1

Iz Sklepa Komisije C(2015) 7135 final v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39639 – Pogoni za optične diske) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) v zvezi s tajnimi sporazumi glede razpisov za pogone za optične diske za prenosne računalnike in namizne računalnike, ki sta jih organizirala proizvajalca računalnikov, je razvidno, da družba Sony izdeluje avdio, video in komunikacijske proizvode ter proizvode informacijske tehnologije za potrošniške in strokovne trge ter je ponudnica razvedrilnih vsebin, proizvodov in storitev (izpodbijani sklep, točka 15 obrazložitve).

2

Prva tožeča stranka, družba Sony Corporation, je družba japonskega prava, ki je na čelu skupine. Druga tožeča stranka, družba Sony Electronics, Inc., je hčerinska družba v 100‑odstotni posredni lasti družbe Sony Corporation in ima sedež v Združenih državah. Za družbo Sony Electronics velja pravo države Delaware (Združene države), opravlja pa dejavnosti raziskav in razvoja, oblikovanja, inženiringa, prodaje, trženja, distribucije in podpore uporabnikom (izpodbijani sklep, točka 16 obrazložitve).

3

Družbi Sony Corporation in Sony Electronics (v nadaljevanju skupaj: tožeči stranki ali Sony) sta v izpodbijanem sklepu skupaj imenovani Sony (izpodbijani sklep, točka 17 obrazložitve).

4

Družba Sony Electronics je bila skupaj z družbo Sony Corporation pravni subjekt, ki se je v imenu družbe Sony do 1. aprila 2007 udeleževala razpisnih postopkov, ki jih je organizirala družba Dell (izpodbijani sklep, točka 18 obrazložitve).

5

Družba Sony Optiarc, Inc. je delniška družba japonskega prava. Ustanovljena je bila 3. aprila 2006 kot skupno podjetje družb Sony Corporation in NEC Corporation, s firmo Sony NEC Optiarc Inc. Obe matični družbi sta svojo dejavnost v sektorju pogonov za optične diske (v nadaljevanju: POD) prenesli na družbo Sony NEC Optiarc. Družba Sony Corporation je pridobila 55 % delnic z glasovalno pravico tega skupnega podjetja, družba NEC Corporation pa preostalih 45 % (izpodbijani sklep, točka 19 obrazložitve).

6

Družba Lite-On je med majem 2003 in marcem 2007 snovala in proizvajala proizvode POD, ki so se nato na podlagi sporazumov o delitvi prihodkov prodajali pod znamko Sony. Na podlagi teh sporazumov je bila družba Sony običajno odgovorna za prodajo, medtem ko je družba Lite-On odgovarjala za kakovost in inženiring (izpodbijani sklep, točka 26 obrazložitve).

7

Zadevna kršitev se nanaša na POD, ki se uporabljajo v osebnih računalnikih (namizni računalniki in prenosni računalniki) (v nadaljevanju: PC), ki sta jih proizvajali družbi Dell in Hewlett Packard (v nadaljevanju: HP). POD se uporabljajo tudi v mnogih drugih potrošniških napravah, kot so predvajalniki zgoščenk (v nadaljevanju: CD) ali digitalnih videodiskov (v nadaljevanju: DVD), igralne konzole in druge zunanje naprave (izpodbijani sklep, točka 28 obrazložitve).

8

POD, ki se uporabljajo v PC, se razlikujejo glede na velikost, mehanizme napajanja (reža ali pladenj) in vrste diskov, ki jih lahko predvajajo ali posnamejo. POD, ki se uporabljajo v PC, se lahko razdelijo na dve skupini: pogone polovične višine („half-height“, v nadaljevanju: HH) za namizne računalnike in tanke pogone za prenosne računalnike. V podskupino tankih pogonov so vključeni pogoni različnih mer. Glede na tehnično funkcijo obstajajo različne vrste pogonov HH in tankih pogonov (izpodbijani sklep, točka 29 obrazložitve).

9

Družbi Dell in HP sta najpomembnejši proizvajalki originalne opreme na svetovnem trgu PC. Družbi Dell in HP uporabljata običajne razpisne postopke, ki se izvajajo na svetovni ravni in med drugim vključujejo četrtletna pogajanja o ceni na svetovni ravni in globalnem obsegu nakupov z majhnim številom vnaprej izbranih dobaviteljev POD. Pri razpisih za POD, ki se niso nanašali na pričakovano povpraševanje za regije, ki vplivajo na globalni obseg nakupov, regionalna vprašanja praviloma niso igrala nobene vloge (izpodbijani sklep, točka 32 obrazložitve).

10

Razpisni postopki so vključevali zahteve za ponudbo, elektronske zahteve za ponudbo, spletna pogajanja, elektronske dražbe in dvostranska pogajanja (zunaj spleta). Po koncu razpisa sta stranki udeleženim dobaviteljem POD (vsem ali vsaj večini, razen če je bil vzpostavljen mehanizem za izključitev) dodelili količine glede na cene, ki so jih ti ponudili. Na primer, zmagovalna ponudba je prejela od 35 do 45 % skupne oddaje naročila za zadevno četrtletje, druga najboljša ponudba od 25 do 30 %, tretja 20 % itd. Te klasične razpisne postopke so skupine strank, odgovorne za razpise, uporabljale, da bi izvedle učinkovit razpis po konkurenčnih cenah. Za to so uporabljale vse mogoče prakse za spodbujanje cenovne konkurence med dobavitelji POD (izpodbijani sklep, točka 33 obrazložitve).

11

Družba Dell je razpise izvajala predvsem s spletnimi pogajanji. To pogajanje je lahko trajalo določen čas ali pa se je končalo po določenem obdobju, na primer 10 minut po zadnji ponudbi, če noben dobavitelj POD ni oddal nove ponudbe. V nekaterih primerih je lahko spletno pogajanje trajalo več ur, če je bilo oddajanje ponudb aktivnejše ali če je bilo trajanje spletnega pogajanja podaljšano, da bi dobavitelji POD še naprej oddajali ponudbe. Nasprotno, tudi če je bilo spletno pogajanje razpisano za nedoločen čas in je bilo odvisno od končne ponudbe, je lahko družba Dell v danem trenutku razglasila konec spletnega pogajanja. Družba Dell se je lahko odločila, da postopek „le uvrstitev“ spremeni v „slepi“ postopek. Poleg tega je imela možnost, da spletno pogajanje prekliče, če je razpis ali njegov rezultat štela za nezadovoljivega, in ga nadomesti z dvostranskimi pogajanji. Postopek spletnega pogajanja so nadzorovale odgovorne osebe družbe Dell, zadolžene za svetovne nakupe (izpodbijani sklep, točka 37 obrazložitve).

12

Glavna razpisna postopka, ki sta se uporabljala pri družbi HP, sta bila zahteve za ponudbo in elektronske zahteve za ponudbo. Oba postopka sta bila izvedena prek spleta z uporabo iste platforme. Prvič, zahteve za ponudbo so bile četrtletne. Združevale so spletna pogajanja in dvostranska pogajanja zunaj spleta, ki so bila razporejena skozi določeno obdobje, običajno dva tedna. Dobavitelji POD so bili povabljeni v odprt razpisni krog, da bi na spletni platformi ali po elektronski pošti oddali svojo ponudbo. Po poteku prvega kroga oddajanja ponudb se je družba HP sestala z vsakim udeležencem in začela pogajanja na podlagi ponudbe dobavitelja POD, da bi od vsakega dobavitelja dobila najboljšo ponudbo, ne da bi razkrila istovetnost ali ponudbo drugih dobaviteljev POD. Drugič, elektronske zahteve za ponudbo so bile ponavadi organizirane v obliki obrnjene dražbe. Pri teh so se ponudniki ob določenem času povezali s spletno platformo, prodaja na dražbi pa se je začela po ceni, ki jo je določila družba HP. Ponudniki, ki so oddajali postopoma znižane ponudbe, so bili o svoji uvrstitvi obveščeni vsakič, ko je bila predložena nova ponudba. Ob izteku dodeljenega časa je na dražbi zmagal dobavitelj POD, ki je vnesel najnižjo ponudbo, druga dobavitelja pa sta bila glede na svojo ponudbo uvrščena na drugo in tretje mesto (izpodbijani sklep, točke od 41 do 44 obrazložitve).

13

Komisija je 14. januarja 2009 prejela prošnjo za imuniteto na podlagi Obvestila o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (UL 2006, C 298, str. 17, v nadaljevanju: obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2006), ki jo je vložila družba Philips. Ta prošnja je bila 29. januarja in 2. marca 2009 dopolnjena, da bi bila poleg družbe Philips vključena tudi družba Lite-On in njuno skupno podjetje Philips & Lite-On Digital Solutions Corporation (v nadaljevanju: PLDS) (izpodbijani sklep, točka 54 obrazložitve).

14

Komisija je 29. junija 2009 podjetjem, ki delujejo v sektorju POD, poslala zahtevo po informacijah (izpodbijani sklep, točka 55 obrazložitve).

15

Komisija je 30. junija 2009 družbam Philips, Lite-On in PLDS odobrila pogojno imuniteto (izpodbijani sklep, točka 56 obrazložitve).

16

Komisija je 18. julija 2012 na trinajst dobaviteljev POD, med njimi tudi na tožeči stranki, naslovila obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah (v nadaljevanju: obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah). Navedla je, da so te družbe kršile člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ker so bile udeležene v kartelu v zvezi s POD, ki je trajal od 5. februarja 2004 do 29. junija 2009 in je zajemal uskladitev ravnanja glede razpisov, ki sta jih organizirali proizvajalki računalnikov, družbi Dell in HP.

17

Tožeči stranki sta 29. oktobra 2012 v odgovor na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah predložili pisne pripombe.

18

Družba Dell je 23. novembra 2012 odgovorila na zahtevo po informacijah, ki ji jo je poslala Komisija (izpodbijani sklep, točka 61 obrazložitve).

19

29. in 30. novembra 2012 je potekalo ustno zaslišanje, na katerem so sodelovali vsi naslovniki obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah (izpodbijani sklep, točka 60 obrazložitve).

20

Komisija je 14. decembra 2012 od vseh strank zahtevala, naj predložijo upoštevne dokumente, ki so jih prejele od družb Dell in HP. Tej zahtevi so ugodile vse stranke in vse so imele dostop do odgovorov, ki so jih predložili drugi dobavitelji POD (izpodbijani sklep, točka 62 obrazložitve).

21

Komisija je 21. oktobra 2015 sprejela Sklep C(2015) 7135 final v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva AT.39639 – Pogoni za optične diske) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) v zvezi s tajnimi sporazumi glede razpisov za pogone za optične diske za prenosne računalnike in namizne računalnike, ki sta jih organizirala proizvajalca računalnikov.

22

Komisija je v izpodbijanem sklepu ugotovila, da so udeleženci kartela vsaj od 23. junija 2004 do 25. novembra 2008 usklajevali svoje konkurenčno ravnanje. Pojasnila je, da je to usklajevanje potekalo prek omrežja vzporednih dvostranskih stikov. Navedla je, da so udeleženci kartela skušali prilagoditi svoje količine na trgu in zagotoviti, da cene ostanejo na višji ravni, kot bi bile brez teh dvostranskih stikov (izpodbijani sklep, točka 67 obrazložitve).

23

Komisija je v izpodbijanem sklepu pojasnila, da se je usklajevanje med udeleženci kartela nanašalo na račune strank družb Dell in HP, ki sta najpomembnejši proizvajalki originalne opreme na svetovnem trgu PC. Po ugotovitvah Komisije sta družbi Dell in HP poleg dvostranskih pogajanj s svojimi dobavitelji POD uporabljali tudi standardizirane razpisne postopke, ki so potekali vsaj na vsake tri mesece. Poudarila je, da so člani kartela svojo mrežo dvostranskih stikov uporabljali za manipulacijo teh razpisnih postopkov, s čimer so ovirali poskuse svojih strank, da spodbujajo cenovno konkurenco (izpodbijani sklep, točka 68 obrazložitve).

24

Po navedbah Komisije je redna izmenjava informacij članom kartela med drugim omogočila zelo natančno poznavanje namer svojih konkurentov, še preden bi se ti vključili v razpisni postopek, in zato predvidevanje njihove konkurenčne strategije (izpodbijani sklep, točka 69 obrazložitve).

25

Komisija je dodala, da so si člani kartela v rednih časovnih presledkih izmenjavali informacije o cenah glede konkretnih računov strank in s ceno nepovezane informacije, kot so obstoječa proizvodnja in dobavne zmogljivosti, stanje zalog, položaj glede kvalifikacije, datum uvedbe novih proizvodov ali izboljšav. Poudarila je, da so dobavitelji POD poleg tega spremljali končne rezultate končanih razpisnih postopkov, to je doseženo uvrstitev, ceno in količino (izpodbijani sklep, točka 70 obrazložitve).

26

Komisija je tudi navedla, da so dobavitelji, čeprav so vedeli, da morajo svoje stike ohraniti tajne pred strankami, za medsebojne stike uporabljali sredstva, za katera so šteli, da so dovolj primerna za dosego želenega rezultata. Poleg tega je pojasnila, da je leta 2003, potem ko je bil razkrit kupcu, spodletel poskus, da bi sklicali sestanek za organizacijo rednih večstranskih sestankov med dobavitelji POD. Po navedbah Komisije je namesto tega prihajalo do dvostranskih stikov, predvsem v obliki telefonskih klicev in včasih tudi prek elektronskih sporočil, vključno z zasebnimi naslovi elektronske pošte (hotmail) in storitvami takojšnjega sporočanja, ali na sestankih, predvsem na ravni globalnih upraviteljev računov (izpodbijani sklep, točka 71 obrazložitve).

27

Komisija je ugotovila, da so imeli udeleženci kartela redne stike in da so stiki, predvsem prek telefona, postali pogostejši v času razpisnih postopkov, med katerimi je med nekaterimi dvojicami udeležencev kartela prihajalo do več klicev dnevno. Pojasnila je, da so bili običajno stiki med nekaterimi dvojicami udeležencev kartela znatno pogostejši kot med nekaterimi drugimi (izpodbijani sklep, točka 72 obrazložitve).

28

Komisija je za določitev zneska globe, naložene tožečima strankama, uporabila Smernice o načinu določanja glob v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (UL 2006, C 210, str. 2, v nadaljevanju: Smernice o načinu določanja glob).

29

Najprej, Komisija je za določitev osnovnega zneska globe štela, da je ob upoštevanju precejšnjih razlik v trajanju udeležbe dobaviteljev in da bi se bolje odražal dejanski vpliv kartela, ustrezno uporabiti letno povprečje, izračunano na podlagi dejanske vrednosti prodaje podjetij v celotnih koledarskih mesecih njihove udeležbe pri kršitvi (izpodbijani sklep, točka 527 obrazložitve).

30

Komisija je tako pojasnila, da je bila vrednost prodaje izračunana na podlagi prodaje POD za prenosne in namizne računalnike, ki je bila zaračunana subjektom družb HP in Dell z območja EGP (izpodbijani sklep, točka 528 obrazložitve).

31

Komisija je poleg tega štela, da bo, ker se je protikonkurenčno ravnanje glede družbe HP začelo pozneje in da bi se upošteval razvoj kartela, upoštevno vrednost prodaje izračunala ločeno za družbo HP in za družbo Dell ter da bo glede na trajanje uporabila množilna količnika (izpodbijani sklep, točka 530 obrazložitve).

32

Ker udeležba družbe Sony v stikih glede družbe HP ni bila dokazana, je Komisija odgovornost tožečih strank ugotovila le glede njunega usklajevanja v zvezi z družbo Dell (izpodbijani sklep, točka 531 obrazložitve).

33

Dalje, Komisija je odločila, da – ker spadajo sporazumi o usklajevanju cen že po svoji naravi med najhujše kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP ter ker je bil s kartelom zajet vsaj EGP – bo odstotek, uporabljen iz naslova teže kršitve, v obravnavani zadevi znašal 16 % za vse naslovnike izpodbijanega sklepa (izpodbijani sklep, točka 544 obrazložitve).

34

Komisija je tudi navedla, da se je ob upoštevanju okoliščin primera odločila, da bo za odvračanje dodala znesek v višini 16 % (izpodbijani sklep, točki 554 in 555 obrazložitve).

35

Poleg tega je Komisija znesek globe, ki je bila naložena tožečima strankama, znižala za 3 %, da bi upoštevala, da nista vedeli za del enotne in trajajoče kršitve, ki se je nanašal na družbo HP, da bi ustrezno in zadostno odrazila manjšo težo njunega ravnanja (izpodbijani sklep, točka 561 obrazložitve).

36

Nazadnje je Komisija štela, da je, ker je družba Sony v poslovnem letu pred sprejetjem izpodbijanega sklepa ustvarila svetovni promet v višini 59.252.000.000 EUR, ustrezno uporabiti množilni količnik 1,2 na osnovni znesek (izpodbijani sklep, točka 567 obrazložitve).

37

V izreku izpodbijanega sklepa je v delu, v katerem se nanaša na tožeči stranki, navedeno:

„Člen 1

Naslednja podjetja so kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP, ker so v navedenih obdobjih sodelovala pri enotni in trajajoči kršitvi, sestavljeni iz več ločenih kršitev, v sektorju pogonov za optične diske, ki zajema celoten EGP, in ki je zajemala dogovore o usklajevanju cen:

[…]

[…]

Člen 2

Zaradi kršitve iz člena 1 se naložijo te globe:

[…]

38

Tožeči stranki sta v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 31. decembra 2015 vložili to tožbo.

39

Komisija je 25. maja 2016 vložila odgovor na tožbo.

40

Splošno sodišče (peti senat) je na predlog sodnika poročevalca začelo ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 91 Poslovnika, Komisijo pozvalo, naj predloži nekatere dokumente v zvezi z zaupnimi izjavami. Komisija je navedla, da ne more predložiti prepisa teh zaupnih izjav, ki so bile predložene v okviru njenega programa prizanesljivosti.

41

Splošno sodišče (peti senat) je s sklepom z dne 23. aprila 2018, ki je bil sprejet v skladu s členom 24, prvi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije ter členom 91(b) in členom 92(3) Poslovnika, Komisiji odredilo predložitev navedenih prepisov. Odvetniki tožečih strank so imeli vpogled v te prepise v sodnem tajništvu Splošnega sodišča pred obravnavo.

42

Komisija je navedene prepise predložila 24. aprila 2018 in zastopniki tožečih strank so v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vanje vpogledali 30. aprila 2018.

43

Stranke so na obravnavi 2. maja 2018 ustno podale navedbe in odgovorile na vprašanja Splošnega sodišča.

44

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:

45

Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:

46

Tožeči stranki v utemeljitev te tožbe navajata dva tožbena razloga, od katerih se prvi v bistvu nanaša na obstoj kršitve člena 101(1) PDEU, drugi, naveden podredno, pa na izračun zneska naložene globe.

[…]

292

Opozoriti je treba, da se s potrebo po zagotovitvi zadostnega odvračalnega učinka globe zahteva, da se njen znesek določi ob upoštevanju želenega vpliva na podjetje, ki mu je naložena, tako da znesek globe ne bi bil zanemarljiv ali nasprotno pretiran, zlasti glede na finančne zmožnosti zadevnega podjetja, v skladu z zahtevami, ki po eni strani izhajajo iz potrebe po zagotovitvi učinkovitosti globe in po drugi strani iz upoštevanja načela sorazmernosti (glej sodbo z dne 13. julija 2011, General Technic-Otis in drugi/Komisija, T‑141/07, T‑142/07, T‑145/07 in T‑146/07, EU:T:2011:363, točka 239 in navedena sodna praksa).

293

Velikost in skupni viri podjetja sta tako upoštevni merili glede na zastavljeni cilj, to je zagotoviti učinkovitost globe tako, da se njen znesek prilagodi ob upoštevanju celotnih virov podjetja in njegove zmožnosti, da zbere sredstva za plačilo navedene globe. Namen določitve stopnje povečanja izhodiščnega zneska za zagotovitev dovolj odvračalnega učinka globe je namreč bolj zagotoviti učinkovitost globe kot odražati škodljivost kršitve za običajno konkurenco in torej težo navedene kršitve (glej sodbo z dne 13. julija 2011, General Technic-Otis in drugi/Komisija, T‑141/07, T‑142/07, T‑145/07 in T‑146/07, EU:T:2011:363, točka 241 in navedena sodna praksa).

294

V obravnavanem primeru tožeči stranki ne izpodbijata zneska svetovnega prometa, ki ga je družba Sony ustvarila v poslovnem letu pred sprejetjem izpodbijanega sklepa in je naveden v točki 567 obrazložitve navedenega sklepa, in sicer 59.252.000.000 EUR.

295

Tožeči stranki trdita le, da je promet matičnih družb nekaterih drugih naslovnikov izpodbijanega sklepa primerljiv ali višji od prometa družbe Sony, ki je poleg tega leta 2014, to je v obdobju, v katerem naj bi matične družbe, na primer družba Samsung, matična družba družbe TSST, in družba Hitachi, matična družba družbe HLDS, dosegle znaten dobiček, utrpela velike izgube.

296

Poudariti pa je treba, da čeprav je bila družbi Sony Corporation pripisana kršitev njene hčerinske družbe, družbe Sony Electronics (točki 507 in 569 obrazložitve izpodbijanega sklepa), in ju zato Komisija v izpodbijanem sklepu skupaj imenuje „Sony“ (glej točko 3 zgoraj), kršitev, pri kateri sta sodelovali družbi TSST in HLDS, ni bila pripisana družbama Samsung oziroma Hitachi (točke od 11 do 14 in 569 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

297

Komisiji zato ni mogoče očitati, da je za tožeči stranki uporabila odvračalni množitelj, medtem ko zneska glob, naloženih družbama TSST in HLDS, ni povečala glede na promet in dobiček, ki sta ju ustvarili družbi Samsung in Hitachi.

298

Zato je treba to trditev tožečih strank in drugi tožbeni razlog v celoti zavrniti.

[…]

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)

razsodilo: