na področju visokošolskega izobraževanja v državah zunaj EU (glejte sporočilo iz leta 2013 o evropskem visokošolskem izobraževanju v svetu),
• spremeniti direktive o študentih in raziskovalcih, da bi EU postala zanje še privlačnejša.

OZADJE

Več informacij je na voljo na

• strani „Dejavnosti EU na področju visokošolskega izobraževanja“ na spletnem mestu Evropske komisije.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Spodbujanje rasti in delovnih mest – program za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov (COM(2011) 567 final z dne 20. septembra 2011)

POVEZANI AKTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Zmanjševanje osipa kot ključni prispevek k strategiji Evropa 2020 (COM(2011) 18 final z dne 31. januarja 2011)

Priporočilo Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa (UL C 191, 1.7.2011, str. 1–6)

Sklepi Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha (UL C 417, 15.12.2015, str. 36–40)

Zadnja posodobitev 14.06.2016