Učinkovitejša pravila o čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti v EU

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2015/848 o postopkih v primeru insolventnosti

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Namen te uredbe je zagotoviti učinkovito upravljanje postopkov v primeru insolventnosti, ki vključujejo posameznika ali podjetje, katerega poslovne dejavnosti ali finančni interesi se nahajajo v drugi državi članici Evropske unije (EU) in ne v državi, v kateri ima običajno sedež.
• Ta uredba prenavlja in nadomešča Uredbo (ES) št. 1346/2000.

KLJUČNE TOČKE

• Uredba določa pravila EU za določitev:
  • katero sodišče je pristojno za uvedbo postopkov v primeru insolventnosti;
  • veljavnega nacionalnega prava;
  • priznanja sodnih odločb v primeru insolventnosti podjetja, gospodarskega subjekta ali posameznika.
• Uredba se ne uporablja za Dansko.

Okoliščine, v katerih se uredba uporablja

Uredba se uporablja za postopke, ki vključujejo vse ali bistven del upnikov dolžnika, ki temeljijo na insolventnem pravu in v katerih je z namenom sanacije, prilagoditve dolga, reorganizacije ali likvidacije:

• 1.

  dolžnik izgubil vse ali del premoženja in je imenovan stečajni upravitelj;

• 2.

  za premoženje in posle dolžnika postavljena kontrola ali nadzor sodišča ali

• 3.
  postopek ustavljen, da bi se omogočila pogajanja med dolžnikom in njegovimi upniki – to samo velja, če:

  • poteka v okviru postopkov, katerih cilj je zaščititi vse upnike;
  • so pogajanja neuspešna: v tem primeru se izvede ena izmed dveh drugih vrst postopkov.

Uredba zajema „preventivne“ postopke v primeru insolventnosti, ki jih zagotavlja nacionalno pravo in se lahko začnejo v zgodnji fazi, da bi se izboljšale možnosti sanacije podjetja. Ti postopki so navedeni v Prilogi A. Uredba zajema tudi velik nabor postopkov v primeru osebne insolventnosti fizičnih oseb.

Pristojnost

• Postopki potekajo pred sodišči v državi članici, v kateri je središče dolžnikovih glavnih interesov. To naj bi pomenilo:
  • lokacijo registriranega sedeža v primeru podjetja ali pravne osebe;
  • glavni kraj poslovanja v primeru posameznika, ki opravlja poslovno ali poklicno dejavnost;
  • kraj običajnega prebivališča v primeru katerega koli drugega posameznika.
• Te domneve se ne uporabljajo, če se v določenem obdobju pred začetkom postopka v primeru insolventnosti lokacija spremeni.
• Če je poslovni sedež dolžnika v drugi državi članici, ki ni država, v kateri je središče njegovih glavnih interesov, lahko navedena država članica prav tako sproži postopek v primeru insolventnosti zoper dolžnika. Vendar so ti „sekundarni postopki“ omejeni na premoženje, ki se nahaja v tej državi članici.
• Uredba izboljšuje možnosti sanacije podjetij, z izogibanjem uvedbi vzporednih sekundarnih postopkov, kadar so interesi domačih upnikov zagotovljeni drugače.

Pravo, ki se uporablja

Pravo, ki se uporablja, je na splošno pravo države članice, v kateri potekajo postopki. Navedeno pravo ureja pogoje za uvedbo in zaključek postopkov in njihovo izvajanje. To vključuje določitev:

• dolžnikov, zoper katere se lahko uvede postopek,
• premoženja, ki je del stečajne mase,
• pravic upnikov po zaključku postopka,
• kdo nosi stroške postopka.

Priznavanje in izvrševanje

Ko odločba o uvedbi postopka v primeru insolventnosti v eni državi članici postane veljavna, jo morajo z enakim učinkom priznati tudi vse druge države članice.

Registri insolventnosti

Za boljšo zagotovitev, da bodo upniki in sodišča prejeli ustrezne informacije, in za preprečitev uvedbe vzporednih postopkov, se od držav članic zahteva, da ustrezne informacije o čezmejnih postopkih v primeru insolventnosti objavijo v javno dostopnih spletnih registrih. Ti registri bodo medsebojno povezani prek evropskega portala e-pravosodje v skladu s predpisi EU o varstvu podatkov.

Postopki v primeru insolventnosti skupin družb

Uredba vzpostavlja poseben pravni okvir za obravnavanje insolventnosti članov skupine družb. To vključuje:

• pravila, v skladu s katerimi morajo stečajni upravitelji in zadevna sodišča sodelovati in obveščati drug drugega;
• omejene pravice do procesa* za stečajnega upravitelja v postopkih, ki zadevajo drugega člana iste skupine;
• poseben sistem za usklajevanje postopkov, ki zadevajo isto skupino družb („postopek za usklajevanje skupine“).

Spremembe prilog

Uredba je bila trikrat spremenjena.

• Uredba (EU) 2017/353 je nadomestila Prilogo A (seznam postopkov v primeru insolventnosti) in Prilogo B (seznam stečajnih upraviteljev) k Uredbi (EU) 2015/848 z novima seznamoma ob upoštevanju informacij, ki jih je predložila Poljska.
• Uredba (EU) 2018/946 je nadomestila prilogi A in B po uradnih obvestilih o spremembah, prejetih iz Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Latvije in Portugalske.
• Uredba (EU) 2021/2260 nadomešča prilogi A in B po uradnih obvestilih o spremembah, prejetih iz Nemčije, Italije, Cipra, Litve, Madžarske, Nizozemske, Avstrije in Poljske v zvezi s spremembami v njihovem nacionalnem pravu, s katerimi so uvedene nove vrste postopkov v primeru insolventnosti ali stečajnih upraviteljev. Sklep Komisije (EU) 2022/1437 o spremembi potrjuje sodelovanje Irske pri Uredbi (EU) 2021/2260.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 26. junija 2017. Uredba (EU) 2015/848 je revidirala in nadomestila Uredbo (ES) št. 1346/2000 in njene nadaljnje spremembe.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

• Postopki v primeru insolventnosti (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (prenovitev) (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 2015/848 so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/1105 z dne 12. junija 2017 o določitvi obrazcev iz Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih v primeru insolventnosti (UL L 160, 22.6.2017, str. 1).

Zadnja posodobitev 14.09.2022