Montrealski protokol (k Dunajski konvenciji o varstvu ozonskega plašča) je globalni sporazum o varstvu stratosferskega ozonskega plašča zemlje s postopno odpravo kemikalij, ki škodljivo delujejo nanj. Ta postopna odprava vključuje proizvodnjo in porabo snovi, ki tanjšajo ozonski plašč.
Ker so snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, tudi močni toplogredni plini, je postopna odprava pomembna tudi za blaženje podnebnih sprememb. Kljub temu, da delno halogenirani fluoroogljikovodiki (HFC) ne tanjšajo ozonskega plašča, si protokol prizadeva za zmanjšanje njihove proizvodnje in porabe, da se prepreči nadomestitev snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, s HFC, ki pomembno prispevajo k podnebnim spremembam.
Montrealski protokol je bil sprejet leta 1987 in je začel veljati leta 1989. Večkrat je bil spremenjen. Njegova zadnja sprememba, kigalijska sprememba, poziva k postopni odpravi HFC.
Emisije HFC so zajete v Pariškem sporazumu, odobrenem s Sklepom (EU) 2016/1841. Montrealski protokol pomaga pri izpolnjevanju cilja, da se dvig globalne temperature zadrži precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnjo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Odločba 88/540/EGS daje pravno odobritev EU za Dunajsko konvencijo o varstvu ozonskega plašča in Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kot so ga sprejele pogodbenice protokola dne 15. septembra 1987.

KLJUČNE TOČKE

EU in države EU so pogodbenice Dunajske konvencije in njenega Montrealskega protokola.
Protokol vključuje določbe, ki se nanašajo na:
- nadzorne ukrepe (člen 2),
- izračun nadzornih ravni (člen 3),
- nadzor nad trgovanjem z nepogodbenicami (člen 4),
- poseben položaj držav v razvoju (člen 5),
- sporočanje podatkov (člen 7),
- neskladnost (člen 8),
- finančni mehanizem,
- tehnično pomoč (člen 10) in druge teme.
Nadzorovane snovi so navedene v prilogah: A (klorofluoroogljikovodiki – CFC, haloni), B (drugi popolnoma halogenirani CFC, ogljikov tetraklorid, metil kloroform), C (delno halogenirani klorofluoroogljikovodiki – HCFC, delno halogenirani bromofluoroogljikovodiki – HBFC in bromoklorometan), E (metil bromid) in F (HFC).
Montrealski protokol predvideva zmanjšanje porabe in proizvodnje snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in postopno odpravo HFC. Za države v razvoju (imenovane pogodbenice iz člena 5) in razvite države (imenovane pogodbenice, ki niso pogodbenice iz člena 5) so določeni različni časovni okviri za vsako skupino snovi.
Časovni okvir vključuje:
- CFC do 1. januarja 1996 za pogodbenice, ki niso pogodbenice iz člena 5, in do 1. januarja 2010 za pogodbenice iz člena 5 (z možnimi izjemami),
- halone do 1. januarja 1994 za pogodbenice, ki niso pogodbenice iz člena 5, in do 1. januarja 2010 za pogodbenice iz člena 5 (z možnimi izjemami),
- HCFC do 1. januarja 2020 za pogodbenice, ki niso pogodbenice iz člena 5, in do 1. januarja 2030 za pogodbenice iz člena 5 (z možnimi izjemami, majhen odstotek pa se lahko uporabi pri servisiranju obstoječe opreme za hlajenje in klimatizacijo (tj. pravica do 0,5 % ravni osnovne porabe do 1. januarja 2030 za servisiranje opreme za hlajenje in klimatizacijo, ki obstaja 1. januarja 2020, za pogodbenice, ki niso pogodbenice iz člena 5, in pravica do 2,5 % ravni osnovne porabe na podlagi povprečja 10 let v obdobju 2030–2040 do 1. januarja 2040 za servisiranje opreme za hlajenje in klimatizacijo, ki obstaja 1. januarja 2030, za pogodbenice iz člena 5),
- za HFC je prvi korak k zmanjšanju za pogodbenice, ki niso pogodbenice iz člena 5, določen za leto 2019, večina pogodbenic iz člena 5 pa bo zmanjšanje začela leta 2024.
Člen 4 Montrealskega protokola vključuje pravila za trgovanje nepogodbenic: prepovedujejo ali omejujejo trgovanje držav, ki so pogodbenice protokola, z nadzorovanimi snovmi z državami, ki niso pogodbenice protokola. Cilj tega je čim bolj okrepiti sodelovanje v protokolu. Določbe so se sprva uporabljale za prvotne skupine snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, in so se sčasoma razširile, tako da vključujejo dodatne skupine snovi, ki so bile vključene v protokol z nadaljnjimi spremembami.
Pogodbenice Montrealskega protokola:
- sprejmejo postopke za določanje ukrepov za neskladnost in obravnavanje pogodbenic, pri katerih se ugotovi neskladnost,
- od leta 1990 vsaka štiri leta ocenijo izvajanje nadzornih ukrepov, vključno z možnostjo dodajanja ali črtanja snovi s seznama prepovedanih snovi,
- imajo obveznost letnega poročanja o vsaki nadzorovani snovi (podatki se predložijo sekretariatu protokola),
- sodelujejo pri spodbujanju ustreznih najboljših tehnologij, nadzornih strategij in možnih nadomestkih za snovi,
- spodbujajo tehnično pomoč za pomoč državam, ki niso pogodbenice, pri sodelovanju v tem protokolu in njegovem izvajanju,
- sklicujejo redne sestanke, za katere sekretariat opravlja storitve,
- zagotavljajo sredstva za izvajanje protokola, vključno z delovanjem sekretariata,
- lahko obvestijo o svoji nameri, da odstopijo od protokola, v skladu s pogoji iz člena 19.

OD KDAJ SE TA PROTOKOL, SPREMEMBE TER POVEZANE ODLOČBE IN SKLEPI UPORABLJAJO?

Prvotni Montrealski protokol je začel veljati 1. januarja 1989.
Odločba 88/540/EGS se uporablja od 25. oktobra 1988.
Prva sprememba Montrealskega protokola, sprejeta leta 1990 v Londonu, je začela veljati 10. avgusta 1992.
Odločba 91/690/EGS se uporablja od 23. decembra 1991.
Druga sprememba Montrealskega protokola, sprejeta leta 1992 v Københavnu, je začela veljati 14. junija 1994.
Odločba Sveta 94/68/ES se uporablja od 14. februarja 1994.
Tretja sprememba Montrealskega protokola, sprejeta leta 1997 v Montrealu, je začela veljati 10. novembra 1999.
Sklep 2000/646/ES se uporablja od 17. oktobra 2000.
Četrta sprememba Montrealskega protokola, sprejeta leta 1999 v Pekingu, je začela veljati 25. februarja 2002.
Sklep 2002/215/ES se uporablja od 4. marca 2002.
Peta sprememba Montrealskega protokola, sprejeta leta 2016 v Kigaliju, je začela veljati 1. januarja 2019.
Sklep (EU) 2017/1541 se uporablja od 18. julija 2017.

OZADJE

Montrealski protokol je edina pogodba ZN, ki so jo doslej podpisale vse države na svetu – vseh 197 držav članic ZN. Predstavlja pomemben mejnik v zgodovini ZN. Postopno se razvija v skladu z znanstvenim, tehničnim in gospodarskim razvojem. Zdaj zajema skoraj sto umetnih kemikalij, ki škodujejo sposobnosti ozonskega plašča, da zaščiti ljudi in drugo življenje pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem sonca.
EU izvaja protokol s svojo zakonodajo, ki vsebuje strožje in ambicioznejše ukrepe.
Protokol ureja proizvodnjo snovi in osnovno trgovino z njimi, Uredba (ES) št. 1005/2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč, pa na primer prepoveduje njihovo uporabo v proizvodih in opremi ter ureja in spremlja snovi, ki jih protokol ne zajema.
Poleg tega Uredba (EU) št. 517/2014 o zmanjšanju fluoriranih toplogrednih plinov vključuje ambiciozno postopno zmanjševanje HFC, ki se je začelo že leta 2015 in zajema tudi HFC v nekaterih proizvodih in opremi. Uredba (EU) št. 517/2014 prav tako zajema prepoved dajanja na trg nekaterih novih proizvodov in opreme, ki vsebujejo fluorirane pline, in vključuje več ukrepov za preprečevanje emisij.
Več informacij je na voljo na straneh:
- Varstvo ozonskega plašča (Evropska komisija),
- Fluorirani toplogredni plini (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENTI

Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč – Izjava Evropske gospodarske skupnosti (UL L 297, 31.10.1988, str. 21–28).

Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 377, 31.12.1991, str. 30–40).

Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 33, 7.2.1994, str. 3–10).

Sprememba Montrealskega protokola, sprejeta na devetem sestanku pogodbenic (UL L 272, 25.10.2000, str. 27–28).

Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 72, 14.3.2002, str. 20–22).

Sprememba Montrealskega Protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 236, 14.9.2017, str. 3–13).

Odločba Sveta 88/540/EGS z dne 14. oktobra 1988 o sklenitvi Dunajske konvencije o varstvu ozonskega plašča in Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (OJ L 297, 31.10.1988, str. 8–9).

Odločba Sveta 91/690/EGS z dne 12. decembra 1991 o sklenitvi spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, kot so jo sprejele Pogodbenice protokola junija 1990 v Londonu (UL L 377, 31.12.1991, str. 28–40).

Odločba Sveta 94/68/ES z dne 2. decembra 1993 o sklenitvi spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 33, 7.2.1994, str. 1–2).

Sklep Sveta 2000/646/ES z dne 17. oktobra 2000 o sklenitvi spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 272, 25.10.2000, str. 26).

Sklep Sveta 2002/215/ES z dne 4. marca 2002 o sklenitvi četrte spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 72, 14.3.2002, str. 18–19).

Sklep Sveta (EU) 2017/1541 z dne 17. julija 2017 o sklenitvi, v imenu Evropske unije, kigalijske spremembe Montrealskega protokola o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (UL L 236, 14.9.2017, str. 1–2).