Mednarodno sodelovanje

Začetek razvojnega sodelovanja Evropske unije (EU) je sovpadel s podpisom Rimske pogodbe leta 1957, čezmorske države in ozemlja držav članic pa so bili njegovi prvi upravičenci. Skozi leta se je obseg razvojnega sodelovanja EU postopoma povečeval. EU je zdaj največja donatorka na svetu, ki sodeluje s približno 160 državami.

Razvojno sodelovanje se mora izvajati v skladu z načeli in cilji zunanjega delovanja EU. Njegov glavni cilj je zmanjšati in na dolgi rok izkoreniniti revščino po svetu s spodbujanjem trajnostnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju v skladu s cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov.

Vodilna načela zunanjega delovanja in razvojnega sodelovanja EU najdemo v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in členu 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Instrumenti EU za financiranje zunanjega delovanja so v zadnjih letih doživeli racionalizacijo. Od sprejetja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 je Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa glavni instrument financiranja zunanjega delovanja EU. Zajema sodelovanje z vsemi državami zunaj EU, čezmorskih držav in ozemelj ter držav, ki prejemajo predpristopna sredstva.

Pred letom 2021 je bil Evropski razvojni sklad (ki ni bil del proračuna EU) glavni instrument EU za razvojno pomoč 79 afriškim, karibskim in pacifiškim (AKP) državam ter čezmorskim državam in ozemljem. V zadnjem večletnem finančnem okviru EU (2021–2027) je bilo sodelovanje z državami AKP vključeno v proračun EU in je zajeto v Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa.

Čeprav naj bi se sporazum med EU in državami AKP iz leta 2000 (sporazum iz Cotonouja) iztekel leta 2020, je bila njegova uporaba podaljšana do 30. septembra 2023, razen če bo novi sporazum o partnerstvu AKP-EU začel veljati ali se bo začasno uporabljal pred tem datumom.