This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 9a93ad07-e440-11e9-9c4e-01aa75ed71a1
Directive 2003/59/EC of the European Parliament and of the Council of 15 July 2003 on the initial qualification and periodic training of drivers of certain road vehicles for the carriage of goods or passengers, amending Council Regulation (EEC) No 3820/85 and Council Directive 91/439/EEC and repealing Council Directive 76/914/EEC
Consolidated text: Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS
Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS
No longer in force
- Date of document:
- 26/07/2019
- Date of effect:
- 26/07/2019
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Additional information:
- LASTMODIN 32019R1243
- Consolidation: basic act:
- 32003L0059
02003L0059 — SL — 26.07.2019 — 006.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
DIREKTIVA 2003/59/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2003 (UL L 226 10.9.2003, str. 4) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 168 |
35 |
1.5.2004 |
||
|
L 363 |
344 |
20.12.2006 |
||
|
UREDBA (ES) št. 1137/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2008 |
L 311 |
1 |
21.11.2008 |
|
|
L 158 |
356 |
10.6.2013 |
||
|
DIREKTIVA (EU) 2018/645 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 18. aprila 2018 |
L 112 |
29 |
2.5.2018 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 198 |
241 |
25.7.2019 |
|
DIREKTIVA 2003/59/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 15. julija 2003
o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS
Člen 1
Področje uporabe
Ta direktiva se uporablja za vožnjo, ki jo opravljajo:
(a) državljani držav članic in
(b) državljani tretjih držav, ki so zaposleni pri podjetju s sedežem v državi članici ali pa zanj delajo,
v nadaljnjem besedilu „vozniki“, ki opravljajo cestne prevoze znotraj Unije po javnih cestah in pri tem uporabljajo:
— vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorije C1, C1 + E, C ali C + E, kakor so opredeljene v Direktivi 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno,
— vozila, za katera se zahteva vozniško dovoljenje kategorije D1, D1 + E, D ali D + E, kakor so opredeljene v Direktivi 2006/126/ES, ali vozniško dovoljenje, priznano kot enakovredno.
Za namene te direktive se sklicevanja na kategorije vozniških dovoljenj z znakom plus („+“) berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.
Člen 2
Izjeme
1. Ta direktiva se ne uporablja za voznike:
(a) vozil, katerih največja dovoljenja hitrost ne presega 45 km/h;
(b) vozil, ki jih uporabljajo ali nadzorujejo oborožene sile, civilna zaščita, gasilci, sile, pristojne za ohranjanje javnega reda in miru, ter vozil, ki opravljajo nujne reševalne prevoze, kadar se prevoz opravlja zaradi nalog, dodeljenih tem službam;
(c) vozil, ki opravljajo cestne preizkuse za namene tehničnega razvoja, popravila ali vzdrževanja, ali voznike novih ali predelanih vozil, ki še niso dana v promet;
(d) vozil brez potnikov, za katere je potrebno vozniško dovoljenje kategorije D ali D1 in ki jih vozijo vzdrževalci v vzdrževalni center ali iz njega, ki se nahaja blizu najbližje vzdrževalne baze, ki jo uporablja cestni prevoznik, pod pogojem, da vožnja ni glavna dejavnost voznika tega vozila;
(e) vozil, ki se uporabljajo v nujnih primerih ali so namenjena za reševalne akcije, vključno z vozili, uporabljenimi pri nekomercialnem prevozu humanitarne pomoči;
(f) vozil, ki jih na vozniških tečajih uporabljajo vse osebe, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo o strokovni usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: spričevalo), kakor določata člen 6 in člen 8(1), če se ne uporabljajo za komercialni prevoz blaga in potnikov;
(g) vozil, ki se uporabljajo za nekomercialni prevoz potnikov ali blaga;
(h) vozil, ki prevažajo material, opremo ali stroje, ki jih vozniki uporabljajo pri svojem delu, če vožnja teh vozil ni glavna dejavnost voznikov.
V zvezi s točko (f) tega odstavka se ta direktiva ne uporablja za osebe, ki želijo pridobiti vozniško dovoljenje ali spričevalo v skladu s členom 6 in členom 8(1), če te osebe opravljajo dodatno vozniško usposabljanje med učenjem na delovnem mestu in te osebe spremlja druga oseba, ki ima spričevalo, ali učitelj vožnje za kategorijo vozila, ki se uporablja v namen, določen v navedeni točki.
2. Ta direktiva se ne uporablja, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) vozniki vozil delujejo na podeželju za dobavo voznikovemu lastnemu podjetju;
(b) vozniki ne ponujajo prevoznih storitev ter
(c) država članica meni, da gre za občasen prevoz, ki ne vpliva na varnost v cestnem prometu.
3. Ta direktiva se ne uporablja za voznike vozil, ki jih uporabljajo ali najemajo brez voznika poljedelska, vrtnarska, gozdarska, živinorejska ali ribiška podjetja za prevažanje blaga v okviru lastne podjetniške dejavnosti, razen če je vožnja del voznikove glavne dejavnosti ali presega razdaljo, določeno v nacionalnem pravu, od sedeža podjetja, ki ima vozilo v lasti, ga najema ali daje v zakup.
Člen 3
Kvalifikacije in usposabljanje
1. Za vožnjo, kakor opredeljeno v členu 1, so obvezne temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje. V ta namen države članice zagotovijo:
(a) sistem temeljnih kvalifikacij
Države članice izberejo med naslednjima načinoma:
(i) način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus
V skladu z oddelkom 2(2.1) Priloge I ta način pridobivanja temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja za določeno obdobje. Zaključi se s preizkusom. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(1)(a);
(ii) način, ki vključuje samo preizkus
V skladu z oddelkom 2(2.2) Priloge I ta način pridobivanja temeljnih kvalifikacij ne vključuje obveznega obiskovanja tečaja, ampak le praktični in teoretični preizkus. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(1)(b.)
Vendar pa lahko država članica dovoli vozniku vožnjo na njenem ozemlju pred pridobitvijo spričevala, če voznik opravlja tečaj poklicnega usposabljanja s trajanjem najmanj šest mesecev in največ treh let. V okviru navedenega tečaja poklicnega usposabljanja se lahko preizkusi iz točk (i) in (ii) opravijo postopoma;
(b) sistem rednega usposabljanja
V skladu z oddelkom 2(2.2) Priloge I redno usposabljanje vključuje obvezno obiskovanje tečaja. Potrdi se s spričevalom, kakor določa člen 8(1).
2. Države članice lahko prav tako zagotovijo sistem pospešenega pridobivanja temeljnih kvalifikacij, tako da voznik sme voziti v primerih iz člena 5(2)(a)(ii) in (b) ter iz člena 5(3)(a)(i) in (b).
V skladu z oddelkom 3 Priloge I pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij vključuje obvezno obiskovanje tečaja. Zaključi se s preizkusom. Po uspešno opravljenem preizkusu se kvalifikacije potrdijo s spričevalom, kakor določa člen 6(2).
3. Države članice lahko voznike, ki so pridobili spričevalo o strokovni usposobljenosti, določeno v Direktivi 96/26/ES ( 2 ), oprostijo preizkusov iz odstavkov 1(a)(i) in (ii) ter iz odstavka 2 v zvezi z vsebinami iz preizkusa, ki ga predvideva ta direktiva, in po potrebi obiskovanja ustreznega tečaja.
Člen 4
Pridobljene pravice
Iz zahteve glede pridobitve temeljne kvalifikacije so izvzeti naslednji vozniki:
(a) vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje kategorij D1, D1 + E, D ali D + E ali vozniško dovoljenje, ki je priznano kot enakovredno, izdano najpozneje dve leti po končnem roku za prenos te direktive;
(b) vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje kategorij C1, C1 + E, C ali C + E ali vozniško dovoljenje, ki je priznano kot enakovredno, izdano najpozneje tri leta po končnem roku za prenos te direktive.
Člen 5
Temeljne kvalifikacije
1. Za pristop k opravljanju temeljnih kvalifikacij se ne zahteva predhodna pridobitev ustreznega vozniškega dovoljenja.
2. Vozniki vozil, namenjenih za prevoz blaga, smejo voziti:
(a) od 18. leta:
(i) vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo spričevalo iz člena 6(1);
(ii) vozilo vozniških kategorij C in C1 + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2);
(b) od 21. leta vozilo vozniških kategorij C in C + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2);
3. Vozniki vozil, namenjenih za prevoz potnikov, smejo voziti:
(a) od 21. leta:
(i) vozilo vozniških kategorij D in D + E za prevoz potnikov na linijskih prevozih, ki niso daljši od 50 kilometrov, in vozilo vozniških kategorij D1 in D1 + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2).
Vsaka država članica lahko dovoli voznikom vozil iz navedenih kategorij, da vozijo taka vozila na njenem teritoriju od 18. leta dalje, če imajo spričevalo iz člena 6(1);
(ii) vozilo vozniških kategorij D in D + E, če imajo spričevalo iz člena 6(1).
Vsaka država članica lahko dovoli voznikom vozil iz navedenih kategorij, da vozijo taka vozila na njenem teritoriju od 20. leta dalje, če imajo spričevalo iz člena 6(1). Navedena starost se lahko zniža na 18 let, če vozniki vozijo taka vozila brez potnikov;
(b) od 23. leta vozilo vozniških kategorij D in D + E, če imajo spričevalo iz člena 6(2).
4. Brez poseganja v starostno omejitev, določeno v odstavku 2, so vozniki, ki prevažajo blago in imajo spričevalo, kakor ga predvideva člen 6 za eno od kategorij iz odstavka 2 tega člena, oproščeni pridobivanja takšnega spričevala za katere koli druge kategorije vozil iz navedenega odstavka.
Te določbe se uporabljajo pod enakimi pogoji za voznike kategorij iz odstavka 3, ki prevažajo potnike.
5. Od voznikov, ki prevažajo blago in razširijo ali spremenijo svoje dejavnosti tako, da prevažajo potnike, ali obratno, ter imajo spričevalo, kakor ga predeva člen 6, se ne zahteva, da ponavljajo skupni del temeljnih kvalifikacij, ampak le dele, ki so specifični za nove kvalifikacije.
Člen 6
Spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije
1. Spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije
(a) Spričevalo, podeljeno na podlagi obiskovanja tečaja in preizkusa
Države članice v skladu s členom 3(1)(a)(i) zahtevajo od kandidatov za voznike, da obiskujejo tečaje v centrih za usposabljanje, ki jih pristojni organi odobrijo v skladu z oddelkom 5 Priloge, v nadaljnjem besedilu „odobreni centri za usposabljanje“. Navedeni tečaji pokrivajo vse vsebine iz oddelka 1 Priloge I. Tako usposabljanje se zaključi z uspešno opravljenim preizkusom, določenim v oddelku 2(2.1) Priloge I. Ta preizkus organizirajo pristojni organi držav članic ali katerikoli subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z navedenimi vsebinami stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkus in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije.
(b) Spričevalo, podeljeno na podlagi preizkusa
Države članice v skladu s členom 3(1)(a)(ii) od kandidatov za voznike zahtevajo, da opravijo teoretični in praktični preizkus iz oddelka 2(2.2) Priloge I. Navedena preizkusa organizirajo pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z vsemi navedenimi vsebinami stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkuse in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje temeljne kvalifikacije
2. Spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije
Države članice v skladu s členom 3(2) od kandidatov za voznike zahtevajo, da obiskujejo tečaje v odobrenih centrih za usposabljanje. Navedeni tečaji pokrivajo vse vsebine iz oddelka 1 Priloge I.
Tako usposabljanje se zaključi z uspešno opravljenim preizkusom, določenim v oddelku 3 Priloge I. Ta preizkus organizirajo pristojni organi držav članic ali katerikoli subjekt, ki ga ti določijo, in preverjajo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z navedenimi vsebinami stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1 Priloge I. Navedeni organi ali subjekti nadzorujejo preizkus in po uspešnem zaključku vozniku izdajo spričevalo, ki potrjuje pospešeno pridobljene temeljne kvalifikacije.
Člen 7
Redno usposabljanje
Redno usposabljanje obsega usposabljanje, ki imetnikom spričevala omogoča, da posodobijo znanje, ki je nujno za njihovo delo, s posebnim poudarkom na varnosti v cestnem prometu, zdravju in varnosti pri delu ter zmanjšanju vpliva vožnje na okolje.
To usposabljanje organizira odobreni center za usposabljanje v skladu z oddelkom 5 Priloge I. Usposabljanje je sestavljeno iz predavanj v učilnici, praktičnega usposabljanja in, če je voljo, usposabljanja z orodji informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ali na najnaprednejših simulatorjih. Če se voznik zaposli pri drugem podjetju, je treba upoštevati že opravljeno redno usposabljanje.
Redno usposabljanje je sestavljeno tako, da širi in osvežuje nekatere vsebine iz oddelka 1 Priloge I. Zajema raznovrstne vsebine in vedno vključuje vsaj eno vsebino, povezano z varnostjo v cestnem prometu. Pri vsebinah usposabljanja se upošteva razvoj ustrezne zakonodaje in tehnologije ter, kolikor je to mogoče, posebne potrebe voznika glede usposabljanja.
Člen 8
Spričevalo, ki potrjuje redno usposabljanje
1. Ko voznik opravi redno usposabljanje iz člena 7, mu pristojni organi držav članic ali odobreni center za usposabljanje izdajo spričevalo, ki potrjuje redno usposabljanje.
2. Prvi tečaj rednega usposabljanja opravijo naslednji vozniki:
(a) imetniki spričeval iz člena 6 v roku pet let od izdaje navedenega spričevala;
(b) vozniki iz člena 4 v roku pet let od zadevnih datumov iz člena 14(2), v skladu z roki, ki jih določijo države članice.
Države članice lahko skrajšajo ali podaljšajo roke iz (a) in (b), tako da se pokrijejo z datumom izteka veljavnosti vozniškega dovoljenja ali da tako zagotovi postopno uvajanje rednega usposabljanja. Vendar pa ta rok ne sme biti krajši od treh let in daljši od sedem let.
3. Voznik, ki je opravil prvi tečaj rednega usposabljanja iz odstavka 2, opravlja redno usposabljanje vsakih pet let pred iztekom veljavnosti spričevala, ki potrjuje redno usposabljanje.
4. Imetniki spričevala iz člena 6 ali imetniki spričevala iz odstavka 1 tega člena in vozniki iz člena 4, ki ne opravljajo več poklica in ne izpolnjujejo zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3, opravijo redno usposabljanje, preden ponovno začnejo opravljati poklic.
5. Vozniki, ki opravljajo cestni prevoz blaga ali potnikov in so opravili tečaje rednega usposabljanja za eno izmed vozniških kategorij iz člena 5(2) in (3), so oproščeni obveznosti, da se udeležijo rednega usposabljanja za ostale kategorije, določene v navedenih odstavkih.
Člen 9
Kraj usposabljanja
Vozniki iz točke (a) člena 1 te direktive pridobijo temeljne kvalifikacije iz člena 5 te direktive v državi članici, v kateri običajno bivajo, kot je opredeljeno v členu 12 Direktive 2006/126/ES.
Vozniki iz člena 1(b) pridobijo navedene kvalifikacije v državi članici, v kateri ima podjetje sedež ali v državi članici, ki jim je izdala delovno dovoljenje.
Vozniki iz člena 1(a) in 1(b) opravijo redno usposabljanje iz člena 7 v državi članici, v kateri navadno bivajo, ali v državi članici, v kateri delajo.
Člen 10
Koda Unije
1. Na podlagi spričevala, ki potrjuje temeljne kvalifikacije, in spričevala, ki potrjuje redno usposabljanje, pristojni organi držav članic ob upoštevanju določb člena 5(2) in (3) te direktive ter člena 8 te direktive usklajeno kodo Unije „95“, določeno v Prilogi I k Direktivi 2006/126/ES, navedejo ob ustreznih kategorijah dovoljenj:
— na vozniškem dovoljenju ali
— na izkaznici o vozniških kvalifikacijah, sestavljeni v skladu z vzorcem, prikazanim v Prilogi II k tej direktivi.
Če pristojni organi države članice, v kateri je bilo pridobljeno spričevalo, ne morejo navesti kode Unije na vozniškem dovoljenju, vozniku izdajo izkaznico o vozniških kvalifikacijah.
Izkaznica o vozniških kvalifikacijah, ki jo izda država članica, se medsebojno prizna. Pri izdaji izkaznice pristojni organi držav članic preverijo veljavnost vozniškega dovoljenja za zadevno kategorijo vozila.
2. Voznik iz točke (b) člena 1, ki vozi vozila za cestni prevoz blaga, lahko tudi s potrdilom za voznike, določenim z Uredbo (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), dokaže, da ima kvalifikacije in opravljeno usposabljanje, določene s to direktivo, če potrdilo vključuje kodo Unije „95“. Za namene te direktive država članica izdajateljica kodo Unije „95“ navede v polju za opombe potrdila, če zadevni voznik izpolnjuje zahteve glede kvalifikacij in zahteve glede usposabljanja iz te direktive.
3. Potrdila za voznike, ki nimajo kode Unije „95“ in so izdana pred 23. majem 2020 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1072/2009, in zlasti odstavkom 7 navedenega člena, se za namene potrditve skladnosti z zahtevami glede usposabljanja iz te direktive sprejmejo kot dokaz o kvalifikacijah do izteka njihove veljavnosti.
Člen 10a
Omrežje za izvrševanje
1. Države članice si za namene izvrševanja izmenjujejo informacije o izdanih in preklicanih spričevalih. V ta namen države članice v sodelovanju s Komisijo razvijejo elektronsko omrežje ali delajo na razširitvi obstoječega omrežja ob upoštevanju ocene Komisije glede stroškovno najučinkovitejše rešitve.
2. Omrežje lahko vsebuje informacije iz spričeval in informacije o upravnih postopkih, povezanih s spričevali.
3. Države članice zagotovijo, da se obdelava osebnih podatkov izvaja samo za namene preverjanja skladnosti s to direktivo, zlasti kar zadeva zahteve glede usposabljanja iz te direktive, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ).
4. Dostop do omrežja je zaščiten. Države članice lahko omogočijo dostop samo pristojnim organom, odgovornim za izvajanje te direktive in nadzor skladnosti z njo.
Člen 11
Prilagoditev znanstvenemu in tehničnemu napredku
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 11a za spremembo prilog I in II, da se prilagodita znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Člen 11a
Izvajanje prenosa pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 11 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Prenos pooblastila iz člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 5 ).
5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
▼M6 —————
Člen 13
Poročilo
Pred 10. septembrom 2011 Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo v zvezi s prvo oceno izvajanja te direktive, zlasti glede enakovrednosti različnih sistemov temeljnih kvalifikacij, določenih v členu 3, in učinkovitosti teh pri doseganju ciljne stopnje kvalifikacij. Po potrebi se poročilu priložijo ustrezni predlogi.
Člen 14
Prenos in izvajanje
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 10. septembrom 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice uporabljajo te ukrepe:
— od 10. septembra 2008 v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami, potrebnimi za vožnjo vozil v vozniških kategorijah D1, D1 + E, D in D + E;
— od 10. septembra 2009 v zvezi s temeljnimi kvalifikacijami, potrebnimi za vožnjo vozil v vozniških kategorijah C1, C1 + E, C in C + E.
Države o tem takoj obvestijo Komisijo in si pomagajo pri uporabi teh ukrepov.
Člen 15
Razveljavitev
1. Člen 5 Uredbe (EGS) št. 3820/85 se spremeni:
(a) odstavek 1 se razveljavi z učinkom od 10. septembra 2009.
(b) odstavka 2 in 4 se razveljavita z učinkom od 10. septembra 2008.
2. Direktiva 76/914/EGS se razveljavi z učinkom od 10. septembra 2009.
3. Zakoni in drugi predpisi, potrebni za uskladitev s to direktivo, se prenehajo uporabljati:
— z 10. septembrom 2008 za voznike vozil, namenjenih za prevoz potnikov po cesti,
— z 10. septembrom 2009 za voznike vozil, namenjenih za prevoz blaga po cesti.
Člen 16
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 17
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
MINIMALNE ZAHTEVE ZA KVALIFIKACIJE IN USPOSABLJANJE
Oddelek 1: Seznam subjektov
Znanje, ki ga morajo države članice upoštevati pri ugotavljanju voznikovih temeljnih kvalifikacij in pri rednem usposabljanju, mora vključevati najmanj vsebine s tega seznama. Kandidati za voznike morajo doseči stopnjo znanja in praktično usposobljenost, potrebno za varno vožnjo vseh vozil ustrezne vozniške kategorije.
Minimalna stopnja kvalifikacij je primerljiva vsaj z ravnjo 2 evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, kot je določeno v Prilogi II k Priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 ( 6 ).
1. Izboljšanje racionalne vožnje, ki temelji na varnostnih predpisih
Vsa dovoljenja
|
1.1 |
Cilj: poznavanje značilnosti kinematične verige, da se tako lahko kar najbolj učinkovito uporablja: krivulje navora, moč, specifična poraba motorja, območje optimalne uporabe pri števcu vrtljajev, diagrami prestavnega razmerja menjalnika. |
|
1.2 |
Cilj: poznavanje tehničnih lastnosti in delovanja varnostnih mehanizmov, da se lahko nadzoruje vozilo, zmanjša obraba in preprečijo motnje v delovanju: omejitve pri uporabi zavor in retarderja, kombinirana uporaba zavor in retarderja, učinkovitejša izraba razmerja med hitrostjo in prestavo, izraba inercije vozila, načini upočasnitve in zaviranja po klancu navzdol, ukrepanje pri okvari, uporaba elektronskih in mehanskih naprav, kot so elektronski nadzor stabilnosti, napredni sistemi za zaviranje v sili, protiblokirni zavorni sistem, sistemi za preprečevanje zdrsa pogonskih koles, sistemi za spremljanje lokacije vozila ter druge naprave za pomoč vozniku ali avtomatizacijske naprave, odobrene za uporabo. |
|
1.3 |
Cilj: sposobnost optimizacije porabe goriva: optimizacija porabe goriva z uporabo znanja iz točk 1.1 in 1.2, pomembnost predvidevanja prometnega toka, ustrezna razdalja do drugih vozil in izkoriščanje vztrajnostnega momenta vozila, enakomerna hitrost, umirjen način vožnje in ustrezen tlak v pnevmatikah, kot tudi poznavanje inteligentnih prometnih sistemov, ki omogočajo učinkovitejšo vožnjo in boljše načrtovanje poti. |
|
1.3a |
Cilj: zmožnost predvideti in oceniti tveganja v prometu ter se jim prilagoditi: ozaveščenost o različnih pogojih na cesti ter različnih prometnih in vremenskih razmerah ter prilagajanje tem pogojem oziroma razmeram, predvidevanje dogodkov, ki se bodo odvili; razumevanje, kako pripraviti in načrtovati potovanje v neobičajnih vremenskih razmerah; poznavanje uporabe ustrezne varnostne opreme in zmožnost oceniti, kdaj je treba potovanje odložiti ali odpovedati zaradi skrajnih vremenskih razmer; prilagajanje tveganjem v prometu, vključno z nevarnim ravnanjem v prometu ali nezbrano vožnjo (zaradi uporabe elektronskih naprav, prehranjevanja, pitja itd.); prepoznavanje nevarnih situacij in sposobnost soočiti se s stresom v takih situacijah, zlasti v zvezi z velikostjo in težo vozil ter ranljivimi udeleženci v cestnem prometu, kot so pešci, kolesarji in motorna dvokolesna vozila, ter prilagajanje tem situacijam; prepoznavanje možnih nevarnih situacij ter ustrezno predvidevanje, kdaj lahko te potencialno nevarne situacije pripeljejo do situacij, ko je nesreča neizbežna, ter izbira in izvajanje ukrepov, ki povečajo varnost do te mere, da se je nesreči, če pride do te nevarne situacije, še vedno mogoče izogniti. |
Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E
|
1.4 |
Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe vozila: sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, uporaba sistemov samodejnega menjalnika, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, izračun skupne prostornine, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče, vrste embalaže in palet; glavne kategorije blaga, ki ga je treba zaščititi, tehnike pritrjevanja in privezovanja, uporaba zaščitnih jermenov, uporaba vpenjalnih pripomočkov, uporaba pretovornih naprav, in pritrditev in odstranitev ponjav. |
Dovoljenja D, D + E, D1, D1 + E
|
1.5 |
Cilj: sposobnost zagotavljanja udobja in varnosti potnikov: prilagajanje vzdolžnega in bočnega gibanja, upoštevanje prometnih soudeležencev, položaj na cesti, gladko zaviranje, dinamika tresljajev, uporaba posebnih infrastruktur (javne površine, rezervirani vozni pasi), reševanje nasprotij med varno vožnjo in drugimi vlogami voznika, interakcija s potniki, posebne značilnosti nekaterih skupin potnikov (invalidi, otroci). |
|
1.6 |
Cilj: sposobnost nalaganja vozila z upoštevanjem varnostnih predpisov in pravilne uporabe vozila: sile, ki vplivajo na vozila med vožnjo, uporaba prestavnega razmerja menjalnika glede na tovor vozila in lastnosti ceste, uporaba sistemov samodejnega menjalnika, izračun koristnega tovora vozila ali sestave, porazdelitev tovora, posledice prenatovorjenja osi, stabilnost vozila in težišče. |
2. Uporaba predpisov
Vsa dovoljenja
|
2.1 |
Cilj: poznavanje socialnega okolja cestnega prometa in predpisov, ki ga urejajo: najdaljša neprekinjena vožnja, ki velja za prometno panogo; načela, uporaba in posledice uredb (ES) št. 561/2006 ( 7 ) in (EU) št. 165/2014 ( 8 ) Evropskega parlamenta in Sveta; sankcije za neuporabo, napačno uporabo ali ponarejanje tahografa; poznavanje socialnega okolja cestnega prometa: pravice in dolžnosti voznikov glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja. |
Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E
|
2.2 |
Cilj: poznavanje predpisov o prevozu blaga: operativne licence, dokumentacija, ki mora biti prisotna v vozilu, prepovedi vožnje na posameznih cestnih odsekih, pristojbine za uporabo cest, obveznosti na podlagi standardnih pogodb za prevoz blaga, priprava dokumentov, ki sestavljajo pogodbo za prevoz, mednarodna prometna dovoljenja, obveznosti na podlagi Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni tovorni promet, priprava mednarodnega tovornega lista, prehod meja, tovorni posredniki, posebni dokumenti, ki spremljajo blago. |
Dovoljenja D, D + E, D1, D1 + E
|
2.3 |
Cilj: poznavanje predpisov o prevozu potnikov: prevoz posebnih skupin potnikov, varnostna oprema v avtobusih, varnostni pasovi, tovor vozila. |
3. Zdravje, varnost na cesti in varovanje okolja, storitev, logistika
Vsa dovoljenja
|
3.1 |
Cilj: osveščanje voznikov glede nevarnosti na cesti in nesreč pri delu: vrste nesreč pri delu v prometu, statistika nesreč na cesti, udeležba tovornjakov/avtobusov, človeške, materialne in finančne posledice. |
|
3.2 |
Cilj: zmožnost preprečevanja kaznivih dejanj in tihotapljenja ilegalnih priseljencev: splošne informacije, posledice za voznike, preventivni ukrepi, kontrolni seznam, predpisi o odgovornosti prevoznika. |
|
3.3 |
Cilj: zmožnost preprečevanja fizičnih tveganj: ergonomska načela, tvegani gibi in drža, fizična kondicija, način ravnanja s tovorom, osebna zaščita. |
|
3.4 |
Cilj: osveščanje o pomenu telesne in mentalne sposobnosti: načela zdrave, uravnotežene prehrane, učinki alkohola, drog ali drugih snovi, ki utegnejo vplivati na obnašanje, simptomi, vzroki, učinki utrujenosti in stresa, poglavitna vloga cikla delo-počitek. |
|
3.5 |
Cilj: zmožnost ocene razmer v sili: ravnanje v sili: ocena stanja, preprečevanje zapletov po nesreči, klicanje pomoči, pomoč ranjenim in nudenje prve pomoči, ravnanje v primeru požara, evakuacija potnikov iz tovornjaka/avtobusa, zagotavljanje varnosti potnikov, ravnanje v primeru agresije; osnovna načela priprave poročila o nesreči. |
|
3.6 |
Cilj: sposobnost z vedenjem prispevati k pozitivni podobi podjetja: vedenje voznika in podoba podjetja: pomen kakovosti voznikovih storitev za podjetje, vloge voznika, ljudi, s katerimi je voznik v stiku, vzdrževanje vozila, organizacija dela, komercialne in finančne posledice spora. |
Dovoljenja C, C + E, C1, C1 + E
|
3.7 |
Cilj: poznavanje ekonomskega okolja cestnega prevoza blaga in tržne ureditve: cestni promet glede na druge načine prevoza (konkurenca, nakladalci), različne dejavnosti v cestnem prometu (prevoz za najem ali plačilo, prevoz za lastne potrebe, pomožne prevozne dejavnosti) organizacija glavnih tipov prevoznih podjetij in pomožnih prevoznih dejavnosti, različne prevozne specializacije (cisterne, prevoz pri določeni temperaturi, nevarno blago, prevoz živali itd.), spremembe v panogi (razvejanje storitev, oprtni promet, podizvajanje itd.). |
Dovoljenja D, D + E, D1, D1 + E
|
3.8 |
Cilj: poznavanje ekonomskega okolja prevoza potnikov po cesti in tržne ureditve: prevoz potnikov po cesti glede na druge načine prevoza potnikov (železnica, osebni avto), različne dejavnosti v zvezi s cestnim prevozom potnikov, ozaveščanje o invalidnosti, prehod meja (mednarodni prevoz), organizacija glavnih tipov podjetij za prevoz potnikov po cesti. |
Oddelek 2: Obvezne temeljne kvalifikacije, predvidene v členu 3(1)(a)
2.1 Način, ki vključuje obiskovanje tečaja in preizkus
Temeljne kvalifikacije morajo obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1. Pouk za temeljne kvalifikacije mora obsegati 280 ur.
Vsak kandidat za voznika mora opraviti vsaj 20 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila, kakor so določene z Direktivo 2006/126/ES.
Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak kandidat za voznika sme voziti največ osem ur od 20 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči ter sposobnostjo optimizacije porabe goriva.
Države članice lahko dovolijo, da odobreni centri za usposabljanje del usposabljanja izvajajo z uporabo IKT, kot je e-učenje, pri čemer se zagotovi ohranitev visoke kakovosti in učinkovitosti usposabljanja in izberejo področja, kjer se lahko ta orodja IKT najbolj učinkovito uporabijo. Države članice zlasti zahtevajo zanesljivo identifikacijo uporabnikov in ustrezen nadzor. Države članice lahko kot del usposabljanja upoštevajo posebno usposabljanje, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije. To med drugim vključuje usposabljanje, ki se v skladu z Direktivo 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) zahteva za prevoz nevarnega blaga, usposabljanje glede ozaveščanja o invalidnosti v skladu z Uredbo (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ter usposabljanje o prevozu živali v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1/2005 ( 11 ).
Za voznike iz člena 5(5) morajo temeljne kvalifikacije obsegati 70 ur, vključno s petimi urami individualne vožnje.
Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu vsebin v oddelku 1.
2.2 Način, ki vključuje preizkus
Pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo zgoraj navedene teoretične in praktične preizkuse, da preverijo, ali ima kandidat za voznika v zvezi z zgoraj navedenimi vsebinami in cilji stopnjo znanja, zahtevano v oddelku 1.
(a) Teoretični preizkus je sestavljen iz najmanj dveh delov:
(i) vprašanja, ki vključujejo več možnih odgovorov, vprašanja, ki zahtevajo neposredni odgovor, ali kombinacija obeh načinov;
(ii) študij primerov.
Teoretični preizkus mora trajati najmanj štiri ure.
(b) Praktični preizkus je sestavljen iz dveh delov:
(i) preizkus vožnje za oceno usposobljenosti za racionalno vožnjo na podlagi varnostnih predpisov. Preizkus mora potekati, če je možno, na cestah izven naselij, na hitrih cestah in na avtocestah (ali podobno) in na vseh vrstah mestnih cest, ki predstavljajo različne stopnje težavnosti, na katere utegne naleteti voznik. Zaželeno je, da ta preizkus poteka ob različni gostoti prometa. Čas vožnje po cesti mora biti kar najbolj izkoriščen, tako da se kandidat oceni v vseh prometnih območjih, kjer utegne voziti. Ta preizkus mora trajati najmanj 90 minut;
(ii) praktični preizkus, ki obsega najmanj točke 1.4, 1.5, 1.6, 3.2, 3.3 on 3.5.
Ta preizkus mora trajati najmanj 30 minut.
Vozilo, ki se uporablja za praktično vožnjo, mora izpolnjevati vsaj zahteve za testna vozila, določene v Direktivi 2006/126/ES.
Praktičnemu preizkuse je lahko dodan tretji preizkus, ki poteka na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanje vozila ob različnih pogojih na cesti in njihovimi spremembami glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči.
Trajanje tega morebitnega preizkusa ni določeno. Če voznik opravlja tak preizkus, se trajanje odšteje od 90 minut za preizkus vožnje iz (i), vendar odšteti čas ne sme presegati 30 minut.
Pri voznikih iz člena 5(5) mora biti teoretični preizkus omejen na vsebine iz oddelka 1, ki so v zvezi z vozili, za katere veljajo nove temeljne kvalifikacije. Vendar pa morajo ti vozniki v celoti opraviti praktični preizkus.
Oddelek 3: Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij, predvideno v členu 3(2)
Pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij mora obsegati poučevanje vseh vsebin s seznama iz oddelka 1. Trajati mora 140 ur.
Vsak kandidat za voznika mora opraviti vsaj 10 ur individualne vožnje z vozilom zadevne kategorije, ki izpolnjuje vsaj zahteve za testna vozila, določene v Direktivi 2006/126/ES.
Pri individualni vožnji mora kandidata za voznika spremljati inštruktor, zaposlen pri odobrenem centru za usposabljanje. Vsak kandidat za voznika sme voziti največ štiri ure od 10 ur individualne vožnje na posebnem terenu ali na zmogljivem simulatorju, da se oceni usposobljenost za racionalno vožnjo, ki temelji na varnostnih predpisih, zlasti v zvezi z obvladovanjem vozila ob različnih pogojih na cesti in spremembami teh pogojev na cesti glede na različne vremenske razmere in čas dneva ali noči ter sposobnostjo optimizacije porabe goriva.
Določbe četrtega odstavka točke 2.1 se uporabljajo tudi za pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij.
Za voznike iz člena 5(5) mora pospešeno pridobivanje temeljnih kvalifikacij obsegati 35 ur, vključno z dvema urama in pol individualne vožnje.
Ob koncu usposabljanja pristojni organi držav članic ali subjekt, ki ga ti določijo, pripravijo vozniku pisni ali ustni preizkus. Preizkus mora obsegati najmanj eno vprašanje o vsakem cilju, navedenem na seznamu vsebin v oddelku 1.
Oddelek 4: Obvezno redno usposabljanje, predvideno v točki (b) člena 3(1)
Tečaje obveznega rednega usposabljanja mora organizirati odobreni center za usposabljanje. Trajati morajo 35 ur vsakih pet let, vsakič najmanj sedem ur skupaj, ki pa so lahko razdeljene na dva zaporedna dneva. Pri e-učenju odobreni center za usposabljanje zagotovi ohranjanje ustrezne kakovosti usposabljanja, vključno z izbiro področja, kjer se lahko orodja IKT najbolj učinkovito uporabijo. Države članice zlasti zahtevajo zanesljivo identifikacijo uporabnikov in ustrezen nadzor. Usposabljanje v obliki e-učenja ne sme trajati dlje od 12 ur. Vsaj eden od tečajev usposabljanja pokriva vsebino, povezano z varnostjo v cestnem prometu. Pri vsebini usposabljanja se upoštevajo potrebe po usposabljanju v zvezi s prevozi, ki jih voznik izvaja, ter zadevnim pravnim in tehnološkim razvojem, upoštevati pa bi bilo treba, kolikor je mogoče, tudi potrebe posameznega voznika glede usposabljanja. V predpisanih 35 urah bi morale biti obravnavane številne različne vsebine, vključno s ponovitvijo usposabljanja, kadar se izkaže, da voznik potrebuje posebno popravno izobraževanje.
Države članice lahko razmislijo o možnosti, da se lahko opravljeno posebno izobraževanje, ki se zahteva v skladu z drugo zakonodajo Unije, šteje za največ enega od predpisanih sedemurnih tečajev. To med drugim vključuje usposabljanje, ki se v skladu z Direktivo 2008/68/ES zahteva za prevoz nevarnega blaga, usposabljanje o prevozu živali v skladu z Uredbo (ES) št. 1/2005 in usposabljanje glede ozaveščanja o invalidnosti v zvezi s prevozom potnikov v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 181/2011. Vendar pa lahko države članice določijo, da opravljeno posebno usposabljanje iz Direktive 2008/68/ES za prevoz nevarnega blaga šteje za dva sedemurna tečaja, pod pogojem, da je to edino dodatno usposabljanje, ki se upošteva kot del rednega usposabljanja.
Oddelek 5: Odobritev temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja
|
5.1 |
Center za usposabljanje, ki sodeluje pri temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju, morajo odobriti pristojni organi držav članic. Odobritev se izda le na podlagi pisne vloge. Vloga mora biti opremljena z dokumenti, ki vključujejo: 5.1.1 ustrezen program kvalifikacij in usposabljanja, ki podrobno določa učne vsebine in podaja predlagan izvedbeni načrt in učne metode; 5.1.2 inštruktorjeve kvalifikacije in področja dejavnosti; 5.1.3 podatki o kraju izvajanja tečajev, učnem gradivu, pripomočkih, ki so na voljo za praktično delo, in o voznem parku, ki se uporablja; 5.1.4 pogoji glede udeležbe na tečajih (število udeležencev). |
|
5.2 |
Pristojni organ mora izdati pisno odobritev ob upoštevanju naslednjih pogojev: 5.2.1 usposabljanje je treba izvajati v skladu z dokumenti, ki spremljajo vlogo; 5.2.2 pristojni organ ima pravico poslati pooblaščene osebe, da pomagajo v odobrenih centrih, in ima pravico takšne centre kontrolirati glede sredstev, ki se uporabljajo, in glede pravilnega izvajanja tečajev usposabljanja in preizkusov; 5.2.3 Odobritev se prekliče ali začasno odvzame, če niso več izpolnjeni pogoji za odobritev. Odobreni centri morajo jamčiti, da inštruktorji dobro poznajo večino najnovejših predpisov in zahtev v zvezi z usposabljanjem. V okviru posebnega izbirnega postopka morajo inštruktorji izkazati poznavanje vsebin ter pedagoških in didaktičnih metod. V zvezi s praktičnim delom usposabljanja morajo izkazati izkušnje kot profesionalni vozniki ali podobne izkušnje, kot na primer inštruktorji za tovornjake. Program inštrukcij mora biti v skladu s odobritvijo in mora obsegati vsebine s seznama v oddelku 1. |
PRILOGA II
DOLOČBE ZA VZOREC EVROPSKE UNIJE ZA IZKAZNICO O VOZNIŠKIH KVALIFIKACIJAH
|
1. |
Fizične lastnosti izkaznice morajo biti v skladu s standardoma ISO 7810 in 7816-1. Metode za odobritev, da so fizične lastnosti izkaznice v skladu z mednarodnimi standardi, morajo biti skladne s standardom ISO 10373. |
|
2. |
Izkaznica je dvostranska: stran 1 vsebuje: (a) rubrika „izkaznica o vozniških kvalifikacijah“, natisnjena z velikimi črkami v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, ki izkaznico izdaja; (b) ime države članice, ki izkaznico izdaja (neobvezno); (c) oznako države članice, ki izkaznico izdaja, natisnjeno v negativu v modrem pravokotniku in obkroženo z 12 rumenimi zvezdicami; oznake so naslednje:
(d) posebni podatki na izkaznici, oštevilčeni takole: 1. priimek imetnika; 2. ime imetnika; 3. datum in kraj rojstva imetnika; 4. (a) datum izdaje; (b) datum izteka veljavnosti; (c) naziv organa, ki je izkaznico izdal (lahko je natisnjen na strani 2); (d) različne številke, kot na primer številka vozniškega dovoljenja za upravne namene (neobvezno); 5. (a) številka vozniškega dovoljenja; (b) serijska številka; 6. fotografija imetnika; 7. podpis imetnika; 8. običajni kraj bivanja ali poštni naslov imetnika (neobvezno); 9. kategorije vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja; (e) ►M5 naslov „vzorec Evropske unije“ v jeziku ali jezikih države članice, ki je izkaznico izdala, in rubrika „izkaznica o vozniških kvalifikacijah“ v drugih uradnih jezikih Unije, natisnjena z modro barvo, tako da sestavlja ozadje izkaznice: ◄ tarjeta de cualificación del conductor карта за квалификация на водача Osvědčení profesní způsobilosti řidiče chaufføruddannelsesbevis Fahrerqualifizierungsnachweis juhi ametipädevuse kaart δελτίο επιμόρφωσης οδηγού driver qualification card carte de qualification de conducteur cárta cáilíochta tiomána kvalifikacijska kartica vozača carta di qualificazione del conducente vadītāja kvalifikācijas apliecība vairuotojo kvalifikacinė kortelė gépjárművezetői képesítési igazolvány karta ta' kwalifikazzjoni tas-sewwieq kwalificatiekaart bestuurder karta kwalifikacji kierowcy carta de qualificação do motorista Cartela de pregătire profesională a conducătorului auto preukaz o kvalifikácii vodiča izkaznica o vozniških kvalifikacijah kuljettajan ammattipätevyyskortti yrkeskompetensbevis för förare (f) referenčni barvi: — modra: Pantone Reflex blue, — rumena: Pantone yellow; stran 2 vsebuje: (a) ►M5 9. kategorije vozil, za katere voznik izpolnjuje zahteve glede temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja; 10. usklajeno kodo Unije „95“, določeno v Prilogi I k Direktivi 2006/126/ES; ◄ 11. prostor, predviden za morebiti vpis države članice, ki izkaznico izdaja, o nujnih administrativnih podatkih ali podatkih v zvezi z varnostjo v cestnem prometu (neobvezno). Če so podatki v zvezi z rubriko, navedeno v tej prilogi, mora biti pred njimi zapisana ustrezna številka rubrike; (b) razlaga oštevilčenih rubrik je navedena na straneh 1 in 2 izkaznice (vsaj za rubrike 1, 2, 3, 4(a), 4(b), 4(c), 5(a), 5(b) in 10). Če želi država članica te vnose vpisati v nacionalnem jeziku, ki ni eden izmed naslednjih jezikov: angleški, bolgarski, češki, danski, estonski, finski, francoski, grški, hrvaški, italijanski, latvijski, litovski, madžarski, malteški, nemški, nizozemski, poljski, portugalski, romunski, slovaški, slovenski, španski in švedski, izdela dvojezično različico izkaznice v enem od zgoraj omenjenih jezikov, kar ne vpliva na druge določbe te priloge. |
|
3. |
Zaščita, ki vključuje varstvo podatkov Namen različnih sestavnih delov izkaznice je preprečiti ponarejanje ali manipulacijo in odkriti vse tovrstne poskuse. Države članice morajo zagotavljati, da je raven zaščite izkaznice vsaj primerljiva z ravnijo zaščite vozniškega dovoljenja. |
|
4. |
Posebne določbe Po posvetovanju s Komisijo lahko države članice dodajo barve in oznake, kot na primer črtno kodo, nacionalne simbole in zaščitne elemente, brez poseganja v druge določbe te priloge. V okviru medsebojnega priznavanja izkaznic črtna koda ne sme vsebovati podatkov razen tistih, ki so razločno navedeni na izkaznici o vozniških kvalifikacijah in ki so v postopku izdaje izkaznice nujni. |
|
5. |
Prehodne določbe Izkaznice o vozniških kvalifikacijah, izdane pred 23. majem 2020, veljajo do izteka njihove veljavnosti. |
VZOREC EVROPSKE UNIJE ZA IZKAZNICO O VOZNIŠKIH KVALIFIKACIJAH
PRILOGA III
KORELACIJSKA TABELA ZA SKLICEVANJA NA NEKATERE KATEGORIJE VOZNIŠKIH DOVOLJENJ
|
sklicevanje v tej direktivi |
sklicevanje v Direktivi 2006/126/ES |
|
C + E |
CE |
|
C1 + E |
C1E |
|
D + E |
DE |
|
D1 + E |
D1E |
( 1 ) Direktiva 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vozniških dovoljenjih (UL L 403, 30.12.2006, str. 18).
( 2 ) Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/76/ES (UL L 277, 14.10.1998, str. 17).
( 3 ) Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L 300, 14.11.2009, str. 72).
( 4 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 5 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
( 6 ) Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (UL C 111, 6.5.2008, str. 1).
( 7 ) Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).
( 8 ) Uredba (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografih v cestnem prometu, razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L 60, 28.2.2014, str. 1).
( 9 ) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).
( 10 ) Uredba (EU) št. 181/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu in spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 55, 28.2.2011, str. 1).
( 11 ) Uredba Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97 (UL L 3, 5.1.2005, str. 1).
