EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52021PC0775

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

COM/2021/775 final

Bruselj, 8.12.2021

COM(2021) 775 final

2021/0406(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

{SEC(2021) 418 final} - {SWD(2021) 371 final} - {SWD(2021) 372 final}


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj tega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je zaščititi interese Unije in njenih držav članic s tem, da se Uniji omogoči odziv na gospodarsko prisilo. Gospodarska prisila se nanaša na položaj, v katerem poskuša tretja država Unijo ali državo članico prisiliti, da sprejme določeno politično odločitev tako, da proti njej uporabi ukrepe, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, ali ji zagrozi z njihovo uporabo. Cilj odziva Unije ali zgolj njegove razpoložljivosti je zlasti tretje države odvrniti od samega izvajanja gospodarske prisile ali jih odvrniti od njenega nadaljnjega izvajanja, če do nje pride. Unija lahko v skrajnem primeru sprejme ukrepe proti gospodarski prisili. Po ugotovitvi, da je neko dejanje prisilno, ima lahko odziv Unije obliko širokega nabora ukrepov, vključno s prizadevanji za začetek posvetovanj z zadevno tretjo državo, da bi omogočili sporazumno rešitev ali rešitev, sprejeto v postopku razsojanja, po možnosti z različnimi protiukrepi in mednarodnim sodelovanjem.

Cilj tega predloga je odpraviti zakonodajno vrzel pri obravnavi naraščajočega izziva gospodarske prisile. Unija za zdaj nima zakonodajnega okvira za ukrepanje proti gospodarski prisili. Vprašanje gospodarske prisile ni obravnavano z nobenim od obstoječih pravnih instrumentov.

Hkrati tretje države vse pogosteje in v veliki meri uporabljajo gospodarsko prisilo, kar ogroža pravice in interese Unije in držav članic. Viri gospodarske prisile so številni in vzbujajo veliko zaskrbljenost.

Evropski parlament, Svet in Komisija so sprejeli skupno izjavo , v kateri so priznali, da ukrepi tretjih držav, s katerimi te poskušajo Unijo ali državo članico prisiliti, da sprejme ali umakne določene ukrepe politike, vzbujajo zaskrbljenost. 1 Skupna izjava vsebuje zavezo Komisije, da najpozneje do konca leta 2021 pripravi zakonodajni predlog instrumenta za odvračanje od gospodarske prisile in odzivanje nanjo. Evropski parlament in Svet sta se zavezala, da bosta predlog obravnavala pravočasno.

Predsednica Komisije je pobudo naznanila v pismu o nameri predsedniku Parlamenta in predsedniku Sveta z dne 16. septembra 2020 pod naslovom „Gospodarstvo v službi ljudi“. V delovnem programu Komisije za leto 2021 je pobuda opredeljena kot ključna za navedeno obdobje.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Vprašanje gospodarske prisile je vključeno v sedanji program trgovinske politike Unije. Cilj sporočila o pregledu trgovinske politike iz februarja 2021 2 je oblikovati novo soglasje za odprto, trajnostno in odločno trgovinsko politiko v zahtevnih gospodarskih in geopolitičnih razmerah. V njem je izrecno omenjen prihodnji predlog Komisije za instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov. V sporočilu je obravnavana potreba po obvladovanju naraščajočih svetovnih napetosti, saj se trgovina v geoekonomskem okviru vse bolj uporablja kot orožje, hkrati pa so poudarjeni medsebojna povezanost gospodarstva Unije z gospodarstvi tretjih držav, potreba po globalnem sodelovanju in potreba po okrepitvi odpornosti Unije.

Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog dopolnjuje druge, bolj strukturne pobude za povečanje odpornosti gospodarskega in finančnega sistema Unije na različne oblike zunanjega pritiska. Cilj posodobitve industrijske strategije Unije iz maja 2021 je okrepiti odpornost enotnega trga in zmanjšati strateške odvisnosti. 3 Ta strategija ima ključno vlogo pri okrevanju ter zelenem in digitalnem prehodu, pa tudi pri krepitvi odpornosti Unije, ki jo podpirajo trdne politike konkurence in trgovinske politike. Podpredsednik, pristojen za zunanje odnose, bo zagotovil skladnost z različnimi področji zunanjega delovanja znotraj Komisije.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

Pravna podlaga

Pravna podlaga za predlagano uredbo je člen 207(2) PDEU. Člen 207(2) PDEU določa sprejetje ukrepov, s katerimi se opredeli okvir za izvajanje skupne trgovinske politike. Člen 207(1) PDEU opredeljuje področje uporabe skupne trgovinske politike, ki se med drugim nanaša na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike intelektualne lastnine, neposredne tuje naložbe, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite. Pobuda se nanaša na ukrepe tujih držav v obliki ukrepov, ki vplivajo na trgovino z Unijo ali naložbe vanjo. Pobuda je odziv na ukrepe gospodarske prisile, ki jih tuje države izvajajo na področju skupne trgovinske politike, pa tudi na drugih področjih. Ob popolnem upoštevanju Pogodb je uporaba te uredbe skladna s splošno zunanjo politiko Unije.

Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Člen 5(3) PEU določa, da se na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije, uporablja načelo subsidiarnosti. Člen 3(1), točka (e), PDEU določa, da ima Unija izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike. Člen 207(2) PDEU spada v kategorijo izključnih pristojnosti. Zato se vprašanje subsidiarnosti ne pojavi, če ukrepi gospodarske prisile, ki jih izvajajo tretje države, in/ali odziv Unije spada na področje skupne trgovinske politike.

Vsekakor bi le ukrep na ravni Unije zagotovil enotno rešitev za težavo, ki zadeva Unijo kot celoto. Države članice so še naprej odgovorne za svoje pravice v skladu z mednarodnim pravom in lahko sprejmejo ukrepe za njihovo obrambo. To vključuje tudi njihovo pravico, da se odzovejo na mednarodno gospodarsko prisilo, če pri tem ne sprejmejo ukrepov, za katere je izključno pristojna Unija. Vendar država članica ne more sprejeti nacionalne zakonodaje, da bi obravnavala gospodarsko prisilo, ki je usmerjena proti Uniji in ne proti njej sami. Poleg tega z nacionalno zakonodajo ne bi bilo mogoče zagotoviti učinkovite rešitve v položaju, ki zadeva Unijo kot celoto ali vse države članice. Ukrepanje Unije ostaja edina možnost, na podlagi katere lahko Unija izpolni svojo obveznost opredelitve in izvajanja skupne trgovinske politike, države članice pa na tem področju ne morejo ukrepati.

Zaradi celovitosti se šteje, da je dodana vrednost ukrepa na ravni Unije v doseganju koristi, ki jih na ravni držav članic ni mogoče zadovoljivo doseči, če sploh. Te koristi so povezane z odvračanjem tretjih držav od gospodarske prisile in odzivanjem nanjo, da bi ohranili avtonomijo Unije in držav članic pri oblikovanju politik ter zaščitili trgovino in naložbe pred tem, da se uporabljajo kot orožje.

Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti. Predvideni instrument bi bil celovit okvir za ukrepanje proti gospodarski prisili. Njegove strukture pomenijo zadržanost pri ukrepanju, da bi najprej poskušali raziskati in rešiti vprašanja brez uporabe protiukrepov (odvračilni učinek, prizadevanja za sporazumno rešitev ali rešitev, sprejeto v postopku razsojanja). Ta instrument izrecno daje prednost neintervencionističnemu pristopu (sporazumne rešitve v primerjavi s protiukrepi). Vendar bi se lahko Unija po potrebi odzvala s protiukrepi. Merila za izbor izrecno vključujejo zahtevo, da morajo biti vsi odzivi Unije, zlasti protiukrepi, sorazmerni s škodo, zaradi katere so bili uvedeni v posameznih primerih, kar je tudi v skladu z zahtevami mednarodnega prava. V merilih za izbor je nadalje določeno, da morata biti postranska škoda in upravno breme čim manjša. Zato naj ne bi bil sorazmeren le instrument kot tak, temveč tudi ukrepi, sprejeti na njegovi podlagi. 4

Izbira instrumenta

Na podlagi člena 207(2) PDEU se predlaga, da se Komisija pooblasti, da v imenu Unije ukrepa in se v posameznih primerih odzove na gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države, med drugim z izvedbenimi akti v skladu s členom 291 PDEU, ter da z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU dopolni nabor možnih protiukrepov in prilagodi veljavna pravila o poreklu. Unija za zdaj nima posebnega zakonodajnega okvira za zaščito interesov Unije in držav članic v posebnem položaju gospodarske prisile. To vrzel zato odpravlja predlog.

Prvič, s predlaganim enotnim in celovitim zakonodajnim instrumentom se najbolje doseže specifičen cilj odvračanja od gospodarske prisile. Drugič, z njim se zagotavlja učinkovit, uspešen in hiter odziv Unije na posamezne primere morebitne gospodarske prisile, kar je enako pomembno za odvračilni učinek. Tretjič, to je najprimernejša izbira za zagotovitev enotnosti pravil in postopkov v zvezi z odzivom Unije.

Na splošno tovrsten poseben zakonodajni instrument, ki določa pravila in postopke za ukrepanje Unije, ustreza pristopu na podlagi pravil, ki ga Unija upošteva tudi na mednarodni ravni. Mednarodnim partnerjem sporoča, da Unija ne pristaja na gospodarsko prisilo. Poudarja odločnost in odpornost Unije ter podpira prizadevanja za zagotovitev odprte strateške avtonomije.

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCENE UČINKA

Posvetovanja z deležniki

Komisija je opravila obsežna posvetovanja z deležniki v zvezi z vprašanjem gospodarske prisile, morebitnim zakonodajnim instrumentom in njegovim morebitnim učinkom: 5

17. februarja 2021 je objavila začetno oceno učinka, da bi deležniki do 17. marca 2021 predložili povratne informacije; 6

23. marca 2021 je začela odprto javno posvetovanje o raziskavi EUSurvey v vseh uradnih jezikih EU, ki je trajalo 12 tednov, in sicer do 15. junija 2021; 7

16. aprila 2021 je potekalo spletno srečanje deležnikov;

od marca do julija 2021 so potekala ciljno usmerjena posvetovanja s posebnimi skupinami, vključno s podjetji, akademskimi krogi, državami članicami in vladami tretjih držav, poleg tega so deležniki predložili ad hoc prispevke.

Javna posvetovanja so razkrila, da se vsi strinjajo, da je gospodarska prisila vse večja težava za Unijo in države članice ter da je ne bi smeli prezreti. Pokazalo se je, da ima oblikovanje zakonodajnega instrumenta za obravnavo vprašanja gospodarske prisile trdno podporo. Natančneje, deležniki pripisujejo posebno vrednost odvračalnemu cilju takega instrumenta, ki ga povezujejo z verodostojnostjo in učinkovitostjo instrumenta. Prednost dajejo prizadevanjem za spodbujanje tretjih držav, da ustavijo gospodarsko prisilo z neintervencionističnimi ukrepi (kot je diplomacija), uporabo protiukrepov pa večinoma štejejo za skrajno sredstvo, v zvezi s katerim je treba pred ukrepanjem pretehtati postransko škodo. Še eno področje podpore je, da morajo biti sprožilni dejavniki za uporabo instrumenta dovolj široki, da zajemajo neformalno gospodarsko prisilo, in da mora imeti Unija za zagotovitev učinkovitega odziva v posameznih primerih možnost izbire med različnimi možnostmi. Po drugi strani so se deležniki sklicevali na pomen mednarodnega sodelovanja pri preprečevanju gospodarske prisile. Ta predlog vsebuje vse te elemente.

Prispevek deležnikov glede obstoja in razvoja problematike gospodarske prisile je prispeval k utemeljitvi in oblikovanju predloga. Deležniki so med drugim predstavili več primerov ukrepov gospodarske prisile, ki se izvajajo iz več virov, ter poročali o negativnem učinku in stroških, ki so jih ti ukrepi povzročili.

Hkrati deležniki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana z zakonodajnim instrumentom, kot so stopnjevanje s povračilnimi ukrepi in negativnimi posledicami za mednarodno sodelovanje, multilateralizem in spoštovanje na pravilih temelječega reda. V oceni učinka, priloženi predlogu, so zajeta ta tveganja, ki so ustrezno upoštevana tudi pri zasnovi predlaganega instrumenta.

Mnenja o morebitni vzpostavitvi sheme finančnih nadomestil za gospodarske subjekte, ki jih prizadenejo ukrepi ekonomske prisile, so različna – ta možnost ni vključena v predlagani instrument, kot je pojasnjen v oceni učinka. Taki shemi je naklonjena približno polovica anketirancev v vseh skupinah (večinoma podjetja), druga polovica pa se z njo ne strinja ali zanjo ni pokazala zanimanja. Podjetja, ki so shemo podprla, so opozorila tudi na morebitne težave, kot so zapletenost določanja nadomestil, proračunske posledice in ustreznost tega instrumenta.

Nazadnje, nekaj poslovnih združenj in javnih organov je predstavilo zamisel o ustanovitvi „urada za odpornost“, ki bi med drugim preiskoval primere in upravljal novi instrument. V poročilu o oceni učinka je pojasnjeno, zakaj se ta možnost na tej stopnji ne izvaja.

Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je poleg priprave ocene učinka v podporo predlogu (obravnavana je v nadaljevanju) izvedla tudi posvetovalne dejavnosti, opisane v prejšnjem oddelku. K oblikovanju predloga so prispevali tudi notranje strokovno znanje in prispevki strokovnjakov s tega področja iz akademskih krogov 8 .

Ocena učinka

Predlog je podprt z oceno učinka. 9 Odbor za regulativni nadzor je proučil oceno učinka in 27. septembra 2021 izdal pozitivno mnenje. Priporočila odbora in pojasnilo, kako so bila ta upoštevana, so vključeni v Prilogo 1 k poročilu o oceni učinka.

Glede na cilje pobude, tj. zaščito interesov Unije in držav članic pred gospodarsko prisilo, so bile v poročilu o oceni učinka obravnavane tri možnosti. Ohranjena je bila možnost oblikovanja novega pravnega instrumenta, ki bi zapolnil ugotovljeno vrzel v sedanjem zakonodajnem okviru. V poročilu so bili analizirani številni parametri zasnove instrumenta in možnosti zanje, in sicer: sprožilni dejavniki in prag za ukrepanje, možno ukrepanje, pogoji za izbor protiukrepov, odločanje, aktiviranje instrumenta in sodelovanje deležnikov. V okviru te možnosti je bila v poročilu opredeljena prednostna rešitev v smislu uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti. Možnosti brez spremembe politike in „urada za odpornost“ sta bili zavrnjeni kot neprimerni iz razlogov, navedenih v poročilu o oceni učinka.

Prednostna možnost je podlaga za ta predlog. Gre za okvirno uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki omogoča ukrepanje Unije v skladu z mednarodnim javnim pravom in vsebuje naslednje glavne elemente:

·Odziv Unije v dveh korakih. Prvi korak vključuje uporabo neintervencionističnih ukrepov, kot so uradna opredelitev, da posamezno dejanje spada na področje uporabe instrumenta, in prizadevanja za sodelovanje s tretjo državo, pri čemer je glavni cilj zmanjšati gospodarsko prisilo in spodbuditi tretjo državo k opustitvi njenih ukrepov. Če ta korak ni uspešen, je v drugem koraku kot zadnja možnost na voljo širok nabor možnih protiukrepov. Pri zožitvi možnosti bi se upoštevalo več meril v smislu sorazmernosti, interesa Unije ter preprečevanja ali čim večjega omejevanja možnih spremljevalnih stroškov in upravnih bremen.

·Unija se lahko odzove na širok nabor možnih ukrepov gospodarske prisile, ki jih izvajajo tretje države, vključno z eksplicitno, prikrito in tiho gospodarsko prisilo ter različicami navedenih oblik prisile. Uporabljal bi se kvalitativni prag za ukrepanje.

·Postopek odločanja v okviru tega instrumenta spada v standardni okvir delegiranih in izvedbenih aktov, ki vključuje možnosti za hitro ukrepanje. Deležniki bi morali imeti možnost, da si izmenjajo stališča in podatke o uporabi instrumenta.

Koristi prednostne možnosti so precejšnje. Izhajajo predvsem iz odvračilnega učinka na ravni področja uporabe, ki na splošno zajema ukrepe gospodarske prisile, in na ravni nabora ukrepov, kar omogoča umerjen in učinkovit odziv. Uspešen odvračilni učinek bo v najboljšem primeru omogočil opustitev uporabe instrumenta ali njegovo uporabo v omejenem obsegu. Prednosti izhajajo tudi iz postopka v dveh korakih, ki daje prednost neintervencionističnemu pristopu (sporazumne rešitve v primerjavi s protiukrepi) in odprtosti za sodelovanje s tretjo državo, pa tudi iz sposobnosti hitrega odziva s protiukrepi, kadar je to potrebno za zaščito interesov Unije in njenih držav članic. Sam obstoj instrumenta ne povzroča večjih stroškov. Morebitni spremenljivi stroški lahko nastanejo zaradi uporabe instrumenta v posameznih primerih, zlasti če Unija uporabi protiukrepe. Pri oblikovanju posameznega ukrepa bi se upoštevali vsi stroški. Učinek prednostne možnosti na različne kategorije deležnikov je naveden v Prilogi 3 k poročilu o oceni učinka.

V tem predlogu so nekateri elementi nadalje razviti. V predlogu je podrobneje opredeljen postopek odločanja v primerjavi z opisom prednostne možnosti. V njem je določen prenos izvedbenih in delegiranih pooblastil na Komisijo za ustrezne ukrepe v okviru instrumenta, določeni pa so tudi podrobna pravila in postopki odločanja. Predlog izboljšuje nabor protiukrepov. Osredotočen je na možnosti mednarodnega sodelovanja z vzpostavitvijo posebnega postopkovnega koraka v ta namen.

Temeljne pravice

Predlog je skladen s politiko Unije na področju človekovih pravic in Listino o temeljnih pravicah. Sam obstoj instrumenta bi pozitivno vplival na temeljne pravice v skladu s pozitivno obveznostjo Unije, da varuje pravice svojih državljanov pred kršitvami iz drugih virov, v tem primeru tujih vlad, kadar lahko obstoj instrumenta ali njegova uporaba prispevata k odvračanju od njihovih dejanj gospodarske prisile, ki bi lahko negativno vplivala na te pravice. Če uporaba instrumenta povzroči omejitve, ki vplivajo na temeljne pravice, ker omejujejo svobodo mednarodne trgovine ali naložb v okviru pravice do opravljanja poklicne dejavnosti, lastninske pravice, vključno z intelektualno lastnino, ali drugih temeljnih pravic, vključno z enako obravnavo, bi bilo to legitimno ukrepanje Unije v skladu z Listino o temeljnih pravicah. Ta ukrep bi bil namreč sprejet v skladu z zahtevami, da pristojni organi ukrepe sprejmejo na podlagi ustrezne pravne podlage, zaradi uresničevanja legitimnega cilja in v skladu z načelom sorazmernosti.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Sprejetje instrumenta ne bo imelo neposrednih proračunskih posledic za Evropsko unijo, razen za upravni proračun Unije. Upravljanje instrumenta, zlasti zbiranje informacij, vodenje preiskav, priprava ugotovitev, prizadevanja za sporazumne rešitve, priprava ukrepov Unije za odziv in spremljanje kakršne koli gospodarske prisile, pomeni znatno upravno breme za Komisijo, med drugim zlasti za Generalni direktorat za trgovino. Obseg tega bremena bo odvisen od pogostosti gospodarske prisile, ki so ji izpostavljene Unija in države članice, ter obsega uporabe instrumenta. Čeprav je zaželeno, da bi instrument prispeval k zmanjšanju ukrepov gospodarske prisile, takega zagotovila ni. Ocenjuje se, da bo za delovanje instrumenta potrebnih pet delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa.

5.DRUGI ELEMENTI

Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Službe Komisije bodo spremljale delovanje instrumenta, pri čemer bodo sodelovale z deležniki, da bi spremljale njihove izkušnje in mnenja glede učinka instrumenta. Zbirale bodo podatke o ukrepih tretjih držav ter o obravnavanem in sprejetem odzivu Unije.

V predlogu je predviden pregled delovanja in uporabe instrumenta z obveznostmi poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu.

Notranje usklajevanje

Generalni direktorat za trgovino bo pod vodstvom komisarja, pristojnega za trgovino, upravljal delovanje instrumenta in hkrati zagotavljal kolegijski postopek znotraj Komisije. Evropska služba za zunanje delovanje bo visokemu predstavniku kot podpredsedniku Komisije pomagala pri usklajevanju zunanjega delovanja Unije v okviru Komisije. Delegacije Unije pod vodstvom visokega predstavnika bodo opravljale naloge zunanjih predstavnikov Unije ter po potrebi pomagale pri ugotavljanju dejstev in zunanjih dialogih.

Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V členu 1 je opredeljen predmet urejanja predlagane uredbe, tj. učinkovita zaščita interesov Unije in njenih držav članic pred nekaterimi ukrepi tretjih držav, kar je splošni cilj instrumenta. Ta člen poleg tega določa, da bi bilo v ta namen dovoljeno ukrepanje Unije in da je treba zaščito doseči z odvračanjem ali s tem, da se tretja država pripravi do tega, da preneha izvajati ukrepe, ali pa s protiukrepi. Člen 1 poleg tega v skladu s Pogodbama EU vključuje opozorila, da morajo biti vsi ukrepi, sprejeti na podlagi uredbe, skladni z mednarodnim pravom.

Člen 2 določa področje uporabe. V prvem odstavku je opredeljen položaj, v katerem se Uredba uporablja, in sicer kadar sta izpolnjena dva kumulativna pogoja v zvezi z ukrepi tretje države. Drugi odstavek nadalje vsebuje smernice za Komisijo pri ugotavljanju obstoja gospodarske prisile v vsakem konkretnem primeru s sklicevanjem na več premislekov, povezanih z ukrepom tretje države in njenim ravnanjem.

Členi 3, 4 in 5 določajo prvi sklop ukrepov v zvezi z ukrepi Komisije na podlagi Uredbe, ki se začnejo s proučitvijo, na podlagi katere se ugotovi obstoj gospodarske prisile, čemur sledi morebitno sodelovanje z zadevno tretjo državo. Ta sklop ukrepov izraža prednostni pristop, in sicer da se ukrepi za odziv sprejmejo le, kadar je to potrebno, njegov cilj pa je tretjo državo odvrniti od nadaljnjega izvajanja gospodarske prisile, ne da bi bilo treba uporabiti protiukrepe.

·Najprej bi Komisija zadevni ukrep tretje države proučila glede na pogoje iz člena 2(1) (člen 3), pri čemer bi upoštevala merila iz člena 2(2), in sicer na lastno pobudo ali kadar bi bila seznanjena z ustreznimi informacijami.

·Nato bi Komisija s sklepom Komisije (člen 4) ugotovila, ali so izpolnjeni pogoji gospodarske prisile. Komisija lahko zadevno tretjo državo pred sprejetjem ugotovitve o tem obvesti, s čimer ji da možnost, da se odzove. Komisija bi zadevni tretji državi vsekakor sporočila vsako pozitivno ugotovitev in zahtevala, da se gospodarska prisila preneha izvajati in da se po potrebi povrne škoda.

·Hkrati bi bila Komisija pripravljena v imenu Unije sodelovati z zadevno tretjo državo, da bi dosegla prenehanje gospodarske prisile (člen 5). Komisija bi zadevo predložila v obravnavo tudi v katerem koli ustreznem mednarodnem forumu, da bi povečala možnosti za prenehanje gospodarske prisile.

Člen 6 uvaja korak mednarodnega sodelovanja na tem področju z drugimi tretjimi državami, ki so jih prizadeli enaki ali podobni ukrepi gospodarske prisile. Cilj ostajata prenehanje gospodarske prisile, pa tudi spodbujanje večstranske rešitve.

Členi 7, 8, 9, 10 in 11 se nanašajo na drugi in zadnji sklop korakov, tj. uporabo ukrepov Unije za odziv. Za ta sklop korakov je značilen bolj intervencionističen pristop. Je neobvezen in bi se uporabil le, če tretja država po prvem sklopu korakov ne bi prenehala izvajati ukrepov gospodarske prisile. Čeprav je cilj odzvati se na gospodarsko prisilo, je temeljni cilj ukrepov Unije za odziv spodbuditi tretjo državo, da v skladu z mednarodnim pravom preneha izvajati gospodarsko prisilo.

·Člen 7 opredeljuje pogoje za uporabo ukrepov Unije za odziv, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko Unija nadalje ukrepa, ter določa ukrepe, ki jih mora Komisija sprejeti, da sprejme izvedbeni akt za uvedbo takih ukrepov in obravnava povezane dogodke, vključno z izdajo obvestil za povezane dogodke. Kadar je upravičeno, bi bilo mogoče sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, da se upošteva potreba po nujnosti. Člen 7 se nanaša na razpoložljive ukrepe Unije za odziv.

·Člen 8 določa, da lahko Komisija imenuje fizične ali pravne osebe, za katere veljajo pogoji in postopkovna jamstva, ter zanje uporabi ukrepe.

·Člen 9 določa merila za izbiro in oblikovanje ukrepov Unije za odziv ter določa, da bodo ti ukrepi izbrani in oblikovani na podlagi razpoložljivih informacij ob upoštevanju ugotovitve o obstoju ukrepov gospodarske prisile in interesa Unije. Člen 9(3) določa, da se lahko nekateri taki ukrepi uporabljajo znotraj Unije. To bo mogoče zlasti v zvezi z ukrepi Unije za odziv, ki so na voljo v skladu s Prilogo I, točke (d) do (l).

·V členu 10 so uvedeni postopki, merila in pogoji za spremembo, začasno prekinitev in ukinitev ukrepov Unije za odziv. Komisija bi ukrepala z izvedbenimi akti, v nujnih primerih pa z izvedbenimi akti, ki se začnejo uporabljati takoj. V členu 10(1) je poudarjeno, da bo Komisija po uvedbi ukrepov Unije za odziv zadevo redno ocenjevala.

·Člen 11 uvaja postopek zbiranja informacij v zvezi s sprejetjem, spremembo, začasno prekinitvijo in razveljavitvijo ukrepov Unije za odziv. Postopek je neobvezen pred začasno prekinitvijo in razveljavitvijo, saj bi taka dejanja vključevala odpravo ukrepov Unije za odziv. Komisija bi v nujnih primerih od prizadetih deležnikov ciljno usmerjeno pridobila informacije in mnenja, če je to mogoče in potrebno.

Členi 12, 13, 14 in 15 so podporne horizontalne določbe. Člen 12 določa pravila o ravnanju z zaupnimi informacijami. Člen 13 se nanaša na veljavna pravila o poreklu in državljanstvu za blago, storitve, naložbe in imetnike pravic intelektualne lastnine, ki so pomembna za določitev ukrepov Unije za odziv. Člena 14 in 15 poleg drugih določb določata pogoje in postopke, ki se uporabljajo za izvajanje delegiranih oziroma izvedbenih pooblastil, podeljenih Komisiji.

Člen 16 vzpostavlja obveznost Komisije, da vse sprejete ukrepe Unije za odziv oceni kmalu po njihovi ukinitvi. Določa tudi obveznost pregleda in poročanja za Komisijo v zvezi z delovanjem predlaganega instrumenta ter ustrezen časovni okvir.

Člen 17 določa datum začetka veljavnosti uredbe ter to, da bo uredba zavezujoča v celoti in se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah.

V Prilogi I so navedeni možni ukrepi Unije za odziv. Komisija lahko ta seznam spremeni tako, da pod določenimi pogoji z delegiranim aktom doda druge razpoložljive ukrepe.

V Prilogi II so določena pravila o poreklu in državljanstvu za blago, storitve, naložbe in imetnike pravic intelektualne lastnine. Komisija lahko ta pravila pod določenimi pogoji spremeni z delegiranim aktom.

Temu predlogu je priloženo sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, v katerem so navedeni ukrepi, ki bi jih Komisija lahko sprejela v okviru svojih pooblastil, kadar bodo potrebni ukrepi Unije za odziv.

2021/0406 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s členom 3(5) Pogodbe o Evropski uniji Unija v odnosih s preostalim svetom podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov in med drugim k solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi ter doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.

(2)V skladu s členom 21(1) Pogodbe o Evropski uniji Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, kot so pravna država, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Ta člen poleg tega določa, da se Unija zavzema za večstranske rešitve skupnih problemov.

(3)V skladu s členom 1 Ustanovne listine Združenih narodov je med cilji Združenih narodov tudi razvoj prijateljskih odnosov med narodi, ki temeljijo na spoštovanju načela enakopravnosti.

(4)V skladu s členom 21(2) Pogodbe o Evropski uniji Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za zaščito svojih vrednot, temeljnih interesov, varnosti, neodvisnosti in celovitosti ter utrjevanje in podporo pravne države in načel mednarodnega prava.

(5)Sodobno medsebojno povezano svetovno gospodarstvo ustvarja večje tveganje gospodarske prisile in priložnosti zanjo, saj državam zagotavlja okrepljena, tudi hibridna, sredstva za uporabo take prisile. Zaželeno je, da Unija prispeva k oblikovanju, razvoju in pojasnitvi mednarodnih okvirov za preprečevanje in odpravo primerov gospodarske prisile.

(6)Čeprav Unija vedno deluje v okviru mednarodnega prava, je bistveno, da ima na voljo ustrezen instrument za odvračanje tretjih držav od gospodarske prisile in odzivanje nanjo, da bi zaščitila svoje pravice in interese ter pravice in interese svojih držav članic. To še zlasti velja, kadar tretje države sprejmejo ukrepe, ki vplivajo na trgovino ali naložbe in posegajo v legitimne suverene odločitve Unije ali države članice tako, da se z njimi poskuša preprečiti ali doseči, da Unija ali država članica preneha, spremeni ali sprejme določeno dejanje. Taki ukrepi, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, lahko vključujejo ne le ukrepe, ki se izvajajo na ozemlju tretje države in nanj vplivajo, temveč tudi ukrepe, ki jih izvaja tretja država, tudi prek subjektov, ki jih nadzoruje ali vodi in so prisotni v Uniji, in ki povzročajo škodo gospodarskim dejavnostim v Uniji.

(7)Namen te uredbe je zagotoviti učinkovit, uspešen in hiter odziv Unije na gospodarsko prisilo, med drugim z odvračanjem od izvajanja gospodarske prisile nad Unijo ali državo članico in v skrajnem primeru s protiukrepi.

(8)Ciljev te uredbe, zlasti odzivanja na gospodarsko prisilo, ki jo tretje države izvajajo nad Unijo ali državo članico, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči. Razlog za to je, da države članice kot ločeni akterji mednarodnega prava po mednarodnem pravu morda niso upravičene, da se odzovejo na gospodarsko prisilo, usmerjeno proti Uniji. Poleg tega države članice zaradi izključne pristojnosti, ki je Uniji podeljena s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne morejo sprejeti ukrepov skupne trgovinske politike kot odziv na gospodarsko prisilo. Zato je te cilje mogoče učinkoviteje doseči na ravni Unije.

(9)V skladu z načelom sorazmernosti je za vzpostavitev učinkovitega in celovitega okvira za ukrepanje Unije proti gospodarski prisili potrebno in primerno, da se določijo pravila za proučitev ukrepov gospodarske prisile, ki jih izvajajo tretje države, ugotavljanje obstoja teh ukrepov in odzivanje nanje. Zlasti bi bilo treba pred ukrepi Unije za odziv proučiti dejstva, ugotoviti obstoj gospodarske prisile in si po možnosti prizadevati za rešitev v sodelovanju z zadevno tretjo državo. Vsi ukrepi, ki jih uvede Unija, bi morali biti sorazmerni s škodo, ki so jo povzročili ukrepi gospodarske prisile tretje države. Pri merilih za opredelitev ukrepov Unije za odziv bi bilo treba upoštevati zlasti potrebo po preprečevanju ali zmanjšanju postranskih učinkov, upravnih bremen in stroškov za gospodarske subjekte Unije, pa tudi interes Unije. Zato v skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(10)Vsi ukrepi, ki jih Unija sprejme na podlagi te uredbe, bi morali biti v skladu z obveznostmi Unije po mednarodnem pravu. Mednarodno pravo pod določenimi pogoji, kot sta sorazmernost in predhodno uradno obvestilo, dovoljuje uvedbo protiukrepov, tj. ukrepov, ki bi bili sicer v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi oškodovanca v razmerju do države, ki je odgovorna za kršitev mednarodnega prava, in katerih namen je doseči prenehanje kršitve ali odškodnino za kršitev. 10 Zato bi morali biti ukrepi za odziv, sprejeti v skladu s to uredbo, bodisi v obliki ukrepov, ki izpolnjujejo mednarodne obveznosti Unije, bodisi v obliki ukrepov, ki so dovoljeni protiukrepi. V skladu z mednarodnim pravom in načelom sorazmernosti ne smejo presegati ravni, ki je sorazmerna s škodo, ki jo je Unija ali država članica utrpela zaradi ukrepov gospodarske prisile tretje države, ob upoštevanju resnosti ukrepov tretje države ter zadevnih pravic in interesov Unije. V zvezi s tem se v skladu z mednarodnim pravom razume, da škoda, povzročena Uniji ali državi članici, vključuje škodo, povzročeno gospodarskim subjektom Unije.

(11)Prisila je po mednarodnem pravu prepovedana, kadar država uvede ukrepe, kot so trgovinske ali naložbene omejitve, da bi od druge države dosegla ukrepanje ali neukrepanje, ki ga ta država ni mednarodno obvezana izvajati in ki spada pod njeno suverenost, kadar prisila doseže določen kakovostni ali količinski prag, odvisno od zastavljenih ciljev in uporabljenih sredstev. Komisija bi morala ukrepe tretjih držav proučiti na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih meril, ki pomagajo ugotoviti, ali tretja država posega v legitimne suverene odločitve Unije ali države članice in ali njeno delovanje pomeni gospodarsko prisilo, v zvezi s katero je potreben odziv Unije.

(12)Dejanja tretjih držav se v skladu z običajnim mednarodnim pravom razumejo tako, da vključujejo vse oblike ukrepov, ki jih je po navedenem pravu mogoče pripisati neki državi. V skladu z mednarodnim pravom je dejanje države zlasti: ravnanje katerega koli državnega organa, osebe ali subjekta, ki ni državni organ, vendar je po pravu te države pooblaščen za izvajanje elementov pooblastil vlade, organa, ki ga državi da na razpolago druga država, osebe ali skupine oseb, ki delujejo po navodilih ali pod vodstvom ali pod nadzorom te države pri izvajanju ravnanja, osebe ali skupine oseb, ki izvajajo elemente pooblastil vlade v odsotnosti uradnih organov ali ker jih uradni organi ne izvajajo in v okoliščinah, ki zahtevajo izvajanje teh elementov pooblastil, ter ravnanje, ki ga država priznava in sprejema kot svoje. 11  

(13)Komisija bi morala na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih iz katerega koli vira, vključno s pravnimi in fizičnimi osebami ali državo članico, proučiti, ali so ukrepi tretjih držav prisilni. Po tej proučitvi bi morala Komisija s sklepom ugotoviti, ali je ukrep tretje države prisilen. Komisija bi morala vsako pozitivno ugotovitev sporočiti zadevni tretji državi, skupaj z zahtevo po prenehanju gospodarske prisile in po potrebi zahtevo po povrnitvi morebitne škode.

(14)Unija bi morala podpirati tretje države, ki jih prizadenejo enaki ali podobni ukrepi gospodarske prisile, ali druge zainteresirane tretje države in z njimi sodelovati. Unija bi morala sodelovati pri mednarodnem usklajevanju v dvostranskih ali večstranskih forumih, ki so usmerjeni v preprečevanje gospodarske prisile ali njeno odpravo.

(15)Unija bi morala protiukrepe uvesti le, kadar druga sredstva, kot so pogajanja, mediacija ali postopek razsojanja, ne omogočijo takojšnjega in učinkovitega prenehanja gospodarske prisile ter povračila škode, ki je bila z njo povzročena Uniji ali njenim državam članicam, in kadar je ukrepanje potrebno za zaščito interesov in pravic Unije in njenih držav članic ter je to v interesu Unije. Primerno je, da so v uredbi določeni veljavna pravila in postopki za uvedbo in uporabo ukrepov Unije za odziv ter da ta dovoljuje hitro ukrepanje, kadar je to potrebno za ohranitev učinkovitosti morebitnih ukrepov Unije za odziv.

(16)Ukrepi Unije za odziv, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali biti izbrani in oblikovani na podlagi objektivnih meril, med drugim: učinkovitosti ukrepov pri spodbujanju tretje države k prenehanju prisile; njihovega potenciala za zagotavljanje pomoči gospodarskim subjektom v Uniji, ki so jih prizadeli ukrepi gospodarske prisile tretje države; cilja preprečiti ali čim bolj zmanjšati negativne gospodarske in druge učinke na Unijo; ter izogibanja nesorazmerni upravni zapletenosti in stroškom. Bistveno je tudi, da se pri izbiri in oblikovanju ukrepov Unije za odziv upošteva interes Unije. Ukrepe Unije za odziv bi bilo treba izbrati iz širokega nabora možnosti, da se v vsakem primeru omogoči sprejetje najprimernejših ukrepov.

(17)Za namene opredelitve ukrepov Unije za odziv je primerno določiti pravila o poreklu ali državljanstvu blaga, storitev in ponudnikov storitev, naložb in imetnikov pravic intelektualne lastnine. Pravila o poreklu ali državljanstvu bi bilo treba določiti glede na veljavna pravila za nepreferencialno trgovino in naložbe, ki se uporabljajo v skladu s pravom Unije in mednarodnimi sporazumi Unije.

(18)Pri uresničevanju cilja, da se doseže prenehanje izvajanja ukrepa gospodarske prisile, bi se morali ukrepi Unije za odziv, ki zajemajo omejitve glede neposrednih tujih naložb ali trgovine s storitvami, uporabljati le v zvezi s storitvami, ki jih v Uniji zagotavljajo ena ali več pravnih oseb s sedežem v Uniji, ki so v lasti ali pod nadzorom oseb iz zadevne tretje države, če je to potrebno za zagotovitev učinkovitosti ukrepov Unije za odziv in zlasti za to, da se prepreči njihovo neupoštevanje. Odločitev o uvedbi takšnih omejitev bo ustrezno utemeljena z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s to uredbo, ob upoštevanju meril, določenih v tej uredbi.

(19)Komisija bi morala po sprejetju ukrepov Unije za odziv stalno ocenjevati razmere v zvezi z ukrepi gospodarske prisile, ki jih izvaja tretja država, učinkovitost ukrepov Unije za odziv in njihove učinke, da bi ukrepe za odziv ustrezno prilagodila, jih začasno prekinila ali ukinila. Zato je treba določiti pravila in postopke za spremembo, začasno prekinitev in ukinitev ukrepov Unije za odzivanje ter primere, v katerih so ti ustrezni.

(20)Bistveno je zagotoviti možnosti za sodelovanje deležnikov pri sprejemanju in spreminjanju ukrepov Unije za odziv ter po potrebi pri začasni prekinitvi in ukinitvi zaradi morebitnega vpliva na te deležnike.

(21)Zagotoviti je treba učinkovito komunikacijo ter izmenjavo mnenj in informacij med Komisijo na eni strani ter Evropskim parlamentom in Svetom na drugi strani, zlasti glede prizadevanj za sodelovanje z zadevno tretjo državo pri proučevanju možnosti za dosego prenehanja gospodarske prisile in glede zadev, ki bi lahko privedle do sprejetja ukrepov Unije za odziv na podlagi te uredbe.

(22)Da se omogoči posodobitev nabora ukrepov Unije za odziv v skladu s to uredbo in prilagoditev pravil o poreklu ali drugih tehničnih pravil, bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejetje aktov za spremembo seznama odzivov Unije iz Priloge I in tehničnih pravil, potrebnih za uporabo te uredbe, vključno s pravili o poreklu iz Priloge II. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje. 12 Da bi zagotovili enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali imeti sistematičen dostop do sestankov strokovnih skupin Komisije, ki pripravljajo delegirane akte.

(23)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. 13

(24) Za sprejetje ukrepov Unije za odziv in njihovo spremembo, začasno prekinitev ali ukinitev bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj ti akti določajo odzive Unije na gospodarsko prisilo, ki spada na področje uporabe te uredbe.

(25)Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte z omejenim trajanjem, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar je to potrebno iz izredno nujnih razlogov in v ustrezno utemeljenih primerih v zvezi s sprejetjem, spremembo, začasno prekinitvijo ali ukinitvijo ukrepov Unije za odziv.

(26)Komisija bi morala oceniti učinkovitost in delovanje ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ter morebitne ugotovitve v zvezi s prihodnjimi ukrepi. Komisija bi morala to uredbo tudi pregledati po pridobitvi zadostnih izkušenj z obstojem ali uporabo te uredbe. Ta pregled bi moral zajemati področje uporabe, delovanje, učinkovitost in uspešnost te uredbe. Komisija bi morala o svoji oceni poročati Evropskemu parlamentu in Svetu –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

1.Ta uredba določa pravila in postopke za zagotovitev učinkovite zaščite interesov Unije in njenih držav članic, kadar želi tretja država z ukrepi, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, Unijo ali državo članico prisiliti k sprejetju določenega akta ali opustitvi njegovega sprejetja. Ta uredba Uniji zagotavlja okvir za odziv v takih primerih, da bi tretjo državo odvrnila od takih ukrepov ali jo prisilila, da jih opusti, hkrati pa ji omogoča, da se v skrajnem primeru na take ukrepe odzove.

2.Vsi ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, so skladni z obveznostmi Unije po mednarodnem pravu ter se izvajajo v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja, kadar tretja država:

posega v legitimne suverene odločitve Unije ali države članice s tem, da z uporabo ali z grožnjo uporabe ukrepov, ki vplivajo na trgovino ali naložbe,

poskuša preprečiti ali doseči, da Unija ali država članica preneha izvajati določen akt, ga spremeni ali sprejme.

V tej uredbi se take dejavnosti tretjih držav imenujejo ukrepi gospodarske prisile.

2.Pri ugotavljanju, ali so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, se upošteva naslednje:

(a)intenzivnost, resnost, pogostost, trajanje, obseg in razsežnost ukrepa tretje države ter pritisk, ki iz njega izhaja;

(b)ali tretja država izvaja model vmešavanja, na podlagi katerega poskuša od Unije ali držav članic ali drugih držav doseči določena dejanja;

(c)obseg, v katerem ukrep tretje države posega na področje suverenosti Unije ali držav članic;

(d)ali tretja država deluje na podlagi upravičenega pomisleka, ki je mednarodno priznan;

(e)ali in na kakšen način je tretja država pred uvedbo svojih ukrepov v dobri veri resno poskušala rešiti zadevo z mednarodnim usklajevanjem ali postopkom razsojanja, bodisi dvostransko bodisi v okviru mednarodnega foruma.

Člen 3

Proučitev ukrepov tretjih držav

1.Komisija lahko prouči kateri koli ukrep tretje države, da ugotovi, ali izpolnjuje pogoje iz člena 2(1). Komisija ukrepa hitro.

2.Komisija lahko proučitev iz odstavka 1 izvede na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih iz katerega koli vira. Komisija zagotovi varstvo zaupnih informacij v skladu s členom 12, kar lahko vključuje identiteto pošiljatelja informacij.

3.Komisija lahko zbere informacije o učinku ukrepov zadevne tretje države.

Komisija lahko objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije ali prek drugih ustreznih javnih sredstev komuniciranja s pozivom k predložitvi informacij v določenem roku. V tem primeru Komisija zadevno tretjo državo obvesti o začetku proučitve.

Člen 4

Ugotovitev v zvezi z ukrepom tretje države

Komisija po proučitvi, opravljeni v skladu s členom 3, sprejme sklep, v katerem ugotovi, ali ukrep zadevne tretje države izpolnjuje pogoje iz člena 2(1). Komisija ukrepa hitro.

Pred sprejetjem odločitve lahko Komisija zadevno tretjo državo pozove, naj predloži svoje pripombe.

Če Komisija odloči, da ukrep zadevne tretje države izpolnjuje pogoje iz člena 2(1), zadevno tretjo državo uradno obvesti o svoji odločitvi in od nje zahteva, da preneha izvajati gospodarsko prisilo in po potrebi odpravi škodo, ki so jo utrpele Unija ali njene države članice.

Člen 5

Sodelovanje z zadevno tretjo državo

Komisija je v imenu Unije pripravljena sodelovati z zadevno tretjo državo, da bi proučila možnosti za dosego prenehanja gospodarske prisile. Take možnosti lahko vključujejo:

neposredna pogajanja;

mediacijo, spravni postopek ali posredovanje za pomoč Uniji in zadevni tretji državi pri teh prizadevanjih;

predložitev zadeve v mednarodni postopek razsojanja.

Komisija si prizadeva doseči prenehanje gospodarske prisile, tako da zadevo predloži v obravnavo tudi v katerem koli ustreznem mednarodnem forumu.

Komisija Evropski parlament in Svet obvešča o pomembnih dogodkih.

Komisija je po sprejetju ukrepov Unije za odziv v skladu s členom 7 še naprej pripravljena sodelovati z zadevno tretjo državo. Komisija lahko ta prizadevanja, kot je ustrezno, nadaljuje v povezavi z začasno prekinitvijo vseh ukrepov Unije za odziv v skladu s členom 10(2).

Člen 6

Mednarodno sodelovanje

Komisija v imenu Unije začne posvetovanja ali sodelovanje s katero koli drugo državo, ki jo prizadenejo enaki ali podobni ukrepi gospodarske prisile, ali s katero koli zainteresirano tretjo državo, da bi dosegla prenehanje prisile. To lahko po potrebi vključuje usklajevanje v ustreznih mednarodnih forumih in usklajevanje v odziv na prisilo.

Člen 7

Ukrepi Unije za odziv

1.Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi, da sprejme ukrep Unije za odziv, kadar:

(a)ukrep v skladu s členoma 4 in 5 ni privedel do prenehanja gospodarske prisile in povračila škode, ki je bila z njo povzročena Uniji ali državi članici, v razumnem roku;

(b)je v tem primeru potrebno ukrepanje za zaščito interesov in pravic Unije in njenih držav članic ter

(c)je ukrepanje v interesu Unije.

Komisija v izvedbenem aktu določi tudi ustrezen odziv Unije izmed ukrepov iz Priloge I. Taki ukrepi se lahko uporabljajo tudi za fizične ali pravne osebe, imenovane v skladu s členom 8. Komisija lahko sprejme tudi ukrepe, ki jih lahko sprejme v skladu z drugimi pravnimi instrumenti.

Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.Ukrepi Unije za odziv se uporabljajo od določenega datuma po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 1. Komisija ob upoštevanju okoliščin določi ta datum začetka uporabe, da omogoči uradno obvestitev zadevne tretje države v skladu z odstavkom 3 in od nje doseže, da preneha izvajati gospodarsko prisilo.

3.Komisija po sprejetju izvedbenega akta zadevno tretjo državo uradno obvesti o ukrepih Unije za odziv, sprejetih v skladu z odstavkom 1. Komisija v uradnem obvestilu v imenu Unije zadevno tretjo državo pozove, naj nemudoma preneha izvajati gospodarsko prisilo, ji ponudi pogajanja o rešitvi in jo obvesti, da se bo ukrep Unije za odziv začel uporabljati, če se gospodarska prisila ne bo prenehala izvajati.

4.Izvedbeni akt iz odstavka 1 določa, da se uporaba ukrepov Unije za odziv odloži za obdobje, določeno v navedenem izvedbenem aktu, če ima Komisija verodostojne informacije, da je tretja država prenehala izvajati gospodarsko prisilo pred začetkom uporabe sprejetih ukrepov Unije za odziv. V tem primeru Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, v katerem navede, da ima take informacije, in datum, od katerega se uporablja odlog. Če tretja država preneha izvajati gospodarsko prisilo, preden se začnejo uporabljati ukrepi Unije za odziv, Komisija v skladu s členom 10 te ukrepe ukine.

5.Ne glede na odstavke 2, 3 in 4 se lahko ukrepi Unije za odziv uporabijo, ne da bi Komisija v imenu Unije zadevno tretjo državo še enkrat pozvala k prenehanju izvajanja gospodarske prisile ali jo predhodno obvestila, da se bo uporabil ukrep Unije za odziv, če je to potrebno za ohranitev pravic in interesov Unije ali držav članic, zlasti učinkovitosti ukrepov Unije za odziv.

6.Komisija v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih, da se prepreči nepopravljiva škoda Uniji ali njenim državam članicam zaradi ukrepov gospodarske prisile, v skladu s postopkom iz člena 15(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj in s katerimi se uvedejo ukrepi Unije za odziv. Uporabljajo se zahteve iz odstavkov 2 do 5. Ti akti ostanejo veljavni največ tri mesece.

7.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo seznama iz Priloge I, da se zagotovijo dodatne vrste ukrepov za odziv na ukrep tretje države. Komisija lahko sprejme take delegirane akte, kadar bi vrste ukrepov za odziv:

(a)bile enako ali bolj učinkovite kot že predvideni ukrepi za odziv v smislu spodbujanja prenehanja ukrepov gospodarske prisile;

(b)zagotovile enako ali bolj učinkovito pomoč gospodarskim subjektom v Uniji, ki so jih prizadeli ukrepi gospodarske prisile;

(c)preprečile ali čim bolj zmanjšale negativne posledice za prizadete akterje, ali

(d)preprečile ali čim bolj zmanjšale upravno zapletenost in stroške.

Člen 8

Ukrepi Unije za odziv v zvezi s fizičnimi ali pravnimi osebami

1.Komisija lahko v izvedbenem aktu iz člena 7(1) ali ločenem izvedbenem aktu določi, da:

(a)za pravne ali fizične osebe, imenovane v skladu z odstavkom 2, točka (a), veljajo ukrepi Unije za odziv, ali

(b)imajo brez poseganja v odgovornost tretje države po mednarodnem pravu fizične ali pravne osebe Unije, na katere vplivajo ukrepi gospodarske prisile, ki jih izvaja tretja država, pravico, da od oseb, imenovanih v skladu z odstavkom 2, točka (b), izterjajo vso škodo, ki so jim jo povzročili ukrepi gospodarske prisile, in sicer v takem obsegu, kot je znašal prispevek imenovanih oseb k takim ukrepom gospodarske prisile.

Ti ukrepi se uporabljajo od istega datuma uporabe kot ukrepi Unije za odziv, sprejeti v skladu s členom 7, ali od poznejšega datuma, določenega v izvedbenem aktu v skladu s tem odstavkom.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

2.Komisija lahko imenuje fizično ali pravno osebo, kadar ugotovi:

(a)da je taka oseba povezana z vlado zadevne tretje države ali

(b)da je taka oseba povezana z vlado zadevne tretje države in je poleg tega povzročila gospodarsko prisilo ali je bila vanjo vpletena ali je z njo povezana.

3.Komisija pri tem imenovanju prouči vsa ustrezna merila in razpoložljive informacije, vključno s tem, ali je znano, da zadevne osebe dejansko delujejo v imenu vlade tretje države ali so v njeni dejanski lasti ali da jih ta kako drugače dejansko nadzoruje.

4.Kadar Komisija utemeljeno meni, da bi bilo treba imenovati osebe v skladu z odstavkom 2, točka (a) ali (b), objavi začasni seznam oseb in po potrebi možne ukrepe v skladu s Prilogo I, ki bi se zanje uporabljali. Preden se odloči o imenovanju, da vsem osebam, ki so začasno imenovane, in drugim zainteresiranim stranem možnost, da predložijo pripombe o morebitnem imenovanju, zlasti ali zanje veljajo pogoji iz odstavka 2, točka (a) ali (b). Komisija lahko zbira tudi dodatne informacije o morebitnem imenovanju, za katere meni, da so pomembne.

Člen 9

Merila za izbiro in oblikovanje ukrepov Unije za odziv

1.Noben ukrep Unije za odziv ne presega ravni, sorazmerne s škodo, ki jo je Unija ali država članica utrpela zaradi ukrepov gospodarske prisile, ki jih izvaja tretja držav, ob upoštevanju resnosti ukrepov tretje države in zadevnih pravic.

2.Komisija izbere in oblikuje ustrezen ukrep za odziv ob upoštevanju ugotovitve, sprejete v skladu s členom 4, meril iz člena 2(2) in interesa Unije na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z informacijami, zbranimi v skladu s členom 11, in naslednjih meril:

(a)učinkovitost ukrepov pri spodbujanju prenehanja gospodarske prisile;

(b)možnost, da se z ukrepi zagotovi pomoč gospodarskim subjektom v Uniji, ki jih je prizadela gospodarska prisila;

(c)preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov ukrepov Unije za odziv na prizadete akterje, vključno z razpoložljivostjo alternativ za prizadete akterje, na primer alternativnih virov dobave za blago ali storitve;

(d)preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov na druge politike ali cilje Unije;

(e)preprečevanje nesorazmerne upravne zapletenosti in stroškov pri uporabi ukrepov Unije za odziv;

(f)obstoj in narava vseh ukrepov za odziv, ki so jih sprejele druge države, ki so jih prizadeli enaki ali podobni ukrepi gospodarske prisile, po potrebi vključno z usklajevanjem v skladu s členom 6;

(g)vsa druga ustrezna merila, določena v mednarodnem pravu.

3.Komisija se lahko odloči, da v skladu s členoma 7 ali 8 uporabi ukrepe Unije za odziv, ki vključujejo omejitve neposrednih tujih naložb ali trgovine s storitvami, tudi v zvezi s storitvami ali neposrednimi naložbami, ki jih v Uniji opravljajo ena ali več pravnih oseb s sedežem v Uniji, ki so v lasti ali pod nadzorom oseb iz zadevne tretje države, če je to potrebno, da se dosežejo cilji te uredbe. Komisija se lahko odloči za takšno uporabo, kadar ukrepi Unije za odziv, ki ne zajemajo takih primerov, ne bi zadostovali za učinkovito doseganje ciljev te uredbe, zlasti kadar bi se bilo mogoče takim ukrepom izogniti. Komisija pri presoji, ali naj sprejme tako odločitev, poleg meril iz odstavkov 1 in 2 med drugim upošteva:

(a)vzorce trgovine s storitvami in naložbe v sektorju, na katerega se nanašajo predvideni ukrepi Unije za odziv, ter tveganje izogibanja kakršnemu koli ukrepu Unije za odziv, ki se ne uporablja za storitve, ki se zagotavljajo v Uniji, ali neposredne naložbe;

(b)dejanski prispevek takih omejitev znotraj Unije k cilju glede dosege prenehanja ukrepa gospodarske prisile;

(c)obstoj alternativnih ukrepov, s katerimi bi bilo mogoče izpolniti cilj glede dosege prenehanja ukrepa gospodarske prisile, ki so razumno na voljo in manj omejujejo trgovino s storitvami ali naložbe v Uniji.

Vsaka odločitev o uporabi omejitev v zvezi s storitvami, ki jih v Uniji zagotavljajo ena ali več pravnih oseb s sedežem v Uniji, ali neposrednimi naložbami v Uniji se ustrezno utemelji v izvedbenem aktu iz odstavka 1 člena 7 ob upoštevanju zgornjih meril.

Člen 10

Sprememba, začasna prekinitev in ukinitev ukrepov Unije za odziv

1.Komisija redno pregleduje ukrepe gospodarske prisile, ki jih uporablja tretja država in so sprožili ukrepe Unije za odziv, učinkovitost sprejetih ukrepov Unije za odziv in njihove učinke na interese Unije, ter o tem obvešča Evropski parlament in Svet.

2.Če zadevna tretja država prekine izvajanje gospodarske prisile ali če je to potrebno v interesu Unije, lahko Komisija začasno prekine uporabo zadevnega ukrepa Unije za odziv za obdobje, v katerem tretja država prekine izvajanje gospodarske prisile, ali tako dolgo, kolikor je to potrebno glede na interes Unije. Komisija začasno prekine izvajanje ukrepov Unije za odziv, če je zadevna tretja država ponudila, Unija pa sklenila sporazum o predložitvi zadeve v zavezujoč mednarodni postopek razsojanja tretji strani in če tudi tretja država prekine izvajanje ukrepov gospodarske prisile. Komisija z izvedbenim aktom odloči o začasni prekinitvi ukrepa Unije za odziv. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

3.Kadar je treba prilagoditi ukrepe Unije za odziv ob upoštevanju pogojev in meril iz člena 2 in člena 9(2) ali nadaljnjega razvoja dogodkov, vključno z odzivom tretje države, lahko Komisija z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2) po potrebi spremeni ukrepe Unije za odziv, sprejete v skladu s členom 7.

4.Komisija ukine ukrepe Unije za odziv v naslednjih okoliščinah:

(a)če se je gospodarska prisila prenehala izvajati;

(b)če je bila drugače dosežena sporazumna rešitev;

(c)če je treba v skladu z zavezujočo odločitvijo tretje strani v mednarodnem postopku razsojanja, ki je potekal v sporu med zadevno tretjo državo in Unijo ali državo članico, ukrep Unije za odziv preklicati;

(d)če je to primerno glede na interes Unije.

O ukinitvi ukrepov Unije za odziv, sprejetih v skladu s členom 7, se odloči z izvedbenim aktom v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2).

5.Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj in s katerimi začasno prekine, spremeni ali ukine ukrepe Unije za odziv, sprejete v skladu s členom 7. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 15(3) in ostanejo veljavni največ dva meseca.

Člen 11

Zbiranje informacij v zvezi z ukrepi Unije za odziv

1.Komisija lahko pred sprejetjem ukrepov Unije za odziv ali spremembo takih ukrepov ter pred začasno prekinitvijo oziroma ukinitvijo takih ukrepov pridobi informacije in mnenja o gospodarskih posledicah za gospodarske subjekte Unije in interese Unije, in sicer z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, ali z drugimi ustreznimi sredstvi javnega obveščanja. V obvestilu se navede rok, v katerem je treba predložiti prispevke.

2.Komisija lahko začne zbirati informacije, kadar koli se ji zdi primerno.

3.Komisija pri zbiranju informacij v skladu z odstavkom 1 obvesti deležnike, zlasti panožna združenja, na katera vplivajo morebitni ukrepi Unije za odziv, in države članice, ki sodelujejo pri pripravi ali izvajanju zakonodaje, s katero se urejajo zadevna področja, ter se z njimi posvetuje.

4.Komisija brez nepotrebnega odlašanja s sprejetjem ukrepov Unije za odziv zbira zlasti informacije o:

(a)vplivu takih ukrepov na akterje iz tretjih držav ali konkurente, uporabnike ali potrošnike Unije ali na zaposlene, poslovne partnerje ali stranke takih akterjev v Uniji;

(b)medsebojnem učinkovanju takih ukrepov z ustrezno zakonodajo držav članic;

(c)upravnem bremenu, ki ga utegnejo taki ukrepi povzročiti;

(d)interesu Unije.

5.Komisija v čim večji meri upošteva informacije, zbrane med zbiranjem informacij. Ko se osnutek izvedbenega akta predloži odboru v okviru postopka pregleda iz člena 15(2), se mu priloži analiza predvidenih ukrepov.

6.Komisija pred sprejetjem izvedbenega akta v skladu s členom 7(6) ali členom 10(5) ciljno usmerjeno pridobi informacije in mnenja ustreznih deležnikov, razen če zaradi izredno nujnih razlogov iskanje informacij in posvetovanja niso mogoči ali niso potrebni iz objektivnih razlogov, na primer za zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Člen 12

Zaupnost

1.Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bile zahtevane.

2.Oseba, ki je informacije predložila, lahko zahteva, da se te obravnavajo kot zaupne. V takih primerih se informacijam priloži nezaupen povzetek ali utemeljitev, zakaj se informacije ne smejo povzemati. Komisija, Svet, Evropski parlament, države članice ali njihovi uradniki informacij zaupne narave, prejetih v skladu s to uredbo, ne smejo razkriti brez posebnega dovoljenja njihovega predlagatelja.

3.Odstavek 2 Komisiji ne preprečuje razkritja splošnih informacij v obliki povzetka, ki ne vsebuje informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti identiteto predlagatelja informacij. Pri takem razkritju se upošteva pravni interes zadevnih strank, da se zaupne informacije ne razkrijejo.

Člen 13

Pravila o poreklu

1.Poreklo ali državljanstvo blaga, storitve, ponudnika storitev, naložbe ali imetnika pravic intelektualne lastnine se določijo v skladu s Prilogo II.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 14 za spremembo točk 2 do 4 Priloge II, da se spremenijo pravila o poreklu in dodajo vsa druga tehnična pravila, potrebna za uporabo Uredbe, da se zagotovi njena učinkovitost ter upošteva ustrezen razvoj mednarodnih instrumentov in izkušenj pri uporabi ukrepov na podlagi te uredbe ali drugih aktov Unije.

Člen 14

Delegirani akti

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 7(7) in člena 13(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].

3.Prenos pooblastila iz člena 7(7) in člena 13(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7(7) in člena 13(2) začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 15

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu člena 3 Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.

Člen 16

Pregled

1.Komisija vsak ukrep Unije za odziv, sprejet v skladu s členom 7, oceni šest mesecev po njegovi ukinitvi, pri čemer upošteva prispevek deležnikov in vse druge ustrezne informacije. V ocenjevalnem poročilu se proučita učinkovitost in delovanje ukrepa Unije za odziv ter oblikujejo morebitni zaključki za prihodnje ukrepe.

2.Komisija najpozneje tri leta po sprejetju prvega izvedbenega akta v skladu s to uredbo ali šest let po začetku veljavnosti te uredbe, kar koli nastopi prej, pregleda to uredbo in njeno izvajanje ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednik    predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

1.2.Zadevna področja 

Skupna trgovinska politika

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

× Nov ukrep

Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 14  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Cilj tega predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta je zaščititi interese Unije in njenih držav članic s tem, da se Uniji omogoči odziv na gospodarsko prisilo. Gospodarska prisila se nanaša na položaj, v katerem poskuša tretja država Unijo ali državo članico prisiliti, da sprejme določeno politično odločitev tako, da proti njej uporabi ukrepe, ki vplivajo na trgovino ali naložbe, ali ji zagrozi z njihovo uporabo.

1.4.2.Specifični cilji

Cilj odziva Unije ali zgolj njegove razpoložljivosti je zlasti tretje države odvrniti od samega izvajanja gospodarske prisile ali jih odvrniti od njenega nadaljnjega izvajanja, če do nje pride. Unija se lahko v skrajnem primeru odzove na gospodarsko prisilo. Po ugotovitvi, da je neko dejanje prisilno, ima lahko odziv Unije obliko širokega nabora ukrepov, vključno s prizadevanji za začetek posvetovanj z zadevno tretjo državo, da bi omogočili sporazumno rešitev ali rešitev, sprejeto v postopku razsojanja, po možnosti z različnimi protiukrepi in mednarodnim sodelovanjem.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Pričakovane koristi so precejšnje. Izhajajo predvsem iz odvračilnega učinka na ravni področja uporabe, ki na splošno zajema ukrepe gospodarske prisile, in na ravni nabora ukrepov, kar omogoča umerjen in učinkovit odziv. Uspešen odvračilni učinek bo v najboljšem primeru omogočil opustitev uporabe instrumenta ali njegovo uporabo v omejenem obsegu. Prednosti izhajajo tudi iz postopka v dveh korakih, ki daje prednost neintervencionističnemu pristopu (sporazumne rešitve v primerjavi s protiukrepi) in odprtosti za sodelovanje s tretjo državo, pa tudi iz sposobnosti hitrega odziva s protiukrepi, kadar je to potrebno za zaščito interesov Unije in njenih držav članic. Sam obstoj instrumenta ne povzroča večjih stroškov. Morebitni spremenljivi stroški lahko nastanejo zaradi uporabe instrumenta v posameznih primerih, zlasti če Unija uporabi protiukrepe. Pri oblikovanju posameznega ukrepa bi se upoštevali vsi stroški.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

   Število ugotovljenih prisilnih ukrepov na leto in njihov obseg.

   Število in vrsta najprej sprejetih ukrepov ter njihov izid, zlasti če so privedli do prekinitve prisilnega ukrepa ali kakršne koli druge spremembe.

   Število in vrsta protiukrepov, ki jih je sprejela EU, njihovo trajanje in učinek, zlasti če je bil z njimi prisilni ukrep ustavljen.

Učinek obstoja instrumenta kot takega bo težje izmeriti, saj bo težko opredeliti hipotetični scenarij (tj. položaj, ki bi obstajal, če instrumenta ne bi bilo). Vendar si bodo službe Komisije prizadevale še naprej sodelovati z deležniki, da bi spremljale njihove izkušnje in stališča glede učinka instrumenta.

Zakonodajni predlog predvideva pregled delovanja in uporabe instrumenta v razumnem roku, pri čemer je treba poročati Evropskemu parlamentu in Svetu.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Ni relevantno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na evropski ravni (predhodno) Pravna podlaga za predlagano uredbo je člen 207(2) PDEU. Člen 207(2) PDEU določa sprejetje ukrepov, s katerimi se opredeli okvir za izvajanje skupne trgovinske politike. Člen 207(1) PDEU opredeljuje področje uporabe skupne trgovinske politike, ki se med drugim nanaša na trgovino z blagom in storitvami, ter gospodarske vidike intelektualne lastnine, neposredne tuje naložbe, izvozno politiko in ukrepe trgovinske zaščite. Pobuda se nanaša na ukrepe tujih držav v obliki ukrepov, ki vplivajo na trgovino z Unijo ali naložbe vanjo. Pobuda je odziv na ukrepe gospodarske prisile, ki jih tuje države izvajajo na področju skupne trgovinske politike, pa tudi na drugih področjih.

Člen 5(3) PEU določa, da se načelo subsidiarnosti uporablja na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije. Člen 3(1), točka (e), PDEU določa, da ima Unija izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike. Člen 207(2) PDEU spada v kategorijo izključnih pristojnosti. Zato se vprašanje subsidiarnosti ne pojavi, če ukrepi gospodarske prisile, ki jih izvajajo tretje države, in/ali odziv Unije spada na področje skupne trgovinske politike.

Vsekakor bi le ukrep na ravni Unije zagotovil enotno rešitev za težavo, ki zadeva Unijo kot celoto. Države članice so še naprej odgovorne za svoje pravice v skladu z mednarodnim pravom in lahko sprejmejo ukrepe za njihovo obrambo. To vključuje tudi njihovo pravico, da se odzovejo na mednarodno gospodarsko prisilo, če pri tem ne sprejmejo ukrepov, za katere je izključno pristojna Unija. Vendar država članica ne more sprejeti nacionalne zakonodaje, da bi obravnavala gospodarsko prisilo, ki je usmerjena proti Uniji in ne proti njej sami. Poleg tega z nacionalno zakonodajo ne bi bilo mogoče zagotoviti učinkovite rešitve v položaju, ki zadeva Unijo kot celoto ali vse države članice. Ukrepanje Unije ostaja edina možnost, na podlagi katere lahko Unija izpolni svojo obveznost opredelitve in izvajanja skupne trgovinske politike, države članice pa na tem področju ne morejo ukrepati.

Zaradi celovitosti se šteje, da je dodana vrednost ukrepa na ravni Unije v doseganju koristi, ki jih na ravni držav članic ni mogoče zadovoljivo doseči, če sploh. Te koristi so povezane z odvračanjem tretjih držav od gospodarske prisile in odzivanjem nanjo, da bi ohranili avtonomijo Unije in držav članic pri oblikovanju politik ter zaščitili trgovino in naložbe pred tem, da se uporabljajo kot orožje.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Ni relevantno

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ni relevantno

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Ni relevantno

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

   od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

   finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

× Časovno neomejeno

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 15  

× Neposredno upravljanje – Komisija:

× z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

   prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

subjektom javnega prava,

subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „Opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

Ni relevantno

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ni relevantno

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Ni relevantno

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

Ni relevantno

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Ni relevantno

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta
odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif. 16

držav Efte 17

držav kandidatk 18

tretjih držav

po členu 21(2), točka (b), finančne uredbe

[XX YY YY YY]

dif./nedif.

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira

Proračunska vrstica

Vrsta odhodkov

Prispevek

številka

dif./nedif.

držav Efte

držav kandidatk

tretjih držav

po členu 21(2), točka (b), finančne uredbe

[XX YY YY YY]

DA/NE

DA/NE

DA/NE

DA/NE

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

 Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek
večletnega finančnega okvira

Številka

GD: <…….>

Leto N 19

Leto N + 1

Leto N + 2

Leto N + 3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

• Odobritve za poslovanje

Proračunska vrstica 20

obveznosti

(1a)

plačila

(2a)

Proračunska vrstica

obveznosti

(1b)

plačila

(2b)

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 21  

Proračunska vrstica

(3)

Odobritve za GD <…….>SKUPAJ

obveznosti

= 1a + 1b + 3

plačila

= 2a + 2b

+ 3



Odobritve za poslovanje SKUPAJ

obveznosti

(4)

plačila

(5)

• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ

(6)

Odobritve iz RAZDELKA <….>
večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

obveznosti

= 4 + 6

plačila

= 5 + 6

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

obveznosti

(4)

plačila

(5)

Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje)

(6)

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 6večletnega finančnega okvira SKUPAJ
 (referenčni znesek)

obveznosti

= 4 + 6

plačila

= 5 + 6




Razdelek
večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

SKUPAJ

GD: za trgovino

• Človeški viri

0,785

0,785

0,785

0,785

0,785

0,785

0,785

5,495

• Drugi upravni odhodki

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,140

GD za trgovino SKUPAJ

odobritve

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

5,635

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

5,635

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

SKUPAJ

Odobritve iz
RAZDELKOV od 1 do 7
 večletnega finančnega okvira SKUPAJ

obveznosti

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

5,635

plačila

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

5,635

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

Leto N

Leto N + 1

Leto N + 2

Leto N + 3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

vrsta 22

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 1 23

– realizacija

– realizacija

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

SKUPAJ

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

   Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto 2023

Leto 2024

Leto 2025

Leto 2026

Leto 2027

Leto 2028

Leto 2029

SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

Človeški viri

0,785

0,785

0,785

0,785

0,785

0,785

0,785

5,495

Drugi upravni odhodki

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,020 

0,140

Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

5,635

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 24  večletnega finančnega okvira

Človeški viri

Drugi upravni
odhodki

Seštevek za odobritve
zunaj RAZDELKA 7
 večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

0,805

5,635

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

   Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Leto2023

Leto2024

Leto2025

Leto2026

Leto2027

Leto2028

Leto2029

• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

5

5

5

5

5

5

5

20 01 02 03 (delegacije)

01 01 01 01 (posredne raziskave)

01 01 01 11 (neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 25

20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

XX 01 xx yy zz 26

– na sedežu

– na delegacijah

01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

Druge proračunske vrstice (navedite)

SKUPAJ

5

5

5

5

5

5

5

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Vodenje in upravljanje novega instrumenta; uporaba novega instrumenta; spremljanje ukrepov tretjih držav, ki bi lahko povzročili uporabo instrumenta; spremljanje učinka ukrepov Unije za odziv in ukrepov tretjih držav; ugotavljanje dejstev; pravno svetovanje.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

   zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

   zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

   je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Leto N 27

Leto N + 1

Leto N + 2

Leto N + 3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Skupaj

Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo

Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

   Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice .

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

Posledice predloga/pobude 28

Leto N

Leto N + 1

Leto N + 2

Leto N + 3

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

(1)    UL C 49, 12.2.2021, str. 1. Skupna izjava je bila sprejeta v okviru zakonodajnega postopka v letu 2020 za spremembo uredbe EU o uveljavljanju pravil mednarodne trgovine, v katerem so Evropski parlament in številne države članice izrazili pomisleke glede vprašanja gospodarske prisile, s katerimi se je strinjala tudi Komisija.
(2)    Sporočilo Komisije iz februarja 2021 o pregledu trgovinske politike – Odprta, trajnostna in odločna trgovinska politika, COM(2021) 66 final.
(3)    Sporočilo Komisije z naslovom „Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“ iz maja 2021, COM(2021) 350 final.
(4)    V oddelku 9 poročila o oceni učinka je obravnavana skladnost prednostne možnosti z načelom sorazmernosti.
(5)    Strategija posvetovanja je na voljo na povezavi: Na poti k instrumentu EU za odvračanje od prisilnih ukrepov – Trgovina – Evropska komisija (europa.eu) . V zbirnem poročilu iz Priloge 2 k poročilu o oceni učinka so obravnavani rezultati vseh posvetovalnih dejavnosti.
(6)    Prejete povratne informacije so na voljo na povezavi: Trgovina – mehanizem za odvračanje tretjih držav od prisilnih ukrepov in odzivanje nanje (europa.eu) .
(7)    Zbirno poročilo o dejanskem stanju je na voljo na povezavi: Trgovina – mehanizem za odvračanje tretjih držav od prisilnih ukrepov in odzivanje nanje (europa.eu) .
(8)    Glej prilogi 1 in 2 k poročilu o oceni učinka.
(9)    Skupaj s tem predlogom sta objavljena poročilo o oceni učinka in povzetek.
(10)    Glej člene 22 in 49 do 53 dokumenta Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts (statut o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje), ki ga je Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo sprejela leta 2001 na svojem 53. zasedanju in Generalna skupščina Združenih narodov upoštevala v Resoluciji 56/83.
(11)    Glej člen 2, točka (a), in člene 4 do 11 dokumenta Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts (statut o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje), opomba 1 zgoraj.
(12)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(13)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
(14)    Kot je navedeno v členu 58(2), točka (a) ali (b), finančne uredbe.
(15)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .
(16)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
(17)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
(18)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
(19)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
(20)    Po uradni proračunski nomenklaturi.
(21)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(22)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
(23)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.
(24)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
(25)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec, NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
(26)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
(27)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
(28)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.
Top

Bruselj, 8.12.2021

COM(2021) 775 final

PRILOGI

k

predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

{SEC(2021) 418 final} - {SWD(2021) 371 final} - {SWD(2021) 372 final}


PRILOGA I

Ukrepi Unije za odziv v skladu s členoma 7 in 8

Ukrepi, ki se lahko sprejmejo v skladu s členoma 7 in 8, so:

(a)po potrebi začasna prekinitev tarifnih koncesij in uvedba novih ali višjih carin, vključno s ponovno uvedbo carin na ravni države z največjimi ugodnostmi ali uvedbo carin, ki presegajo raven države z največjimi ugodnostmi, ali uvedba kakršnih koli dodatnih dajatev za uvoz ali izvoz blaga;

(b)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti in uvedba ali povečanje omejitev za uvoz ali izvoz blaga, ne glede na to, ali se uveljavijo s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji ali drugimi ukrepi ali pri plačilu blaga;

(c)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti in uvedba omejitev za trgovino z blagom, ki se uveljavijo z ukrepi, ki se uporabljajo za blago v tranzitu, ali z notranjimi ukrepi, ki se uporabljajo za blago;

(d)začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti glede pravice do sodelovanja v razpisnih postopkih na področju javnih naročil, če je to potrebno, in:

(i)izključitev blaga, storitev ali dobaviteljev blaga ali storitev iz zadevne tretje države iz javnih naročil ali izključitev ponudb, katerih skupna vrednost je sestavljena iz več kot določenega odstotka blaga ali storitev iz zadevne tretje države, in/ali

(ii)naložitev obvezne kazni za ponderiranje pri vrednotenju cen 1 za ponudbe blaga, storitev ali dobaviteljev blaga ali storitev iz zadevne tretje države.

Poreklo se določi na podlagi Priloge II;

(e)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti in uvedba omejitev za izvoz blaga, za katerega velja režim Unije za nadzor izvoza;

(f)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi s trgovino s storitvami in uvedba ukrepov, ki vplivajo na trgovino s storitvami;

(g)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti in uvedba ukrepov, ki vplivajo na neposredne tuje naložbe;

(h)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine in uvedba omejitev glede varstva pravic intelektualne lastnine ali njihovega komercialnega izkoriščanja, ko gre za imetnike pravic, ki so državljani zadevne tretje države;

(i)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi s finančnimi storitvami ter uvedba omejitev za bančništvo, zavarovalništvo, dostop do kapitalskih trgov Unije in druge dejavnosti finančnih storitev;

(j)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi z obravnavo blaga ter uvedba omejitev za registracije in dovoljenja v skladu z zakonodajo Unije o kemikalijah;

(k)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi z obravnavo blaga ter uvedba omejitev registracij in dovoljenj, povezanih s sanitarno in fitosanitarno zakonodajo Unije;

(l)po potrebi začasna prekinitev veljavnih mednarodnih obveznosti in uvedba omejitev dostopa do raziskovalnih programov, ki jih financira Unija, ali izključitev iz raziskovalnih programov, ki jih financira Unija.

PRILOGA II

Pravila o poreklu

1.Poreklo blaga se določi v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. 2

2.Poreklo storitve, vključno s storitvijo, opravljeno na področju javnih naročil, se določi na podlagi porekla fizične ali pravne osebe gospodarskega subjekta, ki jo opravlja. Za poreklo ponudnika storitev se šteje, da je:

(a)v primeru fizične osebe, država, katere državljan je oseba ali v kateri ima pravico do stalnega prebivališča;

(b)v primeru pravne osebe, kar koli od naslednjega:

(i)če se storitev opravlja drugače kakor prek poslovne navzočnosti v Uniji, država, v kateri ima pravna oseba sedež ali je drugače organizirana v skladu z zakoni te države in na ozemlju katere pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti;

(ii)če se storitev opravlja s poslovno navzočnostjo v Uniji;

(a)če pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri ima sedež, tako da ima neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom te države članice, se za poreklo te pravne osebe šteje država članica, v kateri ima pravna oseba sedež;

(b)če pravna oseba, ki opravlja storitev, ne opravlja bistvenih poslovnih dejavnosti ter zato nima neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom države članice, v kateri ima sedež, se za poreklo te pravne osebe šteje poreklo fizičnih ali pravnih oseb, ki jo imajo v lasti ali jo nadzorujejo. Šteje se, da je pravna oseba „v lasti“ oseb iz določene države, če več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države, „pod nadzorom“ oseb iz določene države pa je, če imajo take osebe pooblastilo, da imenujejo večino njenih direktorjev ali kako drugače zakonito vodijo njeno delovanje;

(iii)z odstopanjem od pododstavka (ii), točka (a), je v primeru odločitve, da bi se morali ukrepi Unije za odziv uporabljati za pravne osebe iz pododstavka (ii), točka (a), poreklo te osebe državljanstvo ali kraj stalnega prebivališča fizične ali pravne osebe ali oseb, ki imajo pravno osebo v Uniji v lasti ali jo nadzorujejo. Šteje se, da je pravna oseba „v lasti“ oseb iz določene države, če je več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države, „pod nadzorom“ oseb iz določene države pa je, če imajo take osebe pooblastilo, da imenujejo večino njenih direktorjev ali kako drugače zakonito vodijo njeno delovanje.

3.Državna pripadnost naložbe je:

(a)če se z naložbo opravljajo bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri je bila naložba izvedena, tako da ima neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom te države članice, se za državno pripadnost te naložbe šteje država članica, v kateri je bila naložba izvedena;

(b)če se z naložbo ne opravljajo bistvene poslovne dejavnosti ter zato naložba nima neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom države članice, v kateri je bila naložba izvedena, se za državno pripadnost te naložbe šteje državljanstvo fizičnih ali pravnih oseb, ki jo imajo v lasti ali jo nadzorujejo. Šteje se, da je naložba „v lasti“ oseb iz določene države, če več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države, „pod nadzorom“ oseb iz določene države pa je, če imajo take osebe pooblastilo, da imenujejo večino njenih direktorjev ali kako drugače zakonito vodijo njeno delovanje;

(c)z odstopanjem od pododstavka (a) je v primeru odločitve, da bi se morali ukrepi Unije za odziv uporabljati za pravne osebe iz pododstavka (a), državna pripadnost te naložbe državljanstvo ali kraj stalnega prebivališča fizične ali pravne osebe ali oseb, ki imajo naložbo v lasti ali jo nadzorujejo v Uniji. Šteje se, da je naložba „v lasti“ oseb iz določene države, če več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države, „pod nadzorom“ oseb iz določene države pa je, če imajo take osebe pooblastilo, da imenujejo večino njenih direktorjev ali kako drugače zakonito vodijo njeno delovanje.

4.V zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine se izraz „državljani“ razume v enakem smislu, kot se uporablja v členu 1(3) Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine.

(1)    Obvezna kazen za ponderiranje pri vrednotenju cen pomeni obveznost naročnikov ali subjektov, ki izvajajo postopke javnega naročanja, da ob upoštevanju nekaterih izjem zvišajo cene blaga ali storitev iz tega odstavka, ki so bile ponujene v postopkih za oddajo javnega naročila.
(2)    Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).
Top