15.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 144/121

(1)

Predsednik Nadzornega organa Efte je v dopisu z dne 10. oktobra 2008, po tem ko so bili oktobra 2008 izmenjani neuradni dopisi in ko je islandski parlament („Althingi“) 6. oktobra sprejel Zakon št. 125/2008 o organu za izplačila iz državne blagajne zaradi nepredvidenih razmer na finančnem trgu itd. (v nadaljnjem besedilu: zakon o izrednih razmerah), s katerim je Islandija dobila obsežna pooblastila za poseganje v bančni sektor, islandske organe pozval, naj Nadzornemu organu priglasijo ukrepe državne pomoči, sprejete v okviru zakona o izrednih razmerah.

(2)

Temu so sledili občasni nadaljnji stiki in dopisi, predvsem vključno z dopisom, ki ga je 18. junija 2009 poslal Nadzorni organ, da je islandske organe opomnil o obveznosti priglasitve vsakega ukrepa državne pomoči ter o klavzuli o zamrznitvi iz člena 3 Protokola 3. Islandski organi so 15. septembra 2010 navsezadnje za nazaj priglasili državno pomoč, povezano s ponovno vzpostavitvijo nekaterih dejavnosti banke Landsbanki ter ustanovitvijo in kapitalizacijo banke New Landsbanki Islands (pozneje preimenovane v Landsbankinn) (2).

(3)

Nadzorni organ je z dopisom z dne 15. decembra 2010 (3) islandske organe obvestil, da se je odločil začeti formalni postopek preiskave iz člena 1(2) dela I Protokola 3 v zvezi z ukrepi, ki jih je država Islandija sprejela za ponovno vzpostavitev nekaterih dejavnosti (nekdanje) banke Landsbanki Islands hf ter ustanovitvijo in kapitalizacijo banke New Landsbanki Islands (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka). Nadzorni organ je tudi zahteval, naj se do 31. marca 2011 predloži podroben načrt prestrukturiranja banke Landsbankinn.

(4)

Nadzorni organ je v elektronski pošti z dne 24. marca 2011 prejel eno pripombo zainteresiranih strani, ki je bila islandskim organom posredovana 25. maja 2011. Islandski organi se na to pripombo niso odzvali.

(5)

Islandski organi so v dopisu z dne 31. marca 2011 predložili načrt prestrukturiranja banke Landsbankinn. V dopisu z dne 23. maja 2012 je bil predložen revidiran načrt prestrukturiranja, iz katerega je bil med drugim razviden prenos vlog in sredstev s hranilnice SpKef z dne 22. aprila 2010, ki ni bil priglašen, upošteval pa se je tudi prevzem hranilnice Sparisjodur Svarfdaela (v nadaljnjem besedilu: hranilnica SpSv).

(6)

Nadzorni organ je 11. julija 2011 in 13. februarja 2012 zahteval informacije v zvezi z načrtom prestrukturiranja. Islandski organi so na to zahtevo odgovorili 17. oktobra 2011 in 13. marca 2012. Končne različice zavez so bile predložene 6. junija 2012 in 13. junija 2012.

(7)

Nadzorni organ je 20. junija 2012 z Odločbo št. 212/12/COL (v nadaljnjem besedilu: odločba o hranilnici SpSv) odobril možno uporabo državne pomoči, odobrene banki Landsbankinn za prevzem hranilnice SpSv. Nadzorni organ je z Odločbo št. 253/10/COL z dne 21. junija 2011 začasno odobril shemo pomoči za reševanje, ki vključuje poravnavo zahtevkov, ki jih ima Centralna banka Islandije do hranilnic, vključno s hranilnico SpSv. Z Odločbo št. 127/11/COL z dne 13. aprila 2011 je Nadzorni organ odobril spremembe sheme pomoči za prestrukturiranje (v nadaljnjem besedilu: odločbe o hranilnicah).

(8)

Poleg tega se je Nadzorni organ z islandskimi organi sestal 7. junija 2011 ter 27. in 28. februarja 2012.

(9)

Nadzorni organ bo v tem oddelku opisal tiste dogodke, dejstva ter gospodarski, politični in regulativni razvoj, ki se nanašajo na padec in prestrukturiranje islandskega finančnega sistema od oktobra 2008 do datuma, ki se zdi potreben za določitev okvira, v katerem je bila izvedena ocena obravnavanih ukrepov pomoči. Pred tem pa bo kronološko pregledal zlom banke Landsbanki.

(10)

Ne le v tujini, ampak tudi na Islandiji so jeseni leta 2008 z islandskih bank množično dvigovali vloge. Domači dvigi so postali tako številni, da so islandske banke in Centralna banka Islandije na neki stopnji skoraj izkusile pomanjkanje denarnih sredstev.

(11)

Glavni vir rasti islandskih bank, zlasti med letoma 2003 in 2006, je bil dostop do trga tujih dolžniških vrednostnih papirjev. Vendar se je ta vir financiranja začel zmanjševati, tuje bonitetne agencije pa so izrazile tudi pomisleke, da je bilo v primerjavi z drugimi (tujimi) bankami razmerje med posojili in vlogami banke nizko.

(12)

Islandske komercialne banke (zlasti banka Landsbanki) so se odzvale tako, da so kopičile vloge v tujini. Vloge strank v banki Landsbanki so se od konca tretje četrtine leta 2006 do sredine leta 2007 potrojile, saj so se povečale za skoraj 10 milijard EUR. Največji del tega so sestavljali računi, odprti v podružnici banke v Združenem kraljestvu, v kateri so vloge prebivalstva iz nič narasle na 6,6 milijarde EUR, medtem ko so vloge velikih medbančnih poslov (v podružnicah v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem) narasle na 2,5 milijarde EUR.

(13)

Evropska centralna banka je 3. oktobra 2008 banko Landsbanki pozvala k doplačilu kritja zneska v višini 400 milijonov EUR, in kljub temu da je bilo to pozneje umaknjeno, se je v podružnici banke v Združenem kraljestvu začel naval na njene vloge, kar pomeni, da je morala imeti na razpolago velike zneske v britanskih funtih. Banka Landsbanki je za pomoč zaprosila Centralno banko Islandije, kar je bilo zavrnjeno 6. oktobra. Ko banka ni imela razpoložljivih sredstev, ki jih je zahteval organ za finančne storitve Združenega kraljestva, so organi te države podružnico zaprli. Naslednjega dne je Centralna banka Nizozemske zahtevala, naj se za amsterdamsko podružnico banke Landsbanki imenuje stečajni upravitelj. Organ za finančni nadzor je z uporabo pristojnosti po zakonu o izrednih razmerah istega dne suspendiral upravni odbor banke Landsbanki, prevzel pristojnosti skupščin delničarjev in namesto njih imenoval odbore za razpustitev (4).

(14)

Islandski organi so v priglasitvi pomoči Nadzornemu organu pojasnili, da so bili razlogi za zlom islandskega bančnega sektorja in njihova potreba po poseganju v ta sektor precej podrobno pojasnjeni v poročilu posebne preiskovalne komisije, ki jo je ustanovil islandski parlament (5), katere nalogi sta bili preiskovanje in analiziranje procesov, zaradi katerih je prišlo do zloma treh glavnih bank. Nadzorni organ v nadaljevanju povzema ugotovitve te komisije glede vzrokov za propad, ki so najpomembnejši za zlom banke Landsbanki. Ta informacija izhaja iz poglavja 2 (Povzetek) in poglavja 21 (Vzroki za zlom islandskih bank – odgovornost, napake in malomarnost) poročila posebne preiskovalne komisije.

(15)

Zaradi svetovnega znižanja likvidnosti na finančnih trgih, ki se je začelo leta 2007, je sčasoma prišlo do zloma treh glavnih islandskih bank, katerih poslovne dejavnosti so postajale čedalje bolj odvisne od pridobivanja sredstev prek mednarodnih trgov. Vendar so bili razlogi za zlom islandskih bank kompleksni in številni. Posebna preiskovalna komisija je raziskala vzroke, zaradi katerih je prišlo do zloma teh glavnih bank, omeniti je treba tudi, da se je večina ugotovitev nanašala na vse tri banke in da so mnoge medsebojno povezane. Vzroki za propad, povezani z dejavnostmi bank, so na kratko povzeti v nadaljevanju.

(16)

Posebna preiskovalna komisija je ugotovila, da so banke v letih pred zlomom s povečanjem bilanc stanja in posojilnih portfeljev presegle svoje operativne in poslovodne zmožnosti. Združena sredstva treh bank so se eksponentno povečala z 1,4 milijarde ISK (6) v letu 2003 na 14,4 milijarde ISK ob koncu druge četrtine leta 2008. Pomembno je, da je k znatnemu delu rasti treh bank prispevalo posojanje tujim strankam, kar se je precej razmahnilo med letom 2007 (7), in sicer najbolj opazno po začetku mednarodne likvidnostne krize. Posebna preiskovalna komisija je na podlagi tega ugotovila, da je precej tega povečanja posojanja izhajalo iz posojil podjetjem, ki so jim kredit zavrnili drugje. V poročilu je bilo tudi ugotovljeno, da je samo po sebi bolj tvegano bančništvo postalo vedno bolj značilno za dejavnosti bank, rast pa je še prispevala k težavam.

(17)

Dostop do mednarodnih finančnih trgov, izkoriščanje dobrih bonitetnih ocen in dostop do evropskih trgov prek Sporazuma EGP so omogočili velik del rasti bank. Islandske banke so si leta 2005 pod dokaj ugodnimi pogoji izposodile 14 milijard EUR na trgu tujih dolžniških vrednostnih papirjev. Ko je postal dostop do trga evropskih dolžniških vrednostnih papirjev bolj omejen, so banke svoje dejavnosti financirale na trgih ZDA, s tem da so islandske dolžniške vrednostne papirje zapakirale v finančne instrumente, zavarovane z dolžniškimi instrumenti. Banke so se v obdobju pred zlomom vedno bolj zanašale na kratkoročno zadolževanje, zaradi česar so nastala večja in po mnenju posebne preiskovalne komisije predvidljiva tveganja za refinanciranje.

(18)

Glavni lastniki so bili v primeru vsake glavne islandske banke med največjimi dolžniki (8). Največji delničar banke Landsbanki od njene privatizacije je bila družba Samson Holding Company (v nadaljnjem besedilu: družba Samson). Ko je banka Landsbanki propadla, so postali največji dolžniki banke solastnik družbe Samson Björgólfur Thor Björgólfsson in družbe, povezane z njim, medtem ko je bil njegov oče in solastnik družbe Samson Björgólfur Guðmundsson tretji največji dolžnik banke. Njihove obveznosti do banke so skupno znašale več kot 200 milijard ISK, kar je presegalo lastniški delež banke. Po mnenju posebne preiskovalne komisije so se nekateri delničarji kot lastniki presenetljivo lahko zadolževali pri banki. V primeru banke Landsbanki je to razvidno iz dejstva, da je banka družbi v lasti Björgólfurja Thora Björgólfssona še 30. septembra 2008 zagotovila posojilo v višini 153 milijonov EUR, ko je bilo jasno, da ta banka ni imela dovolj tujih valut, da bi odplačala svoje obveznosti v tujini. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so v primeru vsake banke obstajali močni indici, da so se meje med interesi največjih delničarjev in interesi banke zabrisale. Poudarjanje prednosti glavnih delničarjih je torej škodilo drugim delničarjem in upnikom.

(19)

V zvezi z neobičajno izpostavljenostjo glavnim delničarjem je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da banke niso imele dovolj raznovrstnih portfeljev sredstev. Ta komisija je menila, da so se evropski predpisi o veliki izpostavljenosti razlagali ozko, zlasti v primeru delničarjev, in da so se skušale banke izogniti predpisom.

(20)

Čeprav je bil količnik kapitala banke Landsbanki (in dveh drugih glavnih bank) po poročilih vedno rahlo višji od najnižje zakonsko določene stopnje, je posebna preiskovalna komisija ugotovila, da količniki kapitala niso natančno izražali finančne moči bank. To je bilo zaradi tega, ker so bile lastne delnice banke prek primarnih zavarovanj in terminskih pogodb o delnicah izpostavljene tveganju. Osnovni kapital, ki ga je financirala družba sama, posebna preiskovalna komisija pa ga je opredelila kot „šibek lastniški kapital“, je pomenil več kot eno četrtino kapitalske osnove banke (ob primerjavi z osnovno sestavino kapitala, tj. lastniškim kapitalom delničarjev, od česar se odštejejo neopredmetena sredstva, pa več kot polovico). Poleg tega so se pojavile težave, ki jih je povzročilo tveganje, da so bile banke zaradi delnic v vzajemni lasti izpostavljene. Banke so do sredine leta 2008 neposredno financirale lastne delnice ter navzkrižno financirale delnice drugih dveh bank, kar je znašalo približno 400 milijard ISK, tj. okrog 70 % osnovne sestavine kapitala. Po mnenju posebne preiskovalne komisije je bil obseg financiranja lastniškega kapitala delničarjev z izposojanjem iz sistema tolikšen, da je bila ogrožena stabilnost sistema. Banke so imele precejšnje količine lastnih delnic kot zavarovanje za posojanje, zato se je, s tem ko so padle cene delnic, zmanjšala kakovost njihovega posojilnega portfelja. To je vplivalo na uspešnost bank in ustvarilo nadaljnji negativen pritisk na cene delnic, banke so kot odziv na to (po domnevah posebne preiskovalne komisije glede na razpoložljive informacije) skušale umetno ustvariti nenormalno povpraševanje po lastnih delnicah.

(21)

Bilanca stanja treh glavnih bank (skupaj) je leta 2001 znašala malo več kot letni bruto domači proizvod (BDP) Islandije. Banke so do konca leta 2007 postale mednarodne, njihova sredstva pa so za devetkrat presegala islandski BDP. V poročilu posebne preiskovalne komisije je navedeno, da so opazovalci do leta 2006 pripomnili, da je bančni sistem prerasel zmogljivost Centralne banke Islandije, in so dvomili, da bi lahko izpolnila vlogo posojilodajalca v skrajni sili. Islandski kratkoročni dolgovi (v glavnem nastali zaradi financiranja bank) so bili do konca leta 2007 petnajstkrat višji kot devizne rezerve, tuje vloge v treh bankah pa so bile osemkrat višje kot devizne rezerve. Jamstveni sklad depozitarjev in vlagateljev je imel minimalna sredstva v primerjavi z bančnimi vlogami, za katere naj bi ponujal jamstvo. Po ugotovitvah posebne preiskovalne komisije je bila Islandija zaradi teh dejavnikov dovzetna za naval na banke.

(22)

Posebna preiskovalna komisija je ugotovila, da ustrezni nadzorni organi na Islandiji niso imeli potrebne verodostojnosti, ker posojilodajalec v skrajni sili ni imel zadostnih sredstev. V poročilu je bilo ugotovljeno, da islandski Organ za finančni nadzor in Centralna banka Islandije nista imela strokovnega znanja in izkušenj za urejanje bank v težkih gospodarskih časih, lahko pa bi ukrepala, da bi se zmanjšala stopnja tveganja, ki je nastajala v bankah. Organ za finančni nadzor, na primer, ni rasel v enakem obsegu kot banke, prakse upravnega organa tudi niso bile v koraku s hitrim razvojem dejavnosti bank. Poročilo je prav tako kritično do vlade, saj ugotavlja, da bi morali nacionalni organi ukrepati, tako da bi z zmanjšanjem velikosti bank ali z zahtevo, naj ena ali več bank svoj sedež premakne v tujino, zmanjšali možni vpliv bank na gospodarstvo (9).

(23)

V poročilu posebne preiskovalne komisije so navedeni dogodki v zvezi s širšim gospodarstvom, ki so prav tako vplivali na hitro rast bank in prispevali, da sta bila obseg in vpliv med sektorji finančnih storitev ter preostalim gospodarstvom v neravnotežju. V poročilu je bilo ugotovljeno, da so k čezmerni širitvi in neravnotežju najverjetneje prispevale vladne politike (zlasti fiskalna politika), pa tudi da monetarna politika Centralne banke Islandije ni bila dovolj restriktivna. V poročilu so tudi opozorili, da je bila sprostitev pravil v islandskem stanovanjskem finančnem skladu „ena največjih napak v monetarnem in fiskalnem upravljanju, narejena v obdobju, ki je vodilo do zloma bank“ (10). V poročilu je kritično obravnavano tudi to, s kakšno lahkoto so si banke izposojale od Centralne banke Islandije, pri čemer so se zaloge kratkoročnih zavarovanih posojil Centralne banke Islandije povečale s 30 milijard ISK jeseni leta 2005 na 500 milijard ISK do začetka oktobra 2008.

(24)

V poročilu je navedeno, da je bila leta 2006 vrednost islandske krone netrajnostno visoka, islandski primanjkljaj tekočega računa je znašal več kot 16 % BDP, obveznosti v tujih valutah, od katerih so bila odšteta sredstva, pa so znašale skoraj celotni letni BDP. Obstajali so pogoji za finančno krizo. Krona je do konca leta 2007 izgubljala vrednost, razmiki kreditne zamenjave na Islandiji in banke pa so eksponentno rasli.

(25)

Islandski organi so se po zlomu treh glavnih komercialnih bank oktobra 2008 (vključno z banko Landsbanki) znašli pred izzivom brez primere, tj. zagotoviti nadaljnje bančne dejavnosti na Islandiji (11). Islandska vlada je upoštevala politiko, v osnovi določeno v zakonu o izrednih razmerah (12), ki ga je islandski parlament sprejel 6. oktobra 2008. Organu za finančni nadzor so bile s tem zakonom dodeljene izredne pristojnosti, in sicer da prevzame nadzor nad finančnimi podjetji ter da po potrebi proda njihova sredstva in obveznosti. Minister za finance je bil v imenu ministrstva za finance pooblaščen, da izplačuje sredstva za ustanavljanje novih finančnih podjetij. Poleg tega bi imele vloge v stečajnih postopkih finančnih podjetij prednost pred drugimi terjatvami. Vlada je izjavila, da se bodo vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah ter njihovih podružnicah na Islandiji v celoti zaščitile.

(26)

Prednostne naloge politike so bile sprva osredotočene na zavarovanje osnovnega delovanja domačih bančnih in plačilnih sistemov ter sistemov poravnav. Islandska vlada je v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) v prvih tednih po zlomu tudi pripravila gospodarski program, na podlagi česar je bila 20. novembra 2008 odobrena islandska zahteva, naj ji MDS zagotovi dvoletni „stand-by“ aranžma, v kar je bilo zajeto posojilo MDS v višini 2,1 milijarde USD, s čimer naj bi se okrepile islandske devizne rezerve. Druge nordijske države ter nekateri drugi trgovinski partnerji pa so zagotovili dodatna posojila v višini do 3 milijard USD. Od posojila MDS je bilo 827 milijonov USD takoj na voljo, preostali znesek pa je bil na podlagi četrtletnih pregledov programa izplačan v osmih enakih obrokih.

(27)

Program MDS je bil stabilizacijski program s široko osnovo s poudarkom na treh glavnih ciljih. Prvič, stabilizirati in obnoviti zaupanje v krono, da se omeji negativni učinek krize na gospodarstvo. V te ukrepe je bila zajeta uvedba kapitalskih kontrol, ki naj bi okrnile beg kapitala. Drugič, v program je bila vključena obsežna strategija za prestrukturiranje bank, katere končni cilj je bila obnova uspešno delujočega finančnega sistema na Islandiji ter zaščita mednarodnih finančnih odnosov države. Pomožni cilji so med drugim zajemali: zagotoviti pravično vrednotenje bančnih sredstev, čim bolj povečati vračilo sredstev in okrepiti prakse nadzora. Tretjič, cilj programa je bilo zagotavljanje vzdržnih javnih financ, s tem da se omeji socializacija izgub v propadlih bankah in izvede srednjeročni program fiskalne konsolidacije.

(28)

Islandski organi so poudarili, da so imeli zaradi izrednih okoliščin, povezanih z obsežnostjo bančnega sistema v zvezi s finančno zmogljivostjo državne blagajne, na voljo omejene možnosti politike. Opirali so se torej na rešitve, ki so se v mnogočem razlikovale od ukrepov, ki so jih sprejele vlade drugih držav, katerih finančna stabilnost je bila ogrožena.

(29)

Tri velike komercialne banke: banke Glitnir, Landsbanki Íslands in Kaupthing, so bile na podlagi zakona o izrednih razmerah razdeljene v „nekdanje“ in „nove“ banke. Za prevzem domačih dejavnosti nekdanjih bank je minister za finance ustanovil tri družbe z omejeno odgovornostjo, v katerih je imenoval tudi upravni odbor. Nadzor nad nekdanjimi bankami je prevzel Organ za finančni nadzor, ki je v glavnem domača sredstva in obveznosti (vloge) teh bank dodelil novim bankam, ki so nadaljevale bančne dejavnosti na Islandiji. Nekdanje banke pa so bile dane pod nadzor vsaka svojega odbora za razpustitev (13). Tuja sredstva in obveznosti so bili večinoma vloženi v nekdanje banke, za katere so bili pozneje uvedeni postopki likvidacije, sčasoma so se zaprle tudi vse dejavnosti v tujini (14).

(30)

V začasnih začetnih bilancah stanja treh novih bank z dne 14. novembra 2008 je bilo ocenjeno, da so združena celotna sredstva bank znašala 2 886 milijard ISK, pri čemer naj bi država prispevala lastniški kapital v višini 385 milijard ISK. Celotni znesek obveznic, ki naj bi jih kot plačilo za vrednost sredstev, prenesenih v presežek obveznosti, izdale nove banke v korist nekdanjih bank, je bilo ocenjeno na 1 153 milijard ISK. Za izvedbo ocen vrednosti prenesenih sredstev in obveznosti je Organ za finančni nadzor imenoval podjetje Deloitte LLP. V tem procesu se je pokazalo, da iz neodvisne ocene ne bodo izhajale fiksne vrednosti prenesenih neto sredstev, ampak vrednosti v določenem razponu. Prav tako se je izkazalo, da bančni upniki niso soglašali glede postopka vrednotenja, ki so ga obravnavali kot pristranskega, pritoževali so se tudi, da niso mogli zaščiti svojih interesov. Zaradi teh zapletov se je politika za poravnavanje računov med nekdanjimi in novimi bankami spremenila. Tako naj bi stranke dogovore o vrednosti prenesenih neto sredstev skušale doseči s pogajanji, namesto da bi se zanašale na vrednotenja neodvisnih strokovnjakov.

(31)

Jasno je bilo, da bi stranke težko dosegle dogovore o vrednotenjih, saj so bila očitno podvržena številnim domnevam, o katerih se stranke verjetno ne bi strinjale. Država je nameravala doseči soglasja o temeljnih ocenah, s čimer bi se zagotovili trdni temelji za začetno kapitalizacijo novih bank. Stabilne cene sredstev bi lahko prek temeljne ocene pripisali upnikom v obliki pogojno zamenljivih obveznic ali povečanj vrednosti osnovnega kapitala bank, saj je med pogajanji postalo jasno, da bi se lahko odbora za razpustitev bank Glitnir in Kaupthing ter večina njunih upnikov zanimali za pridobivanje kapitalskih deležev novih bank, zaradi tega bi lahko imeli koristi od morebitnih povečanj vrednosti prenesenih sredstev.

(32)

Celotna kapitalizacija treh novih bank in glavne točke sporazumov z upniki nekdanjih bank o tem, kako bo izplačano nadomestilo za prenos neto sredstev v nove banke, so bili objavljeni 20. julija 2009. V to so bili v zvezi z dvema novima bankama, in sicer New Glitnir (pozneje preimenovana v Íslandsbanki) in New Kaupthing (pozneje preimenovana v Arion Bank), vključeni pogojni sporazumi, v skladu s katerimi naj bi nekdanje banke v nove banke vpisale večinske deleže v lastniškem kapitalu.

(33)

Odbori za razpustitev nekdanjih bank so se oktobra 2009 (banka Glitnir) ter decembra 2009 (banki Kaupthing in Landsbanki Islands) na podlagi glavnih točk sporazumov odločili za vpis v delež v novih bankah. Vlada je 18. decembra 2009 objavila, da je bila sanacija banke končana ter da so bili doseženi sporazumi med islandskimi organi in novimi bankami na eni strani in odbori za razpustitev bank Glitnir, Landsbanki Íslands in Kaupthing v imenu njihovih upnikov na drugi. V sporazume so bile vključene poravnave glede sredstev, prenesenih z nekdanjih bank na nove, pa tudi da so bile nove banke tedaj v celoti financirane.

(34)

Prispevek iz državne blagajne v lastniški kapital novih bank se je precej zmanjšal, in sicer s prvotno predvidenih 385 milijard ISK na 135 milijard ISK v obliki osnovnega kapitala, v primeru dveh od treh bank, tj. bank Íslandsbanki in Arion, pa približno na 55 milijard ISK kapitala 2. reda v obliki podrejenih dolgov ali skupno 190 milijard ISK. Poleg tega sta banki Íslandsbanki in Arion iz državne blagajne prejeli določena likvidnostna posojila. Osnovni kapital, ki so ga nekdanje banke zagotovile novim, je v celoti znašal približno 156 milijard ISK. Skupna kapitalizacija novih bank je torej znašala približno 346 milijard ISK. V sporazumih je bilo tako določeno, da država treh bank ne bo obdržala v popolni lasti, temveč naj bi se njen delež v primeru banke Íslandsbanki zmanjšal na približno 5 %, v primeru banke Arion na 13 % in v primeru banke Landsbankinn na 81 %.

(35)

Čeprav je dejstvo, da so upniki nekdanjih bank prevzeli dve od treh bank, rešilo pomembnejša vprašanja glede obnove finančnega sektorja ter ustvarilo trdnejše kapitalske temelje novih bank, je bilo treba obravnavati še številne preostale pomanjkljivosti. Banke so si od jeseni leta 2009 v glavnem prizadevale rešiti notranja vprašanja, določale so celotno strategijo za dejavnosti in zlasti prestrukturirale svoje posojilne portfelje, ki so največji dejavnik tveganja za njihove dejavnosti in dolgoročno uspešno poslovanje. Proces prestrukturiranja je bil zapleten zaradi različnih zavirajočih dejavnikov, vključno s sodbami vrhovnega sodišča o nezakonitosti posojil, odobrenih v ISK, a indeksiranih s tujimi valutami. O teh zadevah se v zvezi z banko Landsbankinn, kolikor je to primerno za njeno prestrukturiranje, razpravlja v nadaljevanju.

(36)

Zlom bančnega sektorja oktobra 2008 je povzročil velik gospodarski pretres. Težavam v finančnem sistemu Islandije se je pridružilo pomanjkanje zaupanja v njeno valuto. Vrednost krone je v prvi četrtini leta 2008 in nato spet jeseni strmo padla, torej pred propadom treh komercialnih bank in po njem. Med letom 2009 je bila valuta kljub kapitalskim kontrolam, uvedenim jeseni leta 2008, nestanovitna (15). Ta pretres je v islandskem gospodarstvu povzročil resno recesijo z zmanjšanjem BDP za 6,8 % v letu 2009 in za 4 % v letu 2010.

(37)

Med posledicami gospodarske krize so bili nenaden porast brezposelnosti z 1,6 % v letu 2008 na 8 % v letu 2009, zvišanje inflacije in znižanje realnih plač. Poleg tega so strmo narasli dolgovi podjetij in obveznosti za tekoče potrebe družine ter delež slabih posojil v posojilnih portfeljih bank, nove banke pa so v velikem obsegu prevzemale podjetja v finančnih težavah. Obenem pa je zaradi visokih fiskalnih stroškov prestrukturiranja bančnega sistema strmo narasel fiskalni primanjkljaj, javni dolg pa se je precej povečal.

(38)

Iz začasnih podatkov Statističnega urada Islandije o globoki recesiji je v drugi polovici leta 2011 v primerjavi s prejšnjim letom razviden obrat, za celo leto pa 3,1-odstotna rast BDP.

(39)

Prejšnje leto se je v glavnem zaradi povečanja domačega povpraševanja, zlasti 4-odstotnega porasta v zasebni potrošnji gospodinjstev, gospodarska rast dvignila. To je bilo podprto z zvišanjem plač in socialnih prejemkov ter nekaterimi političnimi pobudami, sprejetimi za olajšanje bremena plačevanja obveznosti za tekoče potrebe družine, vključno z začasno subvencionirano obrestno mero, zamrznitvijo plačil posojil in zgodnjim povračilom zasebnega pokojninskega varčevanja. Iz začasnih podatkov za leto 2011 je razvidno tudi rahlo povečanje naložb, vendar po izjemno nizki stopnji (16), medtem ko je javna poraba v preteklih treh letih ostala šibka.

(40)

V splošnih makroekonomskih podatkih so skrite večje sektorske razlike. Poleg zloma v finančnem sektorju je prišlo do večjega krčenja v gradbeništvu ter številnih drugih dejavnostih domače proizvodnje in storitev. Do rasti pa je po drugi strani prišlo v nekaterih sektorjih izvoza. Prihodki od izvoza so se zaradi nizkega menjalnega tečaja krone in relativno stabilnih cen tujih valut za morske proizvode in izdelke iz aluminija, pa tudi glede turizma in drugega izvoza storitev, po nastopu gospodarske krize povečali. Istočasno pa je uvoz strmo upadel, pri čemer je leta 2010 v trgovinski bilanci (17) začasno nastal presežek v višini 10 % BDP. Vendar se je leta 2011 s povečanim domačim povpraševanjem uvoz spet povečal, zaradi česar je bila trgovinska bilanca v celoti manjša, in sicer 8,2 % BDP.

(41)

Po napovedi Statističnega urada Islandije za obdobje 2012–2017 naj bi se postopna oživitev gospodarstva v letu 2012 nadaljevala z 2,6-odstotno rastjo. Pričakuje se, da bo skozi celotno obdobje napovedi stopnja rasti ostala podobna. Vendar je treba ob tej napovedi upoštevati več dejavnikov negotovosti. Do nadaljnjih zamud bo morda prišlo pri načrtovanih obsežnih industrijskih naložbah. Podaljšana recesija v glavnih trgovinskih državah bi negativno vplivala na islandske trgovinske klavzule, kar bi pomenilo nižjo stopnjo rasti na Islandiji. Počasnejši napredek od pričakovanega pri reševanju bremena obveznosti za tekoče potrebe družine in dolga podjetij bi še dodatno zaviral domače povpraševanje ter možnosti za rast gospodarstva. Rast bi lahko ogrozila tudi nenehna nestabilnost cen, povezana z nestanovitno valuto v okviru odprave kapitalskih kontrol.

(42)

Organ za finančni nadzor je po začetnem delu v zvezi z ustanovitvijo novih bank in oceno vrednosti neto sredstev, prenesenih iz nekdanjih bank, spomladi leta 2009 opravil revizijo novih bank ter njihovih poslovnih načrtov, finančne moči in kapitalskih zahtev v t. i. projektu potrditve. To je bilo opravljeno s pomočjo mednarodnega podjetja za svetovanje o vodenju Oliver Wyman.

(43)

Ko je Organ za finančni nadzor končal navedeni postopek, je bankam pod različnimi pogoji odobril operativne licence. Zdelo se je, da je treba kapitalske zahteve za tri banke postaviti višje od najnižje zakonsko določene stopnje, pri čemer se je upoštevala kakovost portfeljev sredstev in pričakovana gospodarska negotovost. Organ za finančni nadzor je zato določil, da je najnižja stopnja kapitalske ustreznosti za tri banke 16 %, od česar mora delež kapitala 1. reda znašati vsaj 12 %. Zahteve so veljale vsaj tri leta, če jih Organ za finančni nadzor prej ni spremenil. Poleg tega so bili določeni pogoji za likvidnost, pri čemer se je zahtevalo, da je treba kadar koli imeti razpoložljiva likvidna sredstva za vsaj 20 % vlog. Za vsaj 5 % vlog pa je treba imeti denarnih sredstev ali njihovih ustreznikov. Nadalje so bile določene zahteve glede drugih zadev, kot so prestrukturiranje posojilnih portfeljev, ocene tveganja, upravljanje podjetij in lastništvo. Organ za finančni nadzor je glede drugih finančnih podjetij uvedel primerljive kapitalske zahteve.

(44)

V programu za gospodarsko stabilizacijo, vzpostavljenem v posvetovanju z MDS, je bil določen pregled celotnega regulativnega okvira finančnih storitev in nadzora za izboljšanje obrambe pred prihodnjimi finančnimi krizami. Vlada je povabila nekdanjega generalnega direktorja finskega Organa za finančni nadzor Kaarla Jännärija, naj opravi oceno obstoječega regulativnega okvira in nadzornih praks. Gospod Jännäri je med drugim predlagal, da naj se za zmanjšanje kreditnih tveganj v sistemu oblikuje državni register kreditov pri islandskem Organu za finančni nadzor. V svojem poročilu je še predlagal, naj se določijo trdnejša pravila in strožja praksa za veliko izpostavljenost in povezano kreditiranje ter naj se opravi več inšpekcij na kraju samem, da se preverijo nadzor in poročila, ki niso na kraju samem, zlasti glede kreditnega tveganja, likvidnostnega tveganja in deviznega tveganja. Prav tako je priporočil, naj se pregleda in izboljša sistem zajamčenih vlog, pri čemer naj se tesno spremlja razvoj znotraj EU.

(45)

Vlada je islandskemu parlamentu nato predlagala zakon, ki je bil sprejet kot Zakon št. 75/2010, veljati pa je začel 1. julija 2010. V Zakon o finančnih podjetjih je bilo z novim zakonom uvedenih precej sprememb. Pozneje je bilo v ta zakon, pa tudi v ureditev in nadzor finančnih storitev, uvedenih še več drugih sprememb. Te regulativne spremembe so podrobneje proučene v Prilogi.

(46)

Islandija se kljub večjim dosežkom pri ponovni vzpostavitvi finančnega sektorja še naprej bori s posledicami finančne krize in krize valute, nastale jeseni leta 2008. Po finančni krizi so se razkrile različne pomanjkljivosti in nepravilnosti v finančnem sistemu, ki jih je treba obravnavati, če naj bi se zaupanje javnosti povrnilo. Zdi se jasno, da se je Islandija, kot številne druge države, ki jih je kriza močno prizadela, znašla pred številnimi izzivi pri tem, da pravno in operativno okolje finančnih storitev prilagodi tako, da se bo v prihodnosti podpiral uspešen in učinkovit finančni sistem ter čim bolj zmanjšalo tveganje, da bi se ponovno pojavili nadaljnji sistemski pretresi.

(47)

Najbolj neodložljivi izzivi pred islandskimi finančnimi podjetji so povezani z dejstvom, da banke poslujejo v varovanem okolju s kapitalskimi kontrolami in splošnim jamstvom za vloge. Ko bodo odpravljene kapitalske kontrole in se bodo za zajamčene vloge spet uporabljale ureditve iz ustreznih direktiv EU/EGP (19), se morajo banke torej pripraviti na poslovanje v bolj izpostavljenem okolju. Islandski organi so poudarili, da je pri uvajanju novih predpisov v tem pogledu potrebna izjemna previdnost.

(48)

Drug pomembnejši izziv je potreba po nadaljnji prilagoditvi pravnega in regulativnega okvira, da se podpre trden in učinkovit finančni sistem, ki je tudi skladen z razvojem prava EGP in mednarodnega prava (20).

(49)

Od zloma bančništva se je glede na nedavne informacije islandskih organov (21) konkurenca na finančnem trgu korenito spremenila. Ker je več hranilnic, komercialnih bank in specializiranih posojilodajalcev bodisi v postopku likvidacije bodisi so bili združeni z drugimi podjetji, se je zmanjšalo število finančnih podjetij (22). Število finančnih podjetij pa se še zmanjšuje, in sicer najbolj nedavno z združitvijo banke Landsbankinn in hranilnice SpKef marca 2011, bank Íslandsbanki in Byr decembra 2011 ter prihajajočo združitvijo banke Landsbankinn in hranilnice Svarfdaelir Savings Bank, ki jo je Nadzorni organ odobril 20. junija 2012 v odločbi o hranilnici SpSv. Koncentracija na domačem trgu se je povečala, ker se zmanjšuje število finančnih podjetij in večje banke prevzemajo vloge nekdanjih bank, ki se zapirajo. Na finančnih trgih EGP je nasprotno splošno prisotnih manj novih bank, kot je bilo njihovih predhodnic, ker so se mednarodne bančne dejavnosti zaprle.

(50)

Ker so določeni podtrgi izginili ali pa predvsem životarijo, se je domači trg precej skrčil. Zaradi skorajšnjega izginotja trga lastniških vrednostnih papirjev in uvedbe kapitalskih kontrol se je na trgu lastniških vrednostnih papirjev in trgu valut zmanjšalo število dejavnosti, kar je povzročilo bolj omejene možnosti za naložbe. Po posojilih ni veliko povpraševanja, saj je stopnja naložb v gospodarstvo na zgodovinsko nizki ravni, gospodinjstva in podjetja pa so na splošno visoko zadolžena. Banke so od zloma svoja prizadevanja usmerile na notranje zadeve in prestrukturiranje posojilnih portfeljev ter prestrukturiranje nekaterih večjih poslovnih strank.

(51)

Hranilnice so imele pred finančno krizo skupaj približno 20–25-odstotni tržni delež vlog. A ta je zdaj upadel na približno 2–4 %. Tri glavne komercialne banke, banka Arion, Íslandsbanki in Landsbankinn, so pridobile tržne deleže, ki so jih izgubile hranilnice in komercialne banke ob izstopu s trga. Te tri banke skupaj zdaj obvladujejo 90–95 % trga in ne več 60–75 % kot prej, pri čemer je tržni delež banke Landsbankinn rahlo višji. Razen 10 regionalnih hranilnic, ki imajo trenutno 2–4-odstotni tržni delež, je edini drugi udeleženec na trgu prestrukturirana banka MP (23) z okrog 1–5-odstotnim tržnim deležem.

(52)

Jasno je, da islandski finančni trg oligopolen, saj bi tri največja podjetja skupaj lahko dosegla dominanten tržni položaj. Po mnenju Islandskega organa za konkurenco so pri vstopu na islandski bančni trg precejšnje ovire. To ima škodljive učinke na konkurenco. Poleg tega imajo potrošniki pri zamenjavi bank določene ovire. Islandski organi so še priznali, da so valutna tveganja, povezana z islandsko krono – majhno valuto, v kateri se ne trguje, dodatno omejila konkurenco ter odvrnila tuje banke in podjetja od vstopa na islandski trg.

(53)

Islandski organ za konkurenco se je nedavno osredotočil na posebno zadevo glede infrastrukture IT za bančne dejavnosti in sodelovanje med bankami v zvezi s tem. To se nanaša na ponudnika storitev IT „Reiknistofa bankanna“ (podatkovni center islandskih bank, v nadaljnjem besedilu: družba RB), ki je v skupni lasti finančnih institucij. Ta zadeva je pomembna za oceno obravnavanega primera in je bila med vprašanji, o katerih je Nadzorni organ razpravljal z islandskimi organi in bankami.

(54)

Družba RB je v skupni lasti treh glavnih islandskih bank, dveh hranilnic, islandskega združenja hranilnic in treh glavnih obdelovalcev plačilnih kartic na Islandiji. Banka Landsbankinn ima v lasti 36,84 % delnic v družbi RB, banka Íslandsbanki 29,48 %, banka Arion pa 18,7 %. Tri komercialne banke imajo torej v družbi RB skupaj v lasti 85,02 % delnic. Stranke družbe RB so lastniki, Centralna banka Islandije in druge finančne institucije ter vlada in javni subjekti. Ker je družba RB razvila klirinške in poravnalne sisteme na Islandiji, banke na tem področju z njo obsežno sodelujejo. Zagotavlja tudi številne temeljne bančne rešitve, ki so rešitve za več strank, tako da jih uporablja večina islandskih bank. Družba RB tudi upravlja sistem elektronskega izstavljanja računov ter elektronskih plačil za podjetja in potrošnike.

(55)

Zaradi zloma leta 2008 so bile po navedbah Islandskega organa za konkurenco manjše banke in hranilnice še posebej ranljive. Ker se lahko zahtevane storitve IT obravnavajo kot ena od ovir za vstop novih udeležencev na trg, so bile za manjša finančna podjetja ključnega pomena. Družba RB je v pomembni meri zagotavljala platformo za storitve IT večjim finančnim podjetjem, družba Teris pa hranilnicam in manjšim udeležencem na trgu. Družba Teris je po zaprtju mnogih manjših finančnih podjetij v zadnjih letih izgubila precejšen del prihodka, zato je januarja 2012 nekaj svojih rešitev IT prodala družbi RB. S to transakcijo naj bi se po navedbah družb RB in Teris med drugim zajamčilo neprekinjeno zagotavljanje storitev IT manjšim finančnim podjetjem.

(56)

Islandski organ za konkurenco je preiskoval dve zadevi v zvezi z družbo RB. Prvič, ali je treba skupno lastništvo ter sodelovanje bank in drugih finančnih podjetij v forumu družbe RB obravnavati kot kršitev prepovedi za omejevalna ravnanja po členu 10 islandskega zakona o konkurenci. Drugič, po določbah o združitvi istega zakona se ocenjuje, ali je dejstvo, da je družba RB kupila večja sredstva družbe Teris, združljivo. Vendar sta bili maja 2012 obe zadevi zaključeni s poravnavo med družbo RB in njenimi lastniki na eni strani ter Islandskim organom za konkurenco na drugi (24).

(57)

Islandski organ za konkurenco je poleg navedenih pomislekov, ki se neposredno nanašajo na islandski finančni trg, zlasti poudaril, da je treba brez nepotrebnega odlašanja zaključiti prodajo in prestrukturiranje operativnih družb (25). Mnoge operativne družbe so zaradi prevelike zadolženosti po gospodarskem zlomu leta 2008 prevzele banke (ki so bile upniki teh družb). Islandski organ za konkurenco meni, da lahko to ustvari nasprotje interesov, kadar banke družbam zagotavljajo finančne storitve, obenem pa so njihove lastnice. Po mnenju Islandskega organa za konkurenco je dejstvo, da imajo banke družbe v neposredni ali posredni lasti (26), najbolj razširjena in najnevarnejša težava na področju konkurence po finančni krizi, saj vpliva na skoraj vsako družbo in industrijo na Islandiji. Po njegovem mnenju bi hitrejše prestrukturiranje družb izboljšalo konkurenco na finančnem trgu. Ko je bilo treba udeleženost banke pri prestrukturiranju njenih poslovnih strank priglasiti v skladu z nacionalno kontrolo združevanja, je Islandski organ za konkurenco v zvezi s tem pogosto določil pogoje o lastninski pravici bank. Vendar je celovita rešitev te težave očitno težka, v glavnem se namreč nanaša na visoko stopnjo finančnega vzvoda v islandskem poslovnem sektorju.

(58)

Tri komercialne banke, Arion, Íslandsbanki in Landsbankinn, so v trditvah, predloženih Nadzornemu organu, pojasnile, da se od jeseni leta 2008 na islandskem finančnem trgu glede konkurenčnih pogojev niso zgodile nobene večje spremembe, zaradi katerih bi se vzbujali pomisleki. Na trgu je prevladovala učinkovita konkurenca brez dokazov o tajnem dogovarjanju treh največjih udeležencev. Islandski organ za konkurenco je pri proučevanju konkurenčnih pogojev na trgu prezrl nekatere ključne dejavnike, kot je dejstvo, da so tuje banke pri zagotavljanju finančnih storitev največjim strankam, kot so podjetja, katerih dejavnosti temeljijo na izvozu (ribištvo, energetsko intenzivne industrije itd.) ter ki opravljajo državne in občinske dejavnosti, že dolgo in še vedno dejavno v konkurenci z islandskimi bankami.

(59)

Vendar je to stališče v nasprotju s stališčem iz predložitve islandskih organov, kot je določeno v navedenem poročilu, ki ga je minister za gospodarske zadeve pripravil za islandski parlament, in s stališči Islandskega organa za konkurenco. Poleg tega se je banka Landsbankinn, kot je opisano v nadaljevanju, kljub določenim zadržkom glede analize konkurenčnih pogojev odločila za zagotovitev določenih zavez, s katerimi naj bi se omejilo izkrivljanje konkurence v zvezi z zadevnimi ukrepi pomoči. Te zaveze so opisane v Prilogi.

(60)

Banka Landsbanki ter dve drugi večji islandski komercialni banki Glitnir in Kaupthing so, kot je opisano zgoraj, propadle leta 2008. Da bi zagotovili neprekinjeno delovanje domačega bančnega sektorja, so islandski organi sprejeli določene ukrepe ter za ponovno vzpostavitev nekaterih dejavnosti (nekdanje) banke Landsbanki ustanovili in kapitalizirali banko New Landsbanki (zdaj preimenovano v Landsbankinn), kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.

(61)

Pred finančno krizo leta 2008 je bila banka Landsbanki druga največja banka na Islandiji. Ob koncu druge četrtine leta 2008 je njena bilanca stanja znašala 3 970 milijard ISK in v prvi polovici tega leta je ustvarila 31 milijard ISK dohodka pred obdavčitvijo. Objavljena poslovna strategija (27) banke je bila preoblikovati banko iz lokalne komercialne banke, ki posluje le na Islandiji, v „zelo donosno poslovno in naložbeno bančno dejavnost, ki je proti vzhodu usmerjena čez Evropo in proti zahodu čez Atlantik“. Banka Landsbanki je svoje dejavnosti v tujini začela leta 2000 s prevzemom 70-odstotnega deleža banke Heritable v Londonu ter se je v prihodnjih letih precej povečala s prevzemi in ustanavljanjem tujih podružnic. Banka je imela pred zlomom sedem večjih hčerinskih družb v Združenem kraljestvu, na Irskem, v Luksemburgu, v Franciji/Nemčiji in na Islandiji. Prav tako je imela podružnice v Združenem kraljestvu (ki pa so imele urade na Nizozemskem, v Nemčiji in ZDA), Kanadi, na Norveškem in Finskem ter prodajno pisarno v Hong Kongu.

(62)

Banka Landsbankinn, naslednica banke Landsbanki, je splošna banka, ki posameznikom, gospodinjstvom, podjetjem in poklicnim vlagateljem na Islandiji ponuja obsežen sklop finančnih storitev. Banka Landsbankinn je največja islandska banka. Ob koncu leta 2011 so njena skupna sredstva znašala 1 135 milijard ISK in je imela 1 142 zaposlenih. Banka Landsbankinn je glede na načrt prestrukturiranja dejavna v glavnem na naslednjih področjih:

(63)

Oddelek za poslovanje s prebivalstvom se ukvarja z vsemi splošnimi storitvami za posameznike ter mala in srednja podjetja. To je največji oddelek te banke, saj ima 520 zaposlenih, pri čemer jih 410 dela v različnih podružnicah. Banka Landsbankinn ima v sektorju poslovanja s prebivalstvom glede na informacije islandskih organov [> 25]-odstotni tržni delež.

(64)

V oddelku za poslovanje s podjetji se ukvarjajo z velikimi podjetji, občinami in večjimi projekti financiranja. Trije pododdelki, ki se znotraj oddelka za poslovanje s podjetji ukvarjajo s posojanjem, so: pododdelek za industrijo, trgovino in storitve, za ribištvo in morske sadeže ter za gradbeništvo in splošno upravljanje kreditov. V oddelku je 40 zaposlenih. Banka Landsbankinn ima v tem segmentu trga glede na informacije islandskih organov [> 30]-odstotni tržni delež.

(65)

Oddelek za denarna sredstva je odgovoren za likvidna sredstva in financiranje banke ter upravlja tržna tveganja, vzdrževanje trga na trgu tujih valut („foreign exchange“), denarni trg in vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi. Oddelek za trg se ukvarja s prodajami na trgu tujih valut, posredništvom pri vrednostnih papirjih v obveznicah, lastniškim kapitalom in izpeljanimi finančnimi instrumenti za profesionalne stranke.

(66)

V oddelku za upravljanje sredstev so trije pododdelki, in sicer pododdelek za upravljanje sredstev za tretje stranke, za zasebno bančništvo in za storitve finančnega svetovanja.

(67)

Islandski organi so predložili pregled temeljnih sprememb, ki so se že zgodile in ki so po mnenju Nadzornega organa pomembne za trenutno oceno.

(68)

Kot je bilo že navedeno, je bila v poslovno strategijo banke Landsbanki vključena mednarodna širitev poslovanja; od leta 2004 je bil tako glavni cilj banke, da bi se povečala na trgih mednarodnih naložb in poslovanja s podjetji, pri čemer je storitve usmerjala na mala do srednja poslovna podjetja. V Londonu je bila leta 2005 odprta podružnica, ki je bila sprva usmerjena na financiranje s finančnimi vzvodi in posojila na osnovi kreditnih sredstev. V pozneje odprtih podružnicah v Kanadi, na Finskem, Norveškem in v prodajni pisarni v Hong Kongu so bili sprva usmerjeni na posojila na osnovi kreditnih sredstev in financiranje trgovine. S to strategijo (28) naj bi se povečala raznovrstnost posojilnih portfeljev prek držav in sektorjev. Posojanje družbam, ki niso islandske, je zaradi te strategije pomenilo vse večji del dejavnosti banke. Septembra 2008 je bila skoraj polovica od 2 644 ljudi, ki so bili zaposleni v banki Landsbanki in njenih hčerinskih družbah, zunaj Islandije.

Diagram 1

Razporeditev sredstev po regijah v prvi in drugi četrtini leta 2008

(69)

Kot je prikazano v zgornjem diagramu, je bilo geografsko 54 % vseh sredstev (od 3 970 milijard ISK za prvo in drugo četrtino leta 2008) zunaj Islandije. Poleg tega je v prvi polovici leta 2008 z Islandije izhajalo 41 % prihodkov, iz Združenega kraljestva in Irske 34 %, iz Luksemburga 6 % ter iz drugih območij 15 %.

(70)

V spodnjem diagramu je prikazano, da je v prvi polovici leta 2008 (po zadnjih razpoložljivih podatkih za banko) največji del dohodka pred obdavčitvijo banke Landsbanki v višini 31 milijard ISK izhajal iz investicijskega bančništva in poslovanja s podjetji. Delež poslovanja s prebivalstvom in dohodkov pred obdavčitvijo se je v letih po privatizaciji banke (leta 2002) počasi zmanjševal.

Diagram 2

Razporeditev dohodkov po poslovnem segmentu v prvi in drugi četrtini leta 2008

(71)

Nova banka Landsbankinn se osredotoča izključno na dejavnosti na Islandiji. Banka ni mednarodno usmerjena, kot njena predhodnica, pri svoji bazi financiranja pa se v nasprotju z banko Landsbanki, katere rast je temeljila na raznovrstni strukturi financiranja, s tem da se je močno zanašala na nezavarovane obveznice v prodaji po vsem svetu, v glavnem zanaša na vloge. S tem je možnost banke Landsbankinn za rast omejena.

(72)

Poleg tega je delitev na tuja in domača sredstva v primerjavi z banko Landsbanki pomenila precejšnje zmanjšanje obsega bilance stanja banke Landsbankinn:

Preglednica 1

Bilanca stanja banke Landsbanki (LBI) in banke Landsbankinn

(73)

Začetna bilanca stanja banke Landsbankinn je bila le okrog 25 % bilance stanja banke Landsbanki na dan 30. junija 2008, kot je prikazano zgoraj z navedbo dveh najpomembnejših postavk na strani sredstev. Ob koncu leta 2011 so skupna sredstva banke Landsbankinn znašala 1 135 milijard ISK.

(74)

Glede zaposlenih je bilo znižanje več kot 55-odstotno (z 2 644 na 1 142).

—

Zakon št. 125/2008 o organu za izplačila iz državne blagajne zaradi nepredvidenih razmer na finančnem trgu itd., splošno imenovan zakon o izrednih razmerah

(75)

Na podlagi zakona o izrednih razmerah je lahko Organ za finančni nadzor ukrepal „v izrednih razmerah“, prevzel pristojnosti skupščin delničarjev in sestankov upravnega odbora finančnih institucij ter odločal o prodaji njihovih sredstev in obveznosti. Organu za finančni nadzor je bila tudi dodeljena pristojnost, da je imenoval odbore za razpustitev pri finančnih podjetjih, ki jih je prevzel, ti odbori pa so prevzeli pristojnosti skupščin delničarjev. V likvidacijskih postopkih institucij imajo po tem zakonu prednost terjatve imetnikov vlog in terjatve v okviru sistemov zajamčenih vlog. Po tem zakonu je islandski minister za finance tudi pooblaščen za ustanavljanje novih bank. V zakon o izrednih razmerah so vključene spremembe Zakona o finančnih podjetjih št. 161/2002, Zakona o uradnem nadzoru finančnih dejavnosti št. 87/1998, Zakona o zajamčenih vlogah in odškodninski shemi za vlagatelje št. 98/1999 ter Zakona o stanovanjskih zadevah št. 44/1998.

(76)

Poseganje islandskih organov po propadu banke Landsbanki je bilo opisano zgoraj, podrobneje pa je bilo predstavljeno v odločbi o začetku postopka. V bistvu pa se lahko povzame takole:

(77)

Organ za finančni nadzor je 7. oktobra 2008 prevzel nadzor nad banko Landsbanki, 9. oktobra 2008 pa so bile domače obveznosti in domača sredstva (večina sredstev) prenesene na banko New Landsbanki. Stečajno premoženje nekdanje banke in njeni upniki naj bi za ta prevzem prejeli nadomestilo v višini razlike med sredstvi in obveznostmi. Vendar, ker se je določanje te razlike izkazalo za težko in zamudno, je država zagotovila nekaj ustanovnega kapitala in se zavezala, da bo po potrebi prispevala dodatni kapital. Med državo in upniki nekdanje banke je bil 15. decembra 2009 dosežen sporazum, v skladu s katerim je država prevzela 81,33-odstotni delež v banki (s kapitalskim vložkom v višini 121 225 milijard ISK), medtem ko so upniki banke Landsbanki vpisali 18,67 % novih delnic. Glede na sporazum med državo in upniki je odškodnina za upnike za prenos sredstev odvisna predvsem od pogojno zamenljive obveznice, ki je dodatno opisana v nadaljevanju. Po mnenju Nadzornega organa datum sklenitve pogodbe, tj. 15. december 2009, označuje začetek petletnega obdobja prestrukturiranja, ki bo nato trajalo do 15. decembra 2014.

(78)

V naslednjem oddelku so opisani zgolj tisti vidiki poseganja države, ki pomenijo ukrepe pomoči v zvezi z oceno po členu 61 Sporazuma EGP.

(79)

Država je kapital 1. reda zagotovila dvakrat – prvič leta 2008, ko je bila ustanovljena banka New Landsbanki, drugič pa leta 2009, ko je bil dosežen sporazum z upniki nekdanje banke in je bila banka v celoti kapitalizirana.

(80)

Država je kot ustanovni kapital za novo banko zagotovila 775 milijonov ISK (29) (5 milijonov EUR) v gotovini. Poleg tega se je zavezala, da bo novi banki prispevala do 200 milijard ISK v zameno za njen celotni lastniški delež. Ta številka je bila izračunana kot 10 % prvotne ocene verjetnega obsega bilance tveganju prilagojenih sredstev banke, v državni proračun za leto 2009 pa je bila uradno vključena kot dodelitev državnih sredstev za odziv na izredne razmere na finančnih trgih. S to dodelitvijo kapitala naj bi se zagotovilo ustrezno jamstvo za poslovanje banke, dokler ne bi bilo mogoče rešiti vprašanj v zvezi z njeno končno ponovno kapitalizacijo, vključno z obsegom njene začetne bilance stanja na podlagi vrednotenja nadomestila, ki ga je treba plačati nekdanji banki za sredstva, prenesena z nje.

(81)

Islandska vlada je 20. julija 2009 objavila, da je določila osnovo za kapitalizacijo banke Landsbankinn in dosegla sporazum o tem, po kakšnem postopku bodo nekdanje banke prejele nadomestilo za prenos neto sredstev. Prav tako je objavila, da bo država kapitalizirala novo banko. Končni sporazum o kapitalizaciji je bil dosežen 15. decembra 2009 (navsezadnje do skupnega zneska 150 milijard ISK, od katerih je država zagotovila 121 225 milijard ISK), ko je bil dosežen sporazum o odškodnini, ki jo bodo prejeli upniki za neto vrednost sredstev in obveznosti, prenesenih na banko Landsbankinn. Kot je opisano zgoraj, je Organ za finančni nadzor v kapitalskih zahtevah določil, da mora imeti banka Landsbankinn vsaj 12 % kapitala 1. reda (30) in dodatne 4 % kapitala 2. reda kot razmerje tveganju prilagojenih sredstev. Kapital 1. reda banke Landsbankinn je znašal približno 15 %, ko je bila 20. januarja 2010 formalno kapitalizirana. Organ za finančni nadzor je odobril začasno oprostitev od (splošne) 16-odstotne zahteve, pod pogojem da se predloži sprejemljiv načrt, v katerem je prikazano, kako bo dosežen celotni znesek. Banka je junija 2010 poročala, da je njen kapital 1. reda presegel 16 %, in na podlagi tega je Organ za finančni nadzor banki Landsbankinn odobril začasno oprostitev od zahteve, da mora imeti kapital 2. reda, ki bo trajala dokler je razmerje njenega kapitala 1. reda nad 16 %.

(82)

Ta sporazum je bil dosežen po dolgotrajnem in obsežnem procesu pogajanj, ki so se zaključila 10. oktobra 2009 z okvirnim sporazumom med strankami o glavnih točkah sporazumov in 20. novembra 2009 s podrobnejšimi sklopi dogovorov v zvezi z dolžniškimi instrumenti. Na številnih poznejših sestankih in razpravah med strankami so se okvirni pogoji spremenili in navedli v dokumentaciji. V sporazum, ki iz tega izhaja, je zajeto izdajanje treh obveznic, denominiranih v EUR, britanskih funtih oziroma ameriških USD, pri čemer je združen skupni znesek enak 260 milijardam ISK, vključena pa je tudi banka Landsbanki (ali dejansko upnike nekdanje banke) s prevzemom začetnega (in morda začasnega) 18,67-odstotnega deleža lastništva banke Landsbankinn (31).

(83)

Banka Landsbankinn se je ob upoštevanju precejšnje negotovosti glede vrednosti prenesenih sredstev strinjala, da bo banki Landsbanki izdala pogojno zamenljivo obveznico (povezano z njeno soudeležbo v kapitalu), katere znesek glavnice se bo določil šele 31. marca 2013 ali po tem datumu. Ko se določi znesek glavnice pogojno zamenljive obveznice, se lahko celoten delež ali njegov del, ki ga ima v lasti banka Landsbanki, prepusti islandski vladi (32).

(84)

Islandija je za uskladitev z Direktivo 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje (33) in Direktivo 94/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o sistemih zajamčenih vlog (34) sprejela Zakon št. 98/1999 o zajamčenih vlogah in odškodninskih shemah za vlagatelje, v katerem je ustanovila t. i. Jamstveni sklad depozitarjev in vlagateljev. Sklad je bil financiran z letnimi prispevki bank, izračunanimi glede na vse vloge navedene banke.

(85)

Po navedbah islandskih organov je islandska vlada jeseni leta 2008 nameravala poleg ukrepov za rešitev banke najširši javnosti zagotoviti dodatno jamstvo in občutek, da so bile njihove vloge ob izbruhu krize varne. Tako so vlogam v domačih komercialnih bankah in hranilnicah zagotovili dodatno državno podporo zunaj področja uporabe Zakona št. 98/1999, s katerim sta se izvajali Direktiva št. 94/19/ES o odškodninskih shemah in Direktiva št. 97/9/ES o odškodninah za vlagatelje.

(86)

Iz urada predsednika vlade so 6. oktobra 2008 sporočili, da „islandska vlada poudarja, da bodo vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah ter njihovih podružnicah na Islandiji v celoti povrnjene“ (35). To izjavo so med tem februarja in decembra 2009 ponovili tudi v uradu sedanjega predsednika vlade (36). Poleg tega so se nanjo sklicevali v pismu o nameri, ki ga je islandska vlada poslala Mednarodnemu denarnemu skladu (objavljenem na spletišču ministra za gospodarske zadeve in MDS) 7. aprila 2010 (ter ponovno v naslednjem pismu o nameri z dne 13. septembra 2010). V pismu (ki so ga podpisali islandski predsednik vlade, minister za finance, minister za gospodarske zadeve in guverner Centralne banke Islandije) je navedeno: „Za zdaj smo zavezani temu, da v celoti zaščitimo depozitarje, toda ko bo zagotovljena finančna stabilnost, načrtujemo postopno odpravo tega splošnega jamstva“ (37). V oddelku predloga zakona o proračunu za leto 2011 o državnih jamstvih je v opombi sklic na izjavo islandske vlade, da imajo vloge v islandskih bankah državno jamstvo (38).

(87)

V nedavni izjavi sedanjega ministra za gospodarske zadeve in nekdanjega ministra za finance (2009–2011) Steingrímurja Sigfússona v razpravi v islandskem parlamentu o stroških vlade v zvezi s tem, da je banka Landsbankinn prevzela banko SpKef, je nadalje pojasnjeno: minister je prepričan, da posameznik glede te zadeve ne sme pozabiti izjave vlade iz jeseni leta 2012, da bodo vse vloge v hranilnicah in komercialnih bankah varne in zaščitene. „Delo je od tedaj na vseh stopnjah temeljilo na tem (tj. izjavi), a žal je res, da bo to (tj. plačila zaradi banke SpKef) eden večjih računov, ki jih bo poravnala neposredno država kot stroške, s katerimi jamči za vloge vseh prebivalcev Suðurnesa … ter vseh strank banke SpKef iz zahodnih fjordov in zahodnega ter severozahodnega območja … Upam, da ni kdo mislil, da se bodo imetniki vlog z navedenih območij obravnavali drugače kot drugi prebivalci, zato država v tej zadevi ni imela veliko izbire“ (39).

(88)

Islandska vlada meni, da bo dodatno jamstvo za vloge odpravljeno, preden bodo kapitalske kontrole v celoti ukinjene, kar se bo po mnenju islandskih organov predvidoma zgodilo konec leta 2013.

(89)

Kapitalski položaj hranilnice Keflavik marca 2009 ni dosegal najnižje zakonsko določene stopnje. Po mnenju islandskih organov so to deloma povzročili učinki prelitja finančnega pretresa, opisanega zgoraj, pa tudi posebno močan učinek gospodarske krize na regije, v katerih je bila banka dejavna.

(90)

Banka je ponujala varčevalne račune in posojila prebivalstvu ter malim in srednjim podjetjem. Poleg tradicionalnih finančnih storitev, kot so storitve plačevanja in unovčenja, bančne storitve za stanovanjska združenja, zasebno bančništvo, spletno bančništvo ter storitve bankomatov, je ponujala tudi upravljanje sredstev in posredništvo pri vrednostnih papirjih. Glavni sedež banke je bil v Keflaviku, delovala pa je v šestnajstih podružnicah na območju Suðurnes, Zahodnih fjordov, Hvammstangija in Ólafsvika. Glede na vse vloge finančnih institucij na Islandiji je imela banka približno 3-odstotni tržni delež.

(91)

Potem ko je stopnja kapitalske ustreznosti padla pod zahtevano najnižjo stopnjo, je Organ za finančni nadzor odobril večkratna obdobja podaljšanja, da bi banka v sodelovanju z upniki reorganizirala svoje finance in da bi njena kapitalska osnova dosegla najnižjo 16-odstotno stopnjo. Končni rok za povečanje kapitalske osnove hranilnice Keflavik je potekel 21. aprila 2010. Hranilnica Keflavik je v dopisu z dne 22. aprila 2010 Organ za finančni nadzor obvestila, da je del njenih upnikov predloge o finančni reorganizaciji zavrnil, in ob upoštevanju tedanjega položaja hranilnice se je zahtevalo, naj njene dejavnosti prevzame Organ za finančni nadzor.

(92)

Minister za finance je naslednjega dne ustanovil novo finančno podjetje – SpKef, ki je v skladu s sklepom Organa za finančni nadzor prevzelo dejavnosti hranilnice Keflavik. Vloge, del drugih obveznosti in večina sredstev hranilnice so se prenesli na novo podjetje, ki je takoj začelo opravljati dejavnosti.

(93)

Po navedbah islandskih organov naj bi sprva s kapitalskim vložkom za uspešno poslovanje na samostojni podlagi hranilnica SpKef ponovno uspešno poslovala. Vendar je upravni odbor hranilnice SpKef februarja 2011 in po nadaljnjem poslabšanju gospodarskih razmer na področjih, na katerih je bila hranilnica SpKef dejavna, ocenil, da finančna razlika med ustreznimi vrednostmi vlog in sredstev znaša 11,2 milijarde ISK, kar je pomenilo, da je bilo za izpolnitev zahtev Organa za finančni nadzor glede stopnje kapitalske ustreznosti potrebnih 19,4 milijarde ISK. Ta ocena je po trditvah islandskih organov prikazala precej slabši rezultat kot so v prejšnjih ocenah, zato so bila za izboljšanje tega položaja proučena druga, cenejša sredstva.

(94)

Banka Landsbankinn in islandski organi so 5. marca 2011 dosegli sporazum, po katerem bi se dejavnosti, sredstva in obveznosti hranilnice SpKef združili z banko Landsbankinn. Ker je razmerje kapitalske ustreznosti banke Landsbankinn postalo zadostno za prevzem hranilnice SpKef, ne da bi bil potreben dodaten državni prispevek, je bil to po mnenju islandskih organov najprimernejši ukrep za zaščito finančne stabilnosti ter interesov strank, upnikov in države Islandije. Islandski organi trdijo, da je bil zaradi jamstva za vloge v vsakem primeru potreben pobot negativnega stanja sredstev (z obveznostmi v vlogah) hranilnice SpKef. Torej je sporazum o prevzemu med banko Landsbankinn in državo Islandijo vseboval zavezo države o pobotu negativnega stanja sredstev hranilnice SpKef. Vključen je bil poseben mehanizem za določitev te razlike – in zato obsega državne zaveze, v skladu s katerim bi spor predložili arbitražnemu odboru, če se ne bi mogli medsebojno sporazumeti o rezultatu vrednotenja.

(95)

Naloga navedenega arbitražnega odbora je bila, da določi razliko med prenesenimi sredstvi in obveznostmi, saj se stranki sporazuma o tem nista mogli sporazumeti. Svoje delo je zaključil 8. junija 2012 in odločil, da je treba banki Landsbankinn po prenosu vlog in sredstev hranilnice Spkef plačati nadomestilo v višini 19,2 milijarde ISK (40). Po navedbah islandskih organov bo poravnava opravljena v obliki državnih obveznic.

(96)

V navedenih odločbah o hranilnicah so navedeni dogodki pred aprilom 2011, ki opisujejo finančne težave hranilnice Sparisjodur Svarfdaela in poseganje države. Poznejši prevzem s strani banke Landsbankinn je bil opisan in ga je Nadzorni organ odobril v odločbi o hranilnici SpSv.

(97)

Islandska vlada je hranilnici SpSv z izdajo podrejenega dolga aprila 2011 ter s poravnavo terjatev Centralne banke Islandije do te hranilnice odobrila državno pomoč. Te terjatve so bile spremenjene v jamstveni kapital, prenesen na Organ za finančne naložbe Republike Islandije. Ti ukrepi za reševanje so se obravnavali kot začasno združljivi s Sporazumom o EGP na podlagi odločb o hranilnicah glede na predložitev načrta prestrukturiranja hranilnice SpSv. Nadzorni organ meni, da je načrt prestrukturiranja banke Landsbankinn primeren za združeni subjekt, saj je banka Landsbankinn prevzela vsa sredstva in dejavnosti hranilnice SpSv, ki so znašale približno 0,311 % sredstev banke na isti dan.

(98)

Islandski organi so načrt prestrukturiranja banke Landsbankinn predložili 31. marca 2011. Ti organi so načrt spremenili, posodobili in ponovno predložili 23. maja 2012 (v nadaljnjem besedilu: načrt prestrukturiranja).

(99)

V načrtu prestrukturiranja se obravnavajo bistvena vprašanja uspešnega poslovanja, delitve bremena in omejitve izkrivljanja konkurence. Banka Landsbankinn se bo v skladu z načrtom prestrukturiranja osredotočila na svojo osnovno dejavnost ter prestrukturiranje posojilnih portfeljev gospodinjstev in podjetij.

(100)

Kot je navedeno, bo po mnenju Nadzornega organa obdobje prestrukturiranja trajalo do 15. decembra 2014.

(101)

Islandski organi in Centralna banka Islandije menijo, da se bo s prestrukturiranjem banke Landsbankinn zagotovilo, da bo banka spet trdna, da bo imela dovolj sredstev in dobre količnike kapitala, zaradi česar bo lahko še naprej zagotavljala posojila realnemu gospodarstvu. To se bo na podlagi informacij iz načrta prestrukturiranja in pisanih odgovorov na vprašanja Nadzornega organa doseglo zlasti z:

(102)

Pred podrobnejšim opisom vsake od zgornjih točk je v nadaljevanju na kratko pojasnjeno stališče banke o tem, kako se v načrtu prestrukturiranja obravnavajo pomanjkljivosti, ki so prispevale k zlomu banke Landsbanki. Banka trdi, da je banka Landsbankin druga banka, čeprav temelji na domačih dejavnostih banke Landsbanki.

(103)

Islandski organi trdijo, da se o pomanjkljivostih, ki so bile za banko Landsbanki značilne pred zlomom bančnega sistema, podrobneje razpravlja v zgoraj navedenem poročilu posebne preiskovalne komisije. Banka poleg tega poudarja, da so propad povzročili zlasti naslednji dejavniki: slabo upravljanje tveganja, prevelik apetit po tveganju, neobičajno tesen odnos med lastniki in največjimi posojilojemalci, prevelika rast v prekratkem obdobju, pomanjkanje izkušenj na svetovnih trgih, popustljiva pravila pri izposojanju, pomanjkanje notranjih pregledov in notranjega nadzora ter pomanjkljiva poslovna kultura in strategija. Prav tako poudarja, da so bile, odkar je banka Landsbankinn jeseni leta 2008 začela poslovati, narejene ključne spremembe v poslovnem modelu banke, zgoraj navedeni dejavniki pa se uporabljajo kot vodilo pri izvajanju nove strategije in upravljanju banke.

(104)

Zdi se, da so poleg dolgega seznama ukrepov za reorganizacijo notranjih delovnih procesov in zamenjavo ključnega osebja, najbistvenejše naslednje spremembe: večja usmerjenost na domače dejavnosti, zlasti na poslovanje s prebivalstvom in mrežo podružnic, močno zmanjšane dejavnosti investicijskega bančništva, poudarek na prestrukturiranju posojilnih portfeljev, revidirano upravljanje tveganja ter večji pomen družbene odgovornosti gospodarskih družb in skladnost z visokimi etičnimi standardi.

(105)

Čeprav namerava banka Landsbankinn zagotavljati široko paleto finančnih storitev na islandskem trgu, tako kot jih je njena predhodnica, je za banko Landsbankinn razlika med bančništvom pred krizo in po krizi bolj vidna v tem, „kako“ banka posluje (procesi, postopki, dokumentacija, pravila in predpisi), ne pa v tem „kakšno“ vrsto storitev in proizvodov ponuja na Islandiji.

(106)

Kot je bilo navedeno, je bila med oktobrom 2008 večina domačih sredstev in obveznosti banke Landsbanki prenesenih na banko Landsbankinn. Zaradi tega procesa je večina dolga velikih medbančnih poslov ostala v stečajnem premoženju banke Landsbanki, zato banka Landsbankinn nikoli ni imela toliko finančnih vzvodov kot banka Landsbanki. V skladu z načrtom prestrukturiranja to pomeni, da je bilo vprašanje zmanjšanja finančnega vzvoda bilance stanja v osnovi rešeno že oktobra 2008.

(107)

Banka Landsbankinn je zaradi opisanih ukrepov kapitalizacije in razvoja od ustanovitve banke, zlasti ponovnega ovrednotenja sredstev (dodatno opredeljeno v nadaljevanju), dosegla stopnjo kapitalske ustreznosti precej nad kapitalskimi zahtevami Organa za finančni nadzor. Stopnja kapitalske ustreznosti se je s 13,0 % ob koncu leta 2008 povečala na 15,0 % ob koncu leta 2009, na 19,5 % ob koncu leta 2010 in na 21,4 % ob koncu leta 2011.

(108)

Glede na načrt prestrukturiranja naj bi to razmerje med obdobjem prestrukturiranja po napovedih še naraslo in ob koncu leta 2014 doseglo [> 20] %. Banka Landsbankinn torej pričakuje, da bo med obdobjem prestrukturiranja in po tem obdobju ostala precej nad kapitalskimi zahtevami Organa za finančni nadzor. […].

(109)

Med tem obdobjem naj bi se bilanca stanja predvidoma rahlo zmanjšala s približno 1 135 milijard ISK na […] milijard ISK. Pomen lastniškega kapitala in lastniških instrumentov se bo na strani sredstev bilance stanja močno zmanjšal, predvidoma zaradi nameravane prodaje operativnih družb. Podobno naj bi se do leta 2014 znesek posojil finančnim institucijam predvidoma zmanjšal za približno […] %. Po drugi strani pa se bodo posojila strankam glede na načrt prestrukturiranja povečala za v grobem […] % na približno […] milijard ISK.

(110)

Pomen vlog se bo na strani obveznosti povečal (s trenutno približno 444 milijard ISK na […] milijard ISK), medtem ko se bo delež zavarovanih obveznic in obveznosti, dolgovanih finančnim institucijam in Centralni banki Islandije, zmanjšal.

(111)

Glede na načrt prestrukturiranja, kot je prikazano v spodnji preglednici 2, je bila donosnost kapitala banke Landsbankinn od leta 2009 dobra.

Preglednica 2

Donosnost lastniškega kapitala v preteklosti

V načrtu prestrukturiranja je predvidena naslednja donosnost lastniškega kapitala za preostalo obdobje prestrukturiranja (preglednica 3).

Preglednica 3

Napoved donosnosti lastniškega kapitala

(112)

Ta napoved je rezultat podrobnejšega finančnega načrtovanja, zajetega v načrt prestrukturiranja:

(113)

Po mnenju islandskih organov je dejstvo, da je banka Landsbankinn od svoje ustanovitve solidno delovala, v določeni meri odvisno od tega, da je bila vrednost sredstev iz portfelja posojil, ki jih je prevzela od banke Landsbanki, od tedaj precej povečana. Medtem ko je bil za navedene dobičke iz vrednotenja sredstev do neke mere dosežen pobot s pogojno zamenljivo obveznico, je „odbitek“ bil in bo ostal zelo pomemben del prihodkov med prestrukturiranjem posojilnega portfelja.

(114)

Islandski organi so v podporo tej trditvi predložili izračun (preglednica 4), v katerem so navedeni letni rezultati brez odbitka in drugih „izrednih prihodkov“.

Preglednica 4

Neto dobiček „izrednih prihodkov“

(115)

Po teh podatkih naj bi banka celo ob odsotnosti odbitka od leta 2010 dalje, pa tudi v preostalem obdobju prestrukturiranja, še vedno ustvarjala dobiček (42).

(116)

Organ za finančni nadzor je glede likvidnosti zahteval, da je treba imeti denarna sredstva ali njihove ustreznike za 5 % vlog, ki se odplačajo na zahtevo, in da bi morale biti banke zmožne zagotoviti 20-odstotni takojšnji odliv vlog. Poleg tega Centralna banka Islandije določa pravila o likvidnosti kreditnih institucij (43), v skladu s katerimi se likvidna sredstva in obveznosti kreditnih institucij razvrstijo po vrsti, zapadlosti in dodeljenih ponderjih glede na tveganje. Kreditne institucije morajo imeti likvidna sredstva, ki presegajo obveznosti za naslednje tri mesece. V pravila je vključen tudi določen test izjemnih situacij, pri katerem se odbitek uporabi za različne postavke lastniškega kapitala, a kadar se prevzame, je treba po eni strani vse obveznosti plačati ob zapadlosti, po drugi pa je treba delne zneske drugih obveznosti, kot so vloge, plačati kmalu po opominu ali brez opomina. Banka Landsbankinn po navedbah islandskih organov izpolnjuje zgornja pravila. Dejansko ima v skladu z načrtom prestrukturiranja trenutno 42,5 % likvidnih sredstev v razmerju do vseh vlog.

(117)

Poleg tega je banka Landsbankinn po navedbah islandskih organov nedavno spremenila politiko glede likvidnosti, da bi spremljala in zagotovila skladnost z zahtevami iz svežnja Basel III. Trenutno njen količnik likvidnostnega kritja znaša […] %.

(118)

V nadaljevanju je nadalje opisan učinek likvidnostnega položaja banke v izjemni situaciji, kot je takojšnja odprava kapitalskih kontrol.

(119)

Pred finančno krizo leta 2008 so zasebne in poslovne stranke banke prevzele visoko stopnjo dolga. Ko so gospodarstvo in zlasti cene nepremičnin ob nastopu krize padle, nenadoma preveč zadolžene stranke pogosto niso več zmogle odplačevati svojih dolgov ter so imele negativen kapital. Poleg splošne grožnje za gospodarsko blaginjo Islandije je nenadno poslabšanje posojilnih portfeljev bank postalo najpomembnejše tveganje za prihodnje uspešno poslovanje banke. Zato si je banka Landsbankinn, kot je razvidno iz načrta prestrukturiranja, kot prednostno nalogo zastavila prestrukturiranje zasebnih in poslovnih posojilnih portfeljev (zmanjšanje finančnega vzvoda).

(120)

Banka Landsbankinn je po navedbah islandskih organov razvila posebne programe za odpis dolga ter je sodelovala z državo in drugimi bankami glede splošnih ukrepov za odpis dolga (npr. 110-odstotna prilagoditev hipotekarnega kredita) (44).

(121)

Do 30. marca 2012 je bilo končano finančno prestrukturiranje več kot 75 % preveč zadolženih družb z obveznostmi do bank, ki so presegale 100 milijard ISK, in več kot 75 % celotnega dolga je bilo prestrukturiranega. V načrtu prestrukturiranja se pričakuje, da se bo ta številka do konca leta 2012 povečala na 92 %. Poleg tega so že prestrukturirana posojila v veliki meri donosna. Na primer le 2,6 % celotne vrednosti posojila že prestrukturiranih družb je za več kot 30 dni zakasnelih.

(122)

Islandski organi trdijo, da je prerez financiranja banke Landsbankinn dovolj raznovrsten in da kratkoročno ali srednjeročno ni pričakovati nobene večje potrebe po refinanciranju. Trenutna sestava financiranja je približno taka: 10 % vlog finančnih institucij, 40 % vlog strank (od katerih jih je 80 % takih, ki se odplačajo na zahtevo, 20 % pa je vezanih vlog do največ 5 let), 30 % zavarovanega izposojanja, ki zapade v obdobju 2014–2018, in 20 % lastniškega kapitala.

(123)

Vloge so najpomembnejši vir financiranja banke Landsbankinn, kot je navedeno zgoraj. Pomen vlog se bo glede na načrt prestrukturiranja med obdobjem prestrukturiranja celo povečal. Hkrati pa namerava banka Landsbankinn povečati delež vezanih vlog, da bi postale „zanesljivejše“.

(124)

Pomemben vir financiranja bo postalo zavarovano izposojanje. Take so tudi najverjetnejše možnosti refinanciranja, ko bodo trenutna zavarovana izposojanja zapadla, medtem ko izdajanje nezavarovanih obveznic ni verjetna kratkoročna ali srednjeročna možnost financiranja za banko Landsbankinn. Banka namerava v prihodnosti financirati dolgoročna sredstva, kot so hipotekarni krediti z zavarovanimi obveznicami, kar bi lahko pomenilo do 5 % celotnega prihodnjega financiranja banke. Vendar se to po pričakovanjih ne bo uresničilo v obdobju, zajetem v načrtu prestrukturiranja, ki je bil predložen Nadzornemu organu.

(125)

Banka Landsbankinn se bo v skladu z načrtom prestrukturiranja še naprej osredotočala na učinkovite in racionalizirane dejavnosti, da bo uspešno krila povišane infrastrukturne stroške, nastale kot posledica strožjega regulativnega nadzora, večje obdavčitve in stroškov, povezanih s prestrukturiranjem.

(126)

V načrtu prestrukturiranja je predvideno, da se bodo splošni operativni stroški znižali za […] % (pri čemer se upošteva inflacija), zlasti zato ker je mogoče hranilnico SpKef in druge hčerinske družbe združiti z banko. Banka Landsbankinn meni, da se s tem ponuja priložnost za zmanjšanje stroškov, zlasti z zmanjšanjem števila zaposlenih ([…] % zaposlenih za polni delovni čas v naslednjih treh letih). Poleg tega banka Landsbankinn trdi, da je začela izvajati večji projekt za racionaliziranje svoje dobavne verige. Banka se je nazadnje zavezala, da bo med obdobjem prestrukturiranja zaprla […] podružnic. Zaradi navedenih ukrepov ter zmanjšanja števila zaposlenih naj bi se razmerje med stroški in dobičkom predvidoma znižalo s 57,2 % v letu 2011 na […] % v letu 2014.

(127)

Banka Landsbankinn je Nadzorni organ obvestila, da je ena izmed njenih prednostnih nalog izboljšati prakse upravljanja tveganja. Banka je za ta namen ustanovila oddelek za upravljanje tveganj. Oddelek je odgovoren za vse tradicionalno upravljanje tveganja, merjenje in ocenjevanje tržnega tveganja, likvidnostnega tveganja in kreditnega tveganja. Po navedbah banke Landsbankinn je bilo z njeno novo organizacijsko strukturo upravljanje tveganja močno povečano. V oddelku je 44 zaposlenih.

(128)

Islandski organi so v načrtu prestrukturiranja predložili en osnovni scenarij in tri scenarije izjemnih situacij za banko Landsbankinn, da bi prikazali, da je ta banka zmožna doseči dolgoročno uspešno poslovanje in da je odporna proti neželenemu makroekonomskemu razvoju.

(129)

Opisani načrt prestrukturiranja je osnovni scenarij. Islandski organi menijo, da so osnovni makroekonomski kazalniki podobni tistim iz osnovne napovedi Centralne banke Islandije za naslednja leta in so prikazani v spodnji preglednici 5:

Preglednica 5

Makroekonomska napoved, osnovni scenarij

(130)

V načrtu prestrukturiranja so vključeni trije scenariji izjemnih situacij – blaga recesija, mednarodna gospodarska depresija in padec krone, vključno z metodologijo, uporabljeno pri izdelavi teh scenarijev, in učinkom na kapitalski položaj banke. Scenariji so zasnovani glede na resne spremembe v ekonomskem okolju, v katerem banka deluje, ki so sicer malo verjetne, a verjetne. Scenarij z mednarodno gospodarsko depresijo, na primer, temelji na možnem razpadu evroobmočja in posledičnih učinkih na evropsko gospodarstvo. Za ta scenarij bi bile posledične makroekomske spremenljivke naslednje:

Preglednica 6

Makroekonomski kazalniki v scenariju mednarodne gospodarske depresije

(131)

Pri testiranju izjemnih situacij, ki ga je predložila Banka Landsbankinn, so uporabljene različne metode za prevajanje teh treh scenarijev v merjenje učinka o računovodskih izkazih banke, izgubo posojila in ekonomski kapital. V spodnjem diagramu 3 je na primeru prikazano, kako je izguba ob neplačilu povezana z uspešnostjo BDP.

Diagram 3

Korelacija med izgubo ob neplačilu in BDP

[Diagram o korelaciji med izgubo ob neplačilu in BDP

vrednosti niso razkrite zaradi varovanja poklicne skrivnosti]

(132)

Kapitalizacija banke Landsbankinn je glede na glavne ugotovitve iz testov izjemnih situacij tolikšna, da v vseh scenarijih presega notranje in zunanje zahteve glede najnižje stopnje kapitalske ustreznosti, v skladu z načrtom prestrukturiranja pa ima dejansko […] % presežnega kapitala.

(133)

Poleg tega je v načrt prestrukturiranja te banke vključen kvazi test izjemnih situacij likvidnostnega količnika banke. V tem primeru banka predvideva, da bi se vse vloge, hranjene v finančnih institucijah, takoj dvignile, kot posledica, na primer, odprave kapitalskih kontrol. Celo v takem primeru bi likvidnostni položaj banke Landsbankinn po informacijah islandskih organov ostal trden, zlasti ker bi lahko razmeroma hitro unovčila dodatna sredstva in brez preveč škodljivega učinka na bilanco stanja, kot je, na primer, njena knjiga hipotekarnih posojil, denominirana v ISK (prek dejavnosti posojanja s Centralno banko Islandije). V spodnjem diagramu 4 je ponazorjen ta scenarij:

Diagram 4

Osnovni likvidnostni položaj po dvigih vseh institucionalnih vlog in različnih dvigih strank.

[Diagram o likvidnostnem položaju banke Landsbankinn

vrednosti niso razkrite zaradi varovanja poklicne skrivnosti]

(134)

Banka bi po tem izračunu lahko vzdržala dodatne dvige […] % vlog strank, ne da bi ji bilo treba unovčiti sredstva. Ti rezultati kažejo, da je banka v dobrem položaju za spoprijemanje z nepričakovanimi motnjami likvidnosti.

(135)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku formalnega postopka preiskave (v nadaljnjem besedilu: odločba o začetku postopka) predhodno ugotovil, da ukrepi Islandije za kapitalizacijo banke Landsbankinn pomenijo državno pomoč v skladu s členom 61 Sporazuma EGP. Poleg tega ni mogoče izključiti prisotnosti državne pomoči v neomejenem jamstvu za vloge. V odločbo o začetku postopka niso bili zajeti ukrepi pomoči, povezani s prevzemom hranilnice SpSv, ki jih je Nadzorni organ začasno odobril v odločbah o hranilnicah. Nadzorni organ bo v tej odločbi sprejel končno stališče o navedenih ukrepih, ki še naprej vplivajo na obravnavano oceno. Nadzorni organ bo ukrepe, povezane s prenosom dejavnosti s hranilnice SpKef na banko Landsbankinn, ki niso bili zajeti v odločbi o začetku postopka, prav tako ocenil v nadaljevanju.

(136)

Nadzorni organ je menil, da lahko končno stališče glede združljivosti ukrepov, ocenjenih v odločbi o začetku postopka, sprejme šele na podlagi načrta prestrukturiranja, ki mu ob začetku formalnega postopka preiskave 15. decembra 2010 še ni bil predložen. Nadzorni organ je pomisleke glede združljivosti pomoči izrazil predvsem zaradi tega, ker načrta prestrukturiranja še več kot dve leti po ustanovitvi banke Landsbankinn in eno leto po sporazumu z upniki banke Landsbanki ni bilo.

(137)

Nadzorni organ je v imenu upnikov nekdanje banke prejel izjavo, v kateri so poudarili, da jih je treba obravnavati kot zainteresirane strani, in navedli, da lahko pozneje predložijo nadaljnje pripombe.

(138)

Islandski organi priznavajo, da ukrepi, sprejeti za ustanovitev banke NBI, zdaj preimenovane v Landsbankinn, pomenijo državno pomoč. Vendar so ukrepi po mnenju islandskih organov združljivi z delovanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 61(3)(b) Sporazuma, ker so potrebni, sorazmerni in primerni za odpravljanje resne motnje v islandskem gospodarstvu. Po mnenju islandskih organov so sprejeti ukrepi v vseh vidikih skladni z načeli iz smernic Nadzornega organa o državni pomoči, po njihovih trditvah je pomoč potrebna in omejena na najnižji potrebni znesek.

(139)

Islandski organi poleg tega še poudarjajo, da so nekdanji delničarji banke Landsbanki izgubili vse svoje delnice, za kar od države niso prejeli nobene odškodnine, ter da je pomoč dobro zasnovana za čim manjši negativni učinek prelitja na konkurente.

(140)

Islandski organi glede prenosa dejavnosti s hranilnice SpKef na banko Landsbankinn priznavajo, da zaveza države, da bo nadomestila primanjkljaj prenesenih sredstev (v primerjavi z zneskom prenesenih obveznosti) pomeni državno pomoč na podlagi člena 61(1) Sporazuma EGP, čeprav menijo, da narava sporazuma preprečuje, da bi banka Landsbankinn prejela neposredno finančno prednost. Vendar priznavajo, da bi se z ukrepom lahko okrepil položaj banke Landsbankinn, ker povečuje njeno bazo strank in bi lahko ponujal možnosti za racionaliziranje dejavnosti.

(141)

Islandski organi v vsakem primeru trdijo, da je pomoč združljiva s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP. Trdijo, da je pomoč omejena na najnižjo potrebno, saj prispevek države krije točno razliko med sredstvi in obveznostmi, to razliko pa določi neodvisen odbor. Ker je bila banka Landsbankinn edina banka, ki je lahko tedaj prevzela dejavnosti hranilnice SpKef, in ker bi bile druge možnosti, na primer prisilna združitev, ki bi jo izvedel Organ za finančni nadzor, bolj moteče in morebiti dražje za državo, je bila po njihovih trditvah pomoč tudi sorazmerna.

(142)

Jamstvo za vloge po mnenju islandskih organov ne pomeni državne pomoči.

(143)

Islandski organi so predložili številne zaveze, od katerih se jih večina nanaša na izkrivljanje konkurence, ki ga je povzročila pomoč, ki se ocenjuje, navedene pa so v Prilogi.

(144)

V členu 61(1) Sporazuma EGP je navedeno:

„Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami“.

(145)

Nadzorni organ bo v nadaljevanju ocenil naslednje ukrepe (45):

Navedeni ukrepi se skupaj poimenujejo kot „ukrepi za kapitalizacijo“. Poleg tega bo Nadzorni organ ocenil:

(146)

Nadzorni organ še ponavlja, da začasno odobreni ukrepi za rešitev hranilnice SpSv, ki bo zdaj združena z banko Landsbankinn, pomenijo državno pomoč, katere končna združljivost je odvisna od načrta prestrukturiranja za združeni subjekt.

(147)

Kot je Nadzorni organ v odločbi o začetku postopka že predhodno ugotovil, je jasno, da so ukrepi za kapitalizacijo financirani z državnimi sredstvi, ki jih zagotavlja islandsko ministrstvo za finance. Država je glede transakcije hranilnice SpKef prevzela tveganje, da sredstva te hranilnice ne bodo zadostovala za kritje njenih prenesenih obveznosti (vlog). V bistvu je zagotavljala nadomestitev primanjkljaja, ki je imel za posledico (možni) prenos državnih sredstev. Kot je bilo zgoraj navedeno, se je arbitražni odbor nedavno odločil, da je država banki Landsbankinn morala plačati 19,2 milijarde ISK. Zato je jasno, da ta ukrep vključuje prenos državnih sredstev.

(148)

Nadzorni organ glede jamstva za vloge na začetku poudarja, da je njegova ocena omejena na dodatno jamstvo za vloge, opisano zgoraj, in je v bistvu sestavljena iz izjav islandske vlade, da bodo vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah ter njihovih podružnicah na Islandiji v celoti krite.

(149)

Ta ocena ne posega v stališče Nadzornega organa glede združljivosti Zakona št. 98/1999 ter ukrepe islandske vlade in Jamstvenega sklada depozitarjev in vlagateljev med finančno krizo s pravom EGP, zlasti Direktivo št. 94/19/ES. Nadzorni organ glede izvajanja Direktiv št. 97/9/ES in št. 94/19/ES meni, da uporaba državnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti na podlagi prava EGP na splošno ne bi vzbujala pomislekov po členu 61 Sporazuma EGP, kolikor taki ukrepi pomenijo državno pomoč. Ta odločba zato ne zadeva teh ukrepov.

(150)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka navedel, da bo nadalje preiskal, ali so prej opisane izjave Islandije dovolj natančne, trdne, nepogojne in pravno zavezujoče, tako da vključujejo zavezo glede državnih sredstev (46). Nadzorni organ pri ocenjevanju tega, ali so ta merila izpolnjena, ugotavlja, da so izjave vsebovale nepreklicno zavezo glede državnih sredstev, kar je razvidno iz dejstva, da je Islandija storila vse za zaščito depozitarjev. Ne le da je spremenila prednostno mesto imetnikov vlog pri insolventnih stečajnih premoženjih (ki ne bi imela za posledico uporabe državnih sredstev), temveč je tudi jasno poudarila, da ne bo dopustila, da bi imeli depozitarji kakršne koli izgube. Splošno državno jamstvo za vse vloge v domačih komercialnih bankah in hranilnicah se nadalje razlikuje od vsake sheme zajamčenih vlog na podlagi pravnih aktov EGP zato, ker je jamstvo glede višine zneska neomejeno, banke, ki so upravičene do ukrepa, pa ne zagotovijo finančnega prispevka.

(151)

Poseganje države Islandije v finančni sektor, ki je trajalo od oktobra 2008, utemeljeno pa je bilo s ciljem spoštovanja izjave islandske vlade, ponazarja, kako vlada razume to izjavo. V to poseganje so zajeti ukrepi za kritje vlog finančnih podjetij, kot je ustanovitev treh komercialnih bank, prenos vlog s hranilnice Reykjavik na banko Arion, prenos vlog z banke Straumur na banko Íslandsbanki, prevzem vlog iz petih hranilnic v banki Sparisjódabanki Íslands s strani Centralne banke Islandije, prenos vlog s hranilnice Byr na banko Byr hf, prenos vlog s hranilnice Keflavík na banko SpKef ter odgovornost države za vloge v banki SpKef po združitvi z banko Landsbankinn.

(152)

Dejansko so islandski organi v več zadevah državne pomoči, ki jih Nadzorni organ trenutno preiskuje, od katerih so bile nekatere omenjene zgoraj, trdili, da je bil zadevni izbrani ukrep finančno najmanj obremenjujoča možnost za Islandijo, da je izpolnila svoje jamstvo po popolni zaščiti depozitarjev.

(153)

Nadzorni organ v skladu z navedenim meni, da je bil vzpostavljen pravno zavezujoč, natančen, nepogojen in trden ukrep. Nadzorni organ na tej podlagi torej ugotavlja, da izjave države Islandije, v skladu s katerimi v celoti jamči za vloge, vsebujejo zavezo glede državnih sredstev v smislu člena 61 Sporazuma EGP.

(154)

Prvič, ukrep pomoči mora novi banki dajati prednost, na podlagi katere je oproščena dajatev, ki običajno bremenijo njen proračun. Nadzorni organ v skladu s predhodno ugotovitvijo iz odločbe o začetku postopka vztraja pri stališču, da vsak od ukrepov za kapitalizacijo daje prednost banki Landsbankinn, ker zagotovljeni kapital brez poseganja države banki ne bi bil na voljo.

(155)

Nadzorni organ pri določanju, ali naložba v podjetje, na primer s kapitalskim vložkom, pomeni prednost, uporablja načelo vlagatelja v tržnem gospodarstvu in ocenjuje, ali bi se lahko zasebni vlagatelj v običajnih tržnih razmerah, ki bi se po velikosti lahko primerjal z javnimi organi, odločil za tako naložbo (47). Evropska komisija (v številnih primerih, odkar se je začela finančna kriza (48)) in Nadzorni organ (49) sta od nastopa finančne krize na splošno zavzela pristop, da državne ponovne kapitalizacije bank pomenijo državno pomoč, pri čemer se upoštevata pretres in negotovost, značilna za finančne trge od jeseni leta 2008. Ta splošni premislek se nanaša zlasti na islandske finančne trge v letih 2008 in 2009, ko se je celotni sistem zrušil. Zato Nadzorni organ meni, da ukrepi za kapitalizacijo kljub morebitnemu prenosu manjšinskega deleža upnikom (v glavnem iz zasebnega sektorja) dajejo prednost banki Landsbankinn. Iz zasebnega sektorja so pri kapitalizaciji banke Landsbankinn udeleženi večinoma upniki nekdanje banke, ki skušajo le čim bolj zmanjšati svoje izgube (50). Poleg tega se ob upoštevanju zgoraj opisane pogojno zamenljive obveznice ne more šteti, da so ti upniki vlagali pod enakimi pogoji kot država.

(156)

Nadzorni organ glede transakcije hranilnice SpKef navaja, da je bil namen transakcije, da bi banka Landsbankinn prejela nadomestilo, ki bi bilo enako le razliki med prenesenimi sredstvi in obveznostmi. Poleg tega se je visoka stopnja objektivnosti v tem procesu zagotovila z mehanizmom za določitev te razlike, tj. neodvisnim arbitražnim odborom kot končnim razsodnikom. Vendar je bilo državi dodeljeno celotno tveganje, da sredstva hranilnice SpKef niso vredna toliko kot prenesene vloge, pa tudi zaveza, da bo nadomestila vsak možni primanjkljaj. Iz tega izhaja, da je lahko banka Landsbankinn brez kakršnega koli tveganja pridobila dobro ime in dodatne tržne deleže. Nadzorni organ ugotavlja, da to pomeni prednost.

(157)

Nadzorni organ mora nadalje še oceniti, ali dodatno jamstvo za vloge prinaša prednost banki Landsbankinn in islandskim bankam na splošno. V tem pogledu Nadzorni organ navaja, da takrat, ko so islandski organi izjavili, da bodo zagotovili jamstvo za vloge, ni bilo povsem jasno, kako bo to jamstvo delovalo v praksi, zlasti kakšen učinek bo imelo tako poseganje na propadajočo banko. Zdaj se zdi, da bi moralo bili taki banki omogočeno, da propade, Islandija pa bi zagotovila – na primer s prenosom vlog na drugo banko in nadomestitvijo primanjkljajev v sredstvih – da bi se lahko vloge v celoti izplačale ter da depozitarji ne bi nikoli izgubili dostopa do celotnega zneska svojih vlog.

(158)

Nadzorni organ meni, da je to, kako bi država ukrepala pri izpolnjevanju neomejenega jamstva za domače vloge, drugotnega pomena. Pomembno je, da se je država zavezala poseči, če banka vlog ne bo mogla izplačati v neomejenem obsegu.

(159)

To neomejeno jamstvo je po mnenju Nadzornega organa dajalo prednost banki Landsbankinn, ker zagotavlja dragoceno konkurenčno prednost – neomejeno državno jamstvo, in torej precejšnjo varnostno mrežo – pred drugimi možnostmi in ponudniki naložb. To je prikazano na primer v nedavnem poročilu ministra za gospodarske zadeve, v katerem je navedeno, da „islandska finančna podjetja trenutno poslujejo v varovanem okolju s kapitalskimi kontrolami in splošnim jamstvom za vloge. Pod takimi pogoji so bančne vloge praktično edina varna možnost za islandske varčevalce“ (51).

(160)

Zdi se jasno, da bi banka Landsbankinn brez jamstva precej lažje utrpela škodo zaradi navala na banko tako kot njena predhodnica (52). Torej bi morala banka verjetno plačevati višje obrestne mere (za izravnavo tveganja), da bi privabila ali celo samo obdržala enako količino vlog. Skladno s tem Nadzorni organ ugotavlja, da jamstvo za vloge banki daje prednost.

(161)

Drugič, ukrep pomoči mora biti selektiven, tako da daje prednost „posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“. Ukrepi za kapitalizacijo in transakcija hranilnice SpKef sta selektivna, ker ima od tega koristi le banka Landsbankinn.

(162)

Poleg tega je po mnenju Nadzornega organa selektivno tudi državno jamstvo za vloge, od katerega ima koristi islandski bančni sektor kot celota, saj je lahko državna podpora selektivna celo v primerih, ko ima koristi eden ali več sektorjev gospodarstva, drugi pa ne. Ta ugotovitev izhaja tudi iz zgornjega presojanja, v skladu s katerim imajo banke prednost pred drugimi podjetji, ki ponujajo možnosti za varčevanje in vlaganje denarja.

(163)

Z ukrepi se krepi položaj banke Landsbankinn v primerjavi s konkurenti (ali možnimi konkurenti) na Islandiji in v drugih državah EGP. Kot je opisano zgoraj, je banka Landsbankinn podjetje, dejavno na finančnih trgih, odprtih za mednarodno konkurenco v EGP. Čeprav so islandski finančni trgi trenutno dokaj osamljeni, zlasti zaradi kapitalskih kontrol, še vedno obstaja čezmejna trgovina (možnost zanjo), ki se bo povečala, kakor hitro bodo odpravljene kapitalske kontrole. Torej je treba vse ukrepe, ki se ocenjujejo, obravnavati, kot da izkrivljajo konkurenco in vplivajo na trgovino med pogodbenicami Sporazuma EGP (53).

(164)

Nadzorni organ zato ugotavlja, da je v ukrepe, ki jih je sprejela Islandija za kapitalizacijo nove banke, jamstvo za vloge in transakcijo hranilnice SpKef, vključena državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. Nadzorni organ opozarja, da je ugotovil enako glede ukrepov za kapitalizacijo hranilnice SpSv v odločbah hranilnicah.

(165)

V skladu s členom 1(3) dela I Protokola 3 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču je „treba Nadzorni organ Efte o kakršnih koli načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči obvestiti dovolj zgodaj, da lahko predloži svoje pripombe […]. Zadevna država ne sme izvajati svojih predlaganih ukrepov, dokler v tem postopku ni sprejeta dokončna odločitev“.

(166)

Islandski organi Nadzornemu organu niso priglasili ukrepov pomoči, ki jih zajema odločba o začetku postopka, pred začetkom njihovega izvajanja. Enako velja tudi za transakcijo hranilnice SpKef. Nadzorni organ je zato sklenil, da islandski organi niso spoštovali svojih obveznosti iz člena 1(3) dela I Protokola 3. Dodelitev teh ukrepov pomoči je bila torej nezakonita.

(167)

Nadzorni organ uvodoma ugotavlja, da je banka Landsbankinn, čeprav gre za nov pravni subjekt, ustanovljen leta 2008, glede domačih dejavnosti očitno gospodarska naslednica banke Landsbanki, v smislu da med obema subjektoma obstaja gospodarska kontinuiteta. Islandski organi so pojasnili, da je podobnost med imenoma nekdanje in nove banke dejansko namerna, saj je banki Landsbankinn tako omogočeno, da izkoristi dobro ime, ki je na Islandiji še vedno povezano z imenom „Landsbanki“. Nadzorni organ meni, da je bila banka Landsbankinn podjetje v težavah, kajti banka brez pomoči ne bi mogla še naprej izvajati tistih gospodarskih dejavnosti, ki jih je izvajala od jeseni leta 2008 dalje.

(168)

Poleg tega so ukrepi, ki se ocenjujejo, hkrati ukrepi za reševanje in prestrukturiranje. Preden bi Nadzorni organ o ukrepih sprejel končno stališče na podlagi načrta prestrukturiranja, bi jih, kot je navedel v odločbi o začetku postopka, verjetno začasno odobril kot združljivo pomoč za reševanje, če bi bili priglašeni pred začetkom njihovega izvajanja. Ker pa priglasitev ni bila pravočasna, je Nadzorni organ začel formalni postopek preiskave in zahteval predložitev načrta za prestrukturiranje. Kot je navedeno zgoraj, je končna združljivost teh ukrepov odvisna od tega, ali načrt za prestrukturiranje izpolnjuje merila iz smernic o državni pomoči za podjetja v težavah, ki jih uporablja Nadzorni organ.

(169)

Čeprav se državna pomoč podjetjem v težavah, kot je banka Landsbankinn, običajno ocenjuje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, je lahko v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma dovoljena državna pomoč „za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice ES ali države Efte“. Kot je navedeno v odstavku 8 smernic o bančništvu (54), Nadzorni organ potrjuje, da člen 61(3)(b) Sporazuma EGP v skladu s sodno prakso in prakso odločanja Evropske komisije zahteva strožjo razlago resne motnje v gospodarstvu države Efte.

(170)

Islandski organi so pojasnili, kot je bilo podrobneje opisano zgoraj, da se je sistemska kriza v islandskem finančnem sistemu začela oktobra 2008 ter v roku nekaj dni povzročila zlom glavnih bank in glavnih hranilnic. V večini segmentov islandskega finančnega trga je skupni tržni delež propadlih finančnih institucij presegal 90 %. Tem težavam se je pridružilo še pomanjkanje zaupanja v državno valuto. Islandsko realno gospodarstvo je finančna kriza resno prizadela. Četudi so od nastopa finančne krize pretekla že tri leta, se razmere v islandskem finančnem sistemu še niso povsem normalizirale. Čeprav so se razmere od leta 2008 precej umirile, je očitno, da so bili ukrepi takrat, ko so bili sprejeti, namenjeni za odpravljanje resne motnje v islandskem gospodarstvu.

(171)

Zato se šteje, da se v tem primeru uporablja člen 61(3)(b) Sporazuma EGP.

(172)

V Smernicah Nadzornega organa o državni pomoči o ponovni vzpostavitvi uspešnega poslovanja in oceni ukrepov prestrukturiranja v finančnem sektorju v sedanji krizi na podlagi pravil o državni pomoči (55) (v nadaljnjem besedilu: smernice o prestrukturiranju) so določena pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za prestrukturiranje finančnih institucij v sedanji krizi. Da se prestrukturiranje finančne institucije v sedanji finančni krizi šteje za združljivo s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, mora v skladu s smernicami o prestrukturiranju:

(173)

Nadzorni organ bo v nadaljevanju na podlagi predloženega načrta prestrukturiranja za banko Landsbankinn torej ocenil, ali so izpolnjena navedena merila in ali opisani ukrepi pomoči pomenijo združljivo pomoč za prestrukturiranje.

(174)

Najpomembnejši cilj take pomoči je ponovno vzpostaviti dolgoročno uspešno poslovanje upravičenca, ki prejema pomoč za prestrukturiranje, pri določanju njene združljivosti pa je pomembno oceniti, ali se bo s pomočjo za prestrukturiranje to doseglo.

(175)

Kot je bilo navedeno, zaradi pretresa v islandskem gospodarstvu v začetku jeseni leta 2008, prisotnosti izrednih ukrepov, kot so kapitalske kontrole, razvijajočega se regulativnega okolja in makroekonomskih obetov, ki ostajajo nekoliko negotovi, postaja donosno poslovanje banke in zagotavljanje njenega dolgoročnega uspešnega poslovanja izziv. Nadzorni organ na začetku poudarja, da je treba pri spodnji oceni upoštevati ta premislek.

(176)

V oddelku 2 smernic o prestrukturiranju je določeno, da mora država EGP predložiti celovit in podroben načrt prestrukturiranja, ki zagotavlja popolne informacije o poslovnem modelu ter ponovno vzpostavlja dolgoročno poslovno uspešnost. V točki 10 smernic o prestrukturiranju se zahteva, da je treba v načrtu prestrukturiranja opredeliti vzroke za težave banke in njene lastne pomanjkljivosti ter opisati, na kakšen način bodo predlagani ukrepi prestrukturiranja pripomogli k reševanju temeljnih problemov banke.

(177)

Vzroki za težave banke Landsbanki so, kot je bilo opisano, navedeni v načrtu prestrukturiranja, a tudi v poročilu posebne preiskovalne komisije. V tem poročilu so med najpomembnejšimi vzroki na ravni banke opredeljeni naslednji dejavniki, ki so povzročili propad: slabo upravljanje tveganja, prevelik apetit po tveganju, neobičajno tesen odnos med lastniki in največjimi posojilojemalci, prevelika rast v prekratkem obdobju, pomanjkanje izkušenj na svetovnih trgih, popustljiva pravila pri izposojanju, pomanjkanje notranjih pregledov in notranjega nadzora ter pomanjkljiva poslovna kultura in strategija. Banka se je tudi močno zanašala na kratkoročno financiranje iz velikih medbančnih poslov; da je lahko financirala svoje dejavnosti, pa je morala pridobiti velike količine vlog v tujini. S tem so se še poslabšala že obstoječa neravnotežja valut.

(178)

Po mnenju Nadzornega organa so propad banke Landsbanki in zlom islandske finančne industrije povzročili tudi številni dejavniki, značilni za Islandijo, ki so se nanašali na njeno majhno površino ter regulativne pomanjkljivosti in pomanjkljivosti pri nadzoru, ki jih je osvetlila posebna preiskovalna komisija. Dolgoročno uspešno poslovanje banke Landsbankinn ter katere koli druge islandske banke je torej odvisno od tega, ali so bile te pomanjkljivosti pri nadzoru in regulativne pomanjkljivosti odpravljene.

(179)

Nadzorni organ v zvezi s tem odobrava spremembe regulativnega in nadzornega okvira, ki so jih storili islandski organi, kot je pojasnjeno v Prilogi.

(180)

Prvič, povečana so bila pooblastila in pristojnosti Organa za finančni nadzor, med drugim z novimi odgovornostmi glede velikih posameznih izpostavljenosti in tveganj v zvezi s tem, s čimer pa se po mnenju Nadzornega organa obravnava eden od dejavnikov, ki so povzročili finančni zlom.

(181)

Drugič, z začasno visokimi zahtevami glede stopnje kapitalske ustreznosti in s številnimi določbami v zvezi z zavarovanjem s premoženjem, zlasti s prepovedjo podaljšanja kredita v zameno za jamstva za lastne delnice, naj bi se zagotovilo, da islandske banke ne morejo še enkrat delovati s šibkim kapitalskim položajem. Po mnenju Nadzornega organa bodo ti ukrepi prispevali k odpornosti islandskih bank.

(182)

Tretjič, izveden je bil sklop ukrepov v zvezi z upravičenostjo direktorjev in članov upravnega odbora ter njihovimi prejemki. Za posojanje povezanim strankam (kot so lastniki) so bila vzpostavljena strožja pravila, tako lahko Organ za finančni nadzor zdaj banki prepove opravljanje posebnih dejavnosti. Spremenjena so bila tudi pravila za zunanje in notranje računovodstvo. Skrajšalo se je, na primer, obdobje, v katerem lahko zunanji računovodja dela za isto banko. Nadzorni organ odobrava dejstvo, da naj bi ti ukrepi preprečili ponovitev dogodkov, kar zadeva lastnike in visoke menedžerje. Z ukrepi se je tudi povečalo zunanje spremljanje tveganja, ti ukrepi pa zmanjšujejo grožnje za uspešno poslovanje banke.

(183)

Četrtič, po mnenju islandskih organov obsežno sprejemanje vlog v islandskih komercialnih bankah pred krizo prav tako spodbuja že omenjeno možnost, da bi Organ za finančni nadzor omejil dejavnosti banke. Poleg tega se po mnenju Nadzornega organa zdi, da so novi prepisi o likvidnih sredstvih in uravnoteženosti tujih valut (56) povzročili določene omejitve v zvezi s tem, da bi imele banke možnost privabiti nesorazmerno velike količine tujih vlog, če bi zaradi tega postalo poslovanje banke šibkejše in ranljivejše glede menjalnih tečajev in likvidnostnih tveganj. Nadzorni organ z odobravanjem sprejema dejstvo, da so se islandski organi odzvali na ta vidik regulativne pomanjkljivosti.

(184)

Banka Landsbankinn se je glede načrta prestrukturiranja in ukrepov na ravni banke v bistvu obrnila k bolj tradicionalnemu modelu bančništva, usmerjenem na njeno osnovno moč, tj. v domače poslovanje s posamezniki in podjetji, ki se bo večinoma financiralo z domačimi vlogami strank.

(185)

Kot je bilo že navedeno, je bila banka Landsbankinn v primerjavi s svojo predhodnico od trenutka ustanovitve bistveno manj zadolžena. Ker je večina dolga iz velikih medbančnih poslov ostala v stečajnem premoženju banke Landsbanki, se ji glede na načrt prestrukturiranja ne bo treba zanašati na refinanciranje z izdajanjem nezavarovanih obveznic na mednarodnih trgih, kar bi bila glede na sedanje razmere verjetno tvegana možnost.

(186)

Dejansko se je izkazalo, da je bil eden od glavnih razlogov za zlom banke Landsbanki zanašanje na refinanciranje na trgih velikih medbančnih poslov in pozneje na tuje vloge. Po drugi strani je financiranje banke Landsbankinn do zdaj v veliki meri temeljilo na vlogah in lastniškem kapitalu (nad 70 %), v načrtu prestrukturiranja je predvideno rahlo povišanje deleža vlog glede na vse obveznosti. Iz načrta prestrukturiranja je razvidno, da med obdobjem prestrukturiranja […] ni pričakovati nobene večje potrebe po refinanciranju, Nadzorni organ pa odobrava dejstvo, da niti uspešna vrnitev na mednarodne trge za nezavarovan dolg niti manj tvegano izdajanje zavarovanih obveznic nista del predpostavk, na katerih temelji napoved o financiranju.

(187)

Glede omenjene možnosti uspešnega izdajanja nezavarovanih obveznic bi se lahko trenutno omejen apetit vlagateljev po takih dolgovih po trditvah te banke povečal, ko bo odpravljeno neomejeno jamstvo za vloge, zlasti prednostni položaj vlog, zaradi katerega je privlačnost drugih oblik dolga trenutno manjša.

(188)

Nadzorni organ na podlagi dejstev, ki so jih predložili islandski organi, meni, da je finančno stanje banke do konca obdobja prestrukturiranja videti dobro. Vendar ob upoštevanju negotovosti, ki zadevajo jamstva za vloge in kapitalske kontrole, ter nejasnega prihodnjega razvoja trgov (državnih) dolžniških vrednostnih papirjev ne more ugotoviti, ali se bo dolgoročna strategija financiranja banke Landsbankinn dolgoročno uresničila v skladu s predvidevanji. Toda Nadzorni organ priznava, da majhne spremembe strategije financiranja, ne bi ogrozile poslovne uspešnosti banke, pri čemer upošteva stabilnost možnosti financiranja, zlasti močno zanašanje na vloge in lastniški kapital med obdobjem prestrukturiranja, ter velik del tovrstnega dolga v bilanci stanja.

(189)

Kar zadeva stran sredstev bilance stanja, so bila najbolj tvegana mednarodna sredstva prav tako zadržana v stečajnem premoženju banke Landsbanki. Posledično se je bilanca stanja skrčila za približno 75 %. Tako je bila odpravljena največja pomanjkljivost poslovnega modela banke Landsbanki, in sicer zanašanje na tvegana mednarodna sredstva ter zlasti močna odvisnost od dobičkov iz investicijskega bančništva (43 % dobička pred krizo) brez ustrezne ocene tveganja in z omejenim poznavanjem trga. Nadzorni organ odobrava, da se banka glede na načrt prestrukturiranja v prihodnosti ne bo ukvarjala s podobnimi posli, temveč se bo osredotočila na svojo tradicionalno osnovno dejavnost.

(190)

Očitno se je banka od svoje ustanovitve povečala, zlasti s prevzemi hranilnic SpKef in SpSv, kot je bilo opisano. Vendar to glede na načrt prestrukturiranja ni imelo velikega vpliva na poslovni model banke Landsbankinn, ker sta imeli hranilnici SpKef in SpSv v lasti večinoma domača sredstva, katerih značilnosti so bile podobne tistim iz portfeljev banke Landsbankinn. Nadzorni organ v vsakem primeru meni, da bodo k temu, da se bo banka Landsbankinn lahko osredotočila na svojo osnovno dejavnost, pripomogle odprodaje, za katere so bile prevzete obveznosti, o čemer pa se podrobneje razpravlja v nadaljevanju. K temu, da bo banka Landsbankinn lahko dosegla večjo učinkovitost, bo prispevalo predvideno zaprtje […] podružnic med obdobjem prestrukturiranja.

(191)

Prestrukturiranje posojil, prenesenih z banke Landsbanki, pomeni za banko precejšen izziv. Nadzorni organ v tem pogledu pozitivno ugotavlja, da je ta postopek prestrukturiranja za banko prednostna naloga, kar prikazujejo številni splošni in posebej prilagojeni predlogi, ki jih je banka ponudila preveč zadolženim strankam. Oblikovala je tudi oddelek za prestrukturiranje z dovolj osebja. Veliko je bilo že doseženega, čeprav postopek ni napredoval tako hitro, kot je bilo sprva načrtovano. Do 30. marca 2012 so bile, na primer, nekatere od oblik prilagoditve dolga izvedene za 75 % celotnega dolga, ki ga je bilo treba prestrukturirati. Poleg tega je bila po podatkih islandskih organov velika večina strank banke po prestrukturiranju zmožna servisirati dolg.

(192)

Nadzorni organ meni, da naj bi to pokazalo, kako dobre so metode prestrukturiranja banke Landsbankinn, in dokazalo, da si je banka kot prednostno nalogo resnično zastavila prestrukturiranje posojilnih portfeljev. Poleg tega se na podlagi do zdaj doseženega napredka zdi realistično, da lahko banka do konca leta 2012 uresniči svoj cilj, ki je dokončati 92 % prestrukturiranja (v smislu skupnega obsega posojila).

(193)

Nadzorni organ prav tako pozitivno ugotavlja, da je v načrtu prestrukturiranja zgolj predvideno, da se bodo posojila strankam med obdobjem prestrukturiranja povečala za […] %. V trenutnem gospodarskem okolju se to zdi verjetno. Meni tudi, da se bo tveganost portfeljev sredstev banke Landsbankinn še zmanjšala zaradi manjšega pomena lastniškega kapitala in lastniških instrumentov ter zlasti predvidene prodaje […] (glej Prilogo).

(194)

Kot kaže, bi imela banka Landsbankinn ne glede na nepričakovan razvoj v makroekonomskem okolju na Islandiji ali v tujini najpozneje ob koncu obdobja prestrukturiranja razmeroma zdravo bilanco stanja in dobro delujoče posojilne portfelje.

(195)

Šibka kapitalizacija banke Landsbanki je bila, kot je bilo navedeno, eden od dejavnikov za njen propad. V načrtu prestrukturiranja banke Landsbankinn je predvideno, da bo banka v celotnem obdobju prestrukturiranja precej presegla najnižjo stopnjo kapitalske ustreznosti v višini 16 %. Ta stopnja je precej nad prihodnjo najnižjo zahtevano stopnjo iz svežnja Basel III, ki je 10,5 %. Stopnja kapitalske ustreznosti ne bi padla pod ta visoki prag niti v dovolj strogih testih izjemnih situacij, ki jih je opravila banka Landsbankinn in ki so skladni z zahtevo iz smernic o prestrukturiranju po vključevanju „med drugim kombinacije izjemnih dogodkov in dolgotrajne svetovne recesije“ (glej točko 13 smernic). Po mnenju Nadzornega organa je preudarno in tolažilno, da bi banka Landsbankinn celo v primeru izjemne situacije z največjim učinkom na kapitalsko osnovo te banke – v bistvu razpad evroobmočja – obdržala […] % presežnega kapitala, kar bi ji zagotovilo precejšnjo rezervo, da bi se v operativnem okolju, kot je zgoraj opisano, lahko odzivala na nepričakovane težave.

(196)

Stopnja kapitalske ustreznosti banke Landsbankinn se bo med obdobjem prestrukturiranja še naprej postopoma povečevala. Nadzorni organ na tej osnovi meni, da je banka Landsbankinn zaradi kapitalizacije dovolj odporna.

(197)

Nadzorni organ glede likvidnostnega položaja banke ugotavlja, da se zdi v skladu z načrtom prestrukturiranja trenutno dovolj trden in da nič ne kaže, da naj bi se razmere med obdobjem prestrukturiranja bistveno poslabšale. Nadzorni organ odobrava, da je banka svojo likvidnostno politiko že začela prilagajati, da bi zagotovila skladnost s prihodnjimi zahtevami iz svežnja Basel III. Po njegovem mnenju je trenutni količnik likvidnostnega kritja banke v višini […] % pomirjujoč kazalnik, zlasti v primerjavi s 83-odstotnim povprečjem, ki je bilo določeno v študiji Banke za mednarodne poravnave (57), v katero je bilo zajetih več kot 200 bank. Nadzorni organ tudi meni, da testiranje izjemnih situacij likvidnostnega količnika banke kaže, da je likvidnostni položaj banke dober.

(198)

Nadzorni organ odobrava spremembe pri upravljanju podjetij banke Landsbankinn in zamenjavo ključnega osebja. Enako se z večjo vlogo upravljanja tveganja, kot je bilo opisano, po mnenju Nadzornega organa obravnavajo pomanjkljivosti iz poslovnega modela banke Landsbankinn, kar bo prispevalo k objektivnejši in bolj profesionalni oceni tveganja pri dejavnostih banke.

(199)

V smernicah o prestrukturiranju je določeno, da mora načrt prestrukturiranja pokazati, kako bo banka čim prej začela ponovno dolgoročno uspešno poslovati brez državne pomoči. Banka mora biti zlasti sposobna ustvariti ustrezno donosnost kapitala, hkrati pa mora pokriti vse stroške tekočega poslovanja in izpolniti ustrezne regulativne zahteve. Zlasti v točki 13 smernic o prestrukturiranju je navedeno, da je dolgoročno uspešno poslovanje doseženo, ko je banka sposobna kriti vse svoje stroške, vključno z amortizacijo in finančnimi dajatvami, ter zagotoviti ustrezno donosnost kapitala ob upoštevanju profila tveganja banke.

(200)

Nadzorni organ ob tem ponavlja, da bi gospodarsko okolje, v katerem deluje banka Landsbankinn, pomenilo izziv za katero koli banko. Meni tudi, da bi se morala vsaka banka na Islandiji med ciljem za povečanje donosnosti in ohranjanjem varnega (tj. visokega) kapitalskega ravnotežja trenutno boriti za težko ravnotežje. Ob upoštevanju tega je Nadzorni organ zadovoljen s predvideno donosnostjo načrta prestrukturiranja, ki bo kljub visokemu kapitalskemu količniku v celotnem obdobju prestrukturiranja ustrezna. Donosnost lastniškega kapitala med leti 2009 in 2004 niha med [> 5] % in [> 15] %.

(201)

Vendar, kot je bilo opisano, to nihanje nastaja predvsem zaradi izjemnih situacij in dogodkov, kot so na primer dobički iz vrednotenja sredstev, prenesenih z banke Landsbanki. Nanj lahko vplivajo tudi enkratni dogodki, kot so nepričakovano uspešna prodaja hčerinskih družb na eni strani in zmanjšanje sredstev, ki ga je povzročila nedavna sodba vrhovnega sodišča o posojilih finančnega trga Forex, na drugi. Iz izračuna, ki so ga predložili islandski organi, v katerem so bili iz izkaza poslovnega izida odstranjeni navedeni izredni prihodki, je razvidno, da je banka ustvarila in bo od leta 2011 dalje še naprej ustvarjala sorazmerno stabilen dobiček. Zdi se, da to ugotovitev podpirajo tudi v zgoraj navedenem poročilu Organa za finančne naložbe Republike Islandije. Ni jasno, ali so navedeni izračuni tolikšni, da izražajo izključno „osnovno donosnost“ banke. Vendar Nadzorni organ navaja, da se pomen odbitka med obdobjem prestrukturiranja hitro zmanjšuje, banka pa pričakuje, da bo o „osnovnem“ dobičku v višini med približno […] in […] milijard ISK letno glede na načrt prestrukturiranja poročala v obdobju med leti 2012 in 2014.

(202)

Zgoraj so bili omenjeni nekateri najpomembnejši in najpodrobnejši vidiki finančnega načrtovanja. Po mnenju Nadzornega organa se te predpostavke ob upoštevanju zahtevnega operativnega okolja v celoti zdijo dovolj previdne. Kar zadeva maržo obrestne mere, Nadzorni organ ugotavlja, da bi bila z vidika mednarodne primerjave dokaj visoka celo po pričakovanem […]-odstotnem znižanju (58). Marža je bila po trditvah islandskih organov v vseh zadnjih desetletjih približno na tej stopnji ali nekoliko višje, in sicer med drugim zaradi okolja visokih obrestnih mer na Islandiji, nižjega deleža hipotekarnih kreditov v posojilnih portfeljih in manjše velikosti bank. Te trditve so po mnenju Nadzornega organa razumne, zato se mu zdi ta vidik finančnega načrtovanja dovolj verjeten.

(203)

Višji prihodki od provizij in nadomestil za storitve, ki naj bi se po napovedih zvišali za približno […] %, so še eno pomembno gonilo prihodnje donosnosti. To zvišanje bi nato v letu 2014 prineslo dobiček nad […] milijard ISK. Islandski organi trdijo, da so ti načrti verjetni, ker so posli, kot so transakcije, povezane s trgom lastniških vrednostnih papirjev, in trgovina s tujimi valutami, po zlomu in uvedbi kapitalskih kontrol praktično zastali.

(204)

Banka je skušala s številnimi pobudami, kot so bile opisane, povečati učinkovitost in zmanjšati stroške, med drugim z opisanim načrtovanim zmanjšanjem števila zaposlenih, predvidenim zaprtjem […] podružnic in splošnim racionaliziranjem dejavnosti. S temi ukrepi naj bi se v celoti znižalo razmerje med stroški in dobičkom s 57,2 % na […] % v letu 2014. Nadzorni organ ta prizadevanja sprejema z odobravanjem, saj je trenutno razmerje z vidika mednarodne primerjave precej visoko. Po njegovem mnenju se ta cilj lahko doseže.

(205)

Poleg navedenega je jasno, da načrt prestrukturiranja temelji na številnih drugih predpostavkah. Nadzorni organ je skušal pregledati tiste, ki se zdijo najprimernejše in imajo največji vpliv na prihodnje uspešno poslovanje banke Landsbankinn. Zdi se, da so makroekonomske predpostavke v skladu z napovedmi Centralne banke Islandije. Na splošno se zdi, da so predpostavke, na katerih temelji načrt prestrukturiranja, dovolj preudarne, da omogočajo ugotovitev, da ukrepi prestrukturiranja, ki jih je sprejela banka, ne glede na nepričakovane neželene dogodke v nepredvidenem obsegu in z nepredvidenimi posledicami zadostujejo za njeno dolgoročno uspešno poslovanje.

(206)

Ob upoštevanju navedenega Nadzorni organ meni, da načrt prestrukturiranja prikazuje ponovno vzpostavitev dolgoročne poslovne uspešnosti banke. Zato ugotavlja, da so izpolnjene določbe iz oddelka 2 smernic o prestrukturiranju.

(207)

V točki 22 smernic o prestrukturiranju je navedeno: „Za zmanjšanje izkrivljanja konkurence in moralnega tveganja mora biti pomoč omejena na najnižjo potrebno, banka upravičenka pa mora zagotoviti ustrezen lastni prispevek k stroškom prestrukturiranja. Banka in njeni delničarji morajo z lastnimi sredstvi prispevati k prestrukturiranju največ, kar zmorejo. To je nujno, da se zagotovi, da bodo rešene banke prevzele primerno odgovornost za posledice svojih preteklih ravnanj in da se ustvarijo ustrezne spodbude za njihovo ravnanje v prihodnosti“.

(208)

Nadzorni organ v zvezi s tem poudarja odločilen vidik obravnavanega primera. Ko je bila na osnovi domačih dejavnosti banke Landsbanki ustanovljena banka Landsbankinn, so bile naložbe delničarjev v banko Landsbanki v celoti izločene in so tako do najvišje možne mere prispevale k prestrukturiranju banke Landsbankinn. Poleg tega so morali upniki banke Landsbanki prevzeti precejšnje izgube (59) ali vsaj tveganje, da je njihova naložba odvisna od donosnosti sredstev, prenesenih na banko Landsbankinn (prek pogojno zamenljive obveznice). Zato je, kar zadeva lastnike in upnike banke Landsbanki, merilo porazdelitve bremena izpolnjeno in vprašanje moralnega tveganja rešeno.

(209)

Poleg navedenega mora Nadzorni organ oceniti, ali je bila državna pomoč, ki jo je prejela banka Landsbankinn, omejena na najnižjo potrebno.

(210)

Kar zadeva ukrepe za kapitalizacijo, je bila začetna kapitalizacija banke Landsbankinn ob njeni ustanovitvi pod kapitalskimi zahtevami Organa za finančni nadzor (13 % namesto 16 %). Stopnja kapitalske ustreznosti je, potem ko je bil leta 2009 dosežen sporazum z banko Landsbanki, dosegla 15 %, torej 1 odstotno točko manj od najnižje stopnje, ki jo je določil Organ za finančni nadzor, pri kateri se odobri začasna oprostitev. V tem okviru Nadzorni organ ugotavlja, da je bil (prihodnji) kapitalski količnik odvisen predvsem od tega, ali je bilo vrednotenje sredstev, ki so bila z banke Landsbanki prenesena na banko Landsbankinn, točno. Dejstvo, da je stopnja kapitalske ustreznosti banke Landsbankinn naknadno postala tako močna, da je lahko banka prevzela dejavnosti hranilnice SpKef in pozneje hranilnice SpSv, je pojasnjeno s povečanjem knjižne vrednosti prenesenih sredstev. Ker je stopnja kapitalske ustreznosti pozneje postala tako močna, ni po mnenju Nadzornega organa nobenega razloga, da bi domnevali, da je država banko že na začetku preveč kapitalizirala.

(211)

V točki 26 smernic o prestrukturiranju je navedeno, da morajo biti banke, ki prejemajo pomoč za prestrukturiranje, „sposobne iz dobičkov, ki jih ustvarijo s svojimi dejavnostmi, izplačati delničarje in lastnike hibridnega kapitala, med drugim v obliki dividend in kuponov na neodplačane podrejene dolgove“.

(212)

Nadzorni organ je leta 2012 pojasnil smernice o državni pomoči glede kapitalskih vložkov prek delnic. V odstavkih 7 in 8 smernic o finančni krizi iz leta 2012 je določeno: „Nadzorni organ zaradi regulativnih sprememb in spreminjajočega se tržnega okolja pričakuje, da se bodo državni kapitalski vložki v prihodnosti pogosteje zagotavljali v obliki delnic s spremenljivim donosom. Razjasnitev pravil o ceni kapitalskih vložkov je zaželena, ker so donos iz teh delnic (negotove) dividende in kapitalski dobički, kar otežuje neposredno predhodno oceno donosa pri teh instrumentih. Nadzorni organ bo zato ocenil donos takih kapitalskih vložkov na podlagi cene delnic ob izdaji. Kapitalski vložki bi morali biti vpisani z dovolj velikim odbitkom cene delnic (po prilagoditvi za ‚učinek slabitve‘) neposredno pred napovedjo kapitalskega vložka, da se zagotovi razumno zagotovilo, da bo država prejela primerno nadomestilo“ (60).

(213)

Ta določba se po mnenju Nadzornega organa v obravnavanem primeru ne more neposredno uporabiti, saj je s tehničnega vidika država kapitalizirala novo banko. Zato ni mogla oslabiti nekdanjih delničarjev v točnem pomenu besede. Vendar določba temelji na utemeljitvi, da bodo državi, ki je morala prevzeti tveganje z vložkom kapitala v podjetje v težavah, dodeljeni oslabljeno lastništvo in prihodnji dobički.

(214)

V obravnavanem primeru je jasno, da je država dobila večino (81,33 %) lastništva banke Landsbankinn, zato bo posledično prejela enak del prihodnjega dobička, medtem ko nekdanji delničarji ne bodo prejeli nobenega. Sedanji manjšinski delničarji, ki so nekdanji upniki, bodo do neke mere udeleženi v prihodnjem dobičku. Vendar bodo morali, kot je navedeno zgoraj, verjetno še vedno prenašati precejšnje izgube.

(215)

Banka Landsbankinn je od svoje ustanovitve primerno delovala, v načrtu prestrukturiranja pa je za naslednja leta predviden stabilen dobiček. Zato Nadzorni organ meni, da je bila izpolnjena zahteva iz odstavka 26 smernic o prestrukturiranju skupaj z odstavkom 8 smernic o finančni krizi iz leta 2012.

(216)

Nadzorni organ meni, da je transakcija hranilnice SpKef, kot je bila opisana, čeprav vključuje elemente državne pomoči, sestavljena tako, da naj bi izključevala neposredno finančno prednost za banko Landsbankinn. V zvezi s tem opozarja, da je znesek končnega nadomestila za prevzem vlog hranilnice SpKef določil neodvisni arbitražni odbor. Zato je v to transakcijo v bistvu vključeno nadomestilo, doseženo s pogajanji, za banko Landsbankinn v zameno za prevzemanje obveznosti iz naslova vlog hranilnice SpKef. Nadzorni organ meni, da ta pomoč nima velikega pomena pri njegovi oceni delitve bremena. Večji pomen za oceno izkrivljanja konkurence v nadaljevanju pa ima dodatno dobro ime in tržni delež, ki ga je banka Landsbankinn pridobila s transakcijo.

(217)

Nadzorni organ je v odločbi o začetku postopka že navedel, da bi jamstvo za vloge – glede na takratne izjemne okoliščine – lahko pomenilo ustrezna sredstva za zavarovanje finančne stabilnosti Islandije. Vendar je očitno, da se taka pomoč ne more odobriti neomejeno.

(218)

Nadzorni organ torej meni, da se mora ta državna pomoč čim prej zaključiti, da bi se obravnavala, kot da je omejena na najnižjo potrebno. Nadzorni organ zato odobrava namero islandskih organov, da ukinejo jamstvo za vloge, preden bodo odpravljene kapitalske kontrole, in sicer v skladu s sedanjim načrtovanjem najpozneje do konca leta 2013.

(219)

Nadzorni organ bo, da bi bila prizadevanja, da ne bi prihajalo do zamud pri odpravljanju kapitalskih kontrol, uspešna in da bi se izrazilo njegovo stališče, v skladu s katerim bi morala biti uspešno poslujoča banka sposobna konkurirati na trgu brez zaščite splošnih jamstev za vloge, torej dovolil jamstvo za vloge do konca leta 2014 (61). Po tem času pa bo jamstvo za vloge urejala le zakonodaja EGP, ki se uporablja v zvezi z zajamčenimi vlogami.

(220)

Nadzorni organ ugotavlja, da se z načrtom prestrukturiranja banke Landsbankinn zagotavlja, da je pomoč omejena na najnižjo potrebno ter da so upravičenka, delničarji in nosilci dolga njene predhodnice ustrezno prispevali k porazdelitvi bremena. Pomoč za prestrukturiranje je torej skladna z oddelkom 3 smernic o prestrukturiranju.

(221)

V točkah 29 do 32 oddelka 4 smernic o prestrukturiranju je navedeno:

„Finančna stabilnost ostaja glavni cilj pomoči, dodeljene finančnemu sektorju v sistemski krizi, vendar pa kratkoročno ohranjanje sistemske stabilnosti ne sme povzročiti dolgoročnejše škode pri zagotavljanju enakih pogojev in konkurenčnih trgov. V tem okviru imajo ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence, ki izvira iz državne pomoči, pomembno vlogo. […] Ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence morajo biti prilagojeni razmeram na trgih, na katerih banka upravičenka po prestrukturiranju ponovno uspešno posluje, poleg tega pa morajo biti skladni s skupno politiko in načeli. Ocena Nadzornega organa glede potrebe po takih ukrepih temelji na vrednosti in obsegu dejavnosti, ki bi jih zadevna banka opravljala po izvedbi kredibilnega načrta prestrukturiranja, predvidenega v oddelku 2 tega poglavja. […] Narava in oblika takih ukrepov se določi na podlagi dveh meril: prvič, na podlagi višine pomoči ter pogojev in okoliščin, v katerih je bila pomoč dodeljena, in drugič, na podlagi značilnosti trgov, na katerih bo poslovala banka upravičenka.

Pri prvem merilu se ukrepi za omejitev izkrivljanja konkurence zelo razlikujejo glede na višino pomoči, pa tudi stopnjo porazdelitve bremena in višino nadomestila. Na splošno je negativnih posledic moralnega tveganja manj, če sta porazdelitev bremena in lastni prispevek večja.

Pri drugem merilu bo Nadzorni organ analiziral verjetne učinke pomoči na trge, na katerih banka posluje po prestrukturiranju. Najprej bo proučil velikost in relativno moč banke na trgih, na katerih ponovno uspešno posluje. Ukrepi bodo prilagojeni značilnostim trgov, da se zagotovi ohranjanje učinkovite konkurence. […] Ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence ne smejo poslabšati možnosti banke, da začne spet uspešno poslovati“.

(222)

Iz navedenega izhaja, da so pri oceni Nadzornega organa glede ustreznosti ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence bistveni obseg pomoči, zlasti relativno, in značilnosti trga. Obenem pa je jasno, da taki ukrepi ne smejo ogroziti uspešnega poslovanja upravičenca do pomoči za prestrukturiranje, pomisleke glede konkurence pa je treba obravnavati zaradi glavnega cilja finančne stabilnosti v sedanji krizi.

(223)

Nadzorni organ bo glede na zgornji pravni okvir v nadaljevanju pojasnil premisleke, ki so po njegovem mnenju bistveni za oceno ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence.

(224)

Prvič, Nadzorni organ meni, da je ob upoštevanju posebnih razmer na islandskih finančnih trgih, potrebna temeljita ocena tržnih razmer in konkurenčnega okolja. Iz ukrepov za omejevanje izkrivljanja konkurence bi morale biti razvidne sedanje težke razmere, hkrati pa bi bilo treba zagotoviti, da je izkrivljanje konkurence kratkoročno in dolgoročno čim bolj omejeno.

(225)

Drugič, kot je bilo navedeno v oddelku o porazdelitvi bremena, je bil obravnavan najvišji možni prispevek nekdanjih lastnikov banke Landsbanki in v določeni meri upnikov banke Landsbanki. Zato je bila potreba po dodatnih ukrepih za omejevanje izkrivljanja konkurence omejena.

(226)

Tretjič, glede značilnosti upoštevnega trga se je zaradi zloma finančnega sistema na Islandiji, čemur so sledila poseganja islandskih organov, okrepila koncentracija finančnih storitev na islandskem trgu ter bistveno povečal tržni delež treh glavnih bank – Íslandsbanki, Arion in Landsbankinn. Poleg teh ostaja le nekaj manjših udeležencev na trgu, v bližnji prihodnosti pa so zaradi že omenjenih ovir pri vstopu in majhnega obsega trga ter predvsem zaradi kapitalskih kontrol možnosti za vstop novega udeleženca majhne. Položaj banke Landsbankinn na tem koncentriranem trgu je zelo pomemben, saj njen tržni delež znaša več kot 30 % v večini segmentov. Glede bilance stanja je največja islandska banka.

(227)

Četrtič, kriza je povzročila številne zelo posebne težave, kot je dejstvo, da imajo velike banke v realnem gospodarstvu izjemno visoko stopnjo neposrednih in posrednih lastnikov, in pojav dejanskega monopola za bančne storitve IT (družba RB), ki je v večinski lasti treh glavnih bank.

(228)

Petič, pomemben je relativni obseg pomoči, ki jo je prejela banka Landsbankinn. Nadzorni organ v tem pogledu ugotavlja, da je banki na začetku celotni kapital zagotovila država. Banka je poleg tega imela koristi od drugih ukrepov pomoči, tj. transakcije hranilnice SpKef in jamstva za vloge. Preden je banka Landsbankinn prevzela hranilnico SpSv, je slednja prejela pomoč. Istočasno pa ostaja banka Landsbankinn, vsaj po mednarodnih merilih, majhna banka.

(229)

Šestič, ker je banka prevzela hranilnici SpKef in SpSv, se zahtevajo dodatni ukrepi za omejevanje izkrivljanja konkurence. Nadzorni organ je v odločbi o hranilnici SpSv poudaril, da mora načrt prestrukturiranja banke Landsbankinn vključevati take ukrepe.

(230)

Nadzorni organ glede na navedeno ugotavlja, da so bili ali bodo sprejeti številni ukrepi, s katerimi se omeji izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz državne pomoči za banko Landsbankinn.

(231)

Islandska vlada je posebej sprejela dve zavezi (glej Prilogo), ki lahko po mnenju Nadzornega organa prispevata k ustvarjanju regulativnega okolja, ki daje prednost konkurenci na finančnih trgih:

(232)

Kot prvo zavezo je imenovala delovno skupino, ki bo pregledala Zakon št. 36/1978 o upravni taksi, pri čemer bo proučila zlasti, ali je treba ukiniti upravne takse za obveznice, ki jih ob prenosu med upniki izdajajo posamezniki (npr. ko posamezniki prenesejo svoja posojila z ene posojilnice na drugo). Po mnenju Nadzornega organa bi lahko sedanji zakon – s katerim se med drugim zahteva, da morajo stranke ob zamenjavi posojilodajalca plačevati upravno takso glede na znesek ustrezne obveznice (62) – pomenil oviro za konkurenco, saj lahko stranke priveže k obstoječim pogodbam o dolgoročnih posojilih. Nadzorni organ zato z odobravanjem sprejema dejstvo, da se bo ta zaveza pregledala.

(233)

Glede druge zaveze pa Nadzorni organ ugotavlja, da bo vlada v skladu z resolucijo, ki jo je islandski parlament sprejel 21. marca 2012, imenovala odbor za pregled varstva potrošnikov na finančnem trgu. To bo zajemalo posebno pooblastilo za pregled poenostavitve zamenjave in zmanjšanje stroškov pri zamenjavi, odbor pa bo moral pri tej zadevi tesno sodelovati z Islandskim organom za konkurenco. Odbor bo najpozneje do 15. januarja 2013 izdelal poročilo. Taka natančnejša ocena bi lahko konkurenci dolgoročno koristila. Medtem bi morala zaveza banke Landsbankinn, ki se nanaša na banko, o kateri se razpravlja v nadaljevanju, prispevati k temu, da bi bile zamenjave lažje, s čimer bi se povečala konkurenca.

(234)

Nadzorni organ odobrava poravnavo, ki so jo o tej zadevi dosegli Islandski organ za konkurenco in lastniki družbe RB, vključno s tremi glavnimi bankami, ker si prizadeva, da bi bil majhnim konkurentom in možnim novim udeležencem na trgu zagotovljen dostop do bistvene infrastrukture IT na nediskriminacijski podlagi in z razumnimi stroški. Nadzorni organ meni, da so bili s to poravnavo že zadovoljivo rešeni njegovi pomisleki, kakor jih je med drugim izrazil v drugi odločbi o banki Byr (63). Zato mu te zadeve v tej odločbi ni treba nadalje obravnavati.

(235)

Nadzorni organ se je seznanil z regulativnimi spremembami, izvedenimi od leta 2008, kakor so bile opisane v Prilogi. Kar zadeva pomisleke glede konkurence, je posebej pomembna uvedba člena 22 v Zakon št. 161/2002 o finančnih podjetjih. S to določbo se omejuje sodelovanje finančnih podjetij v dejavnostih, ki ne spadajo v področje uporabe njihovih operativnih licenc. V skladu s tem novim pravilom se lahko take dejavnosti izvajajo le začasno in za sklepanje transakcij ali reorganiziranje dejavnosti strank. Organu za finančni nadzor je treba poslati ustrezno utemeljeno uradno obvestilo, za finančna podjetja pa so bili uvedeni roki, v katerih naj bi zaključili reorganiziranje strank in prodali dodeljena sredstva.

(236)

Nadzorni organ to spremembo obravnava kot ustrezen regulativni odziv na to, da imajo finančne institucije v realnem gospodarstvu nesorazmerno veliko v lasti. Zdi se, da se s to določbo preprečuje, da bi to stanje, ki je neposreden rezultat zamenjav dolga v lastniški kapital, postalo trajno.

(237)

Nadzorni organ poudarja, da je prisotnost banke Landsbankinn na trgu in njena velikost edina ostalina banke Landsbanki – saj so bila skupna sredstva znižana za 75 %, kot je bilo opisano. Banka Landsbankinn je za razliko od banke Landsbanki dejavna le na islandskem trgu. Čeprav je večina tega zmanjšanja posledica likvidacijskega postopka mednarodnih dejavnosti banke Landsbanki, ima po mnenju Nadzornega organa ta proces glede izkrivljanja konkurence poseben pomen, kajti propad banke Landsbanki in izkrivljanje na finančnih trgih EGP je povzročila predvsem tvegana čezmorska strategija te banke v preteklosti (64).

(238)

Poleg tega Nadzorni organ odobrava zaveze banke Landsbankinn (glej Prilogo), da bo še zmanjšala prisotnost na domačem trgu z […] odprodajo, ki se nanaša na […]. Nadzorni organ odobrava, da se je banka Landsbankinn zavezala, da bo med obdobjem prestrukturiranja zaprla […] podružnic. Nadzorni organ se na podlagi končnega načrta prestrukturiranja in ob upoštevanju, da je banka Landsbankinn po merilih EGP majhna banka, strinja s to banko, da bi se lahko z dodatnimi strukturnimi ukrepi ogrozile možnosti za ponovno vzpostavitev dolgoročnega uspešnega poslovanja te banke (65).

(239)

Nadzorni organ se je seznanil z zavezo banke Landsbankinn, da ta do 15. decembra 2014 ne bo prevzemala finančnih institucij, razen če dobi predhodno odobritev Nadzornega organa. To pomeni, da se lahko prepreči, da bi banka Landsbankinn s prevzemi ustvarjala nadaljnjo koncentracijo na islandskem finančnem trgu. S to zavezo se tudi zagotavlja, da se pomoč, dodeljena banki Landsbankinn, porabi za ponovno vzpostavitev njenega uspešnega poslovanja, ne pa za utrjevanje in nadaljnjo širitev njene prisotnosti na islandskem trgu. Enako velja tudi za zavezo banke Landsbankinn, v skladu s katero do 15. oktobra 2014 ne bo niti izvrševala pogodbenih klavzul niti uvajala novih pogodbenih klavzul, s katerimi se oblikujejo posebni pogoji za obrestne mere, odvisne od tega, kakšen najmanjši obseg dejavnosti z banko se ohranja, ter za zavezo, da se pri trženju svojih storitev ne bo sklicevala na vključenost države kot vir konkurenčne prednosti.

(240)

Kot je bilo navedeno, islandski finančni trg trenutno pomeni zahtevno operativno okolje za katero koli banko. Nadzorni organ zato odobrava zaveze banke Landsbankinn v zvezi s poenostavitvijo zamenjave med bankami in zagotavljanjem osnovne obdelave plačil ter storitev izplačevanja gotovine. Nadzorni organ meni, da ti ukrepi skupaj z navedenim sporazumom med tremi glavnimi bankami in Islandskim organom za konkurenco o družbi RB zagotavljajo, da je manjšim udeležencem na trgu omogočen dostop do najosnovnejše infrastrukture in storitev po razumnih cenah, ne da bi bili večji udeleženci zmožni ovirati njihov dostop. Po njegovem mnenju bo to zmanjšalo ovire pri vstopu za prihodnje (možne) udeležence na trgu. S temi ukrepi bi se lahko tudi omogočilo, da bi obstoječi manjši udeleženci povečali svoje tržne deleže, če lahko ponudijo boljše storitve kot večji konkurenti. Ukrepi, s katerimi se bodo poenostavile zamenjave, bodo prispevali k ostrejši konkurenci med obstoječimi večjimi udeleženci, lahko pa bi tudi prispevali k preprečevanju ali razdoru morebitnega skupinskega prevladujočega položaja.

(241)

Banka Landsbankinn se zavezuje, da bo čim prej prodala deleže v operativnih družbah, ki so bile prevzete zaradi prestrukturiranja v skladu s členom 22 Zakona št. 161/2002 o finančnih podjetjih. Zavezuje se, da bo ravnala v skladu s postopkom in roki iz te določbe ter da bo redno posodabljala informacije na svojem spletišču (ali spletišču podružnice) glede podružnic ali deležev, ponujenih v odprodajo. Poleg tega se je banka Landsbankinn zavezala, da bo do določenih rokov v obdobju prestrukturiranja prodala […].

(242)

Nadzorni organ odobrava splošno zavezo banke Landbankinn, da bo čim prej prodala vse družbe in deleže, ki niso povezani z njeno osnovno dejavnostjo. S tem se ne bodo le obravnavali morebitni pomisleki glede konkurence, ki bi se lahko pojavili zaradi tega, ker gre za tako dominantnega lastnika v islandskem realnem gospodarstvu, ampak se bo tudi preprečilo, da bi se ogrozilo uspešno poslovanje banke.

(243)

S tem se pozornost islandskih organov in banke Landsbankinn usmerja na dejstvo, da bi lahko kršitev nacionalnega prava zaradi zavez pomenila tudi nepravilno uporabo pomoči. Nadzorni organ še meni, da se s tem, ko mora na spletišče vključiti informacije o predvidenih odprodajah in prodajah, uvaja večja preglednost v trenutni lastniški položaj v islandskem gospodarstvu. To vsaj do neke mere izboljša ta poseben pomislek glede konkurence, ki je trenutno značilen za islandske trge.

(244)

Nadzorni organ na podlagi navedenega meni, da se z zgornjimi ukrepi obravnavajo najpomembnejši pomisleki glede konkurence, ki jih je opredelil v sodelovanju z Islandskim organom za konkurenco. Nadzorni organ ugotavlja, da se z zavezami zadovoljivo omejuje izkrivljanje konkurence, pri čemer upošteva najpomembnejši cilj, tj. finančno stabilnost. Pomoč za prestrukturiranje je torej skladna z oddelkom 4 smernic o prestrukturiranju.

(245)

Na podlagi zgornje ocene in glede na načrt prestrukturiranja, ki so ga islandski organi predložili za banko Landsbankinn, so odpravljeni pomisleki Nadzornega organa iz odločbe o začetku postopka v zvezi z naravo in združljivostjo ukrepov pomoči za to banko. Nadzorni organ ne vloži ugovora o transakciji hranilnice SpKef in dovoljuje pomoč, ki jo je prejela hranilnica SpSv. Nadzorni organ zato ukrepe pomoči sprejema kot pomoč za prestrukturiranje, združljivo z delovanjem Sporazuma EGP v skladu s členom 61(3)(b) Sporazuma EGP, glede na to da Islandija in banka Landsbankinn spoštujeta zaveze iz Priloge –