EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.7.2021

COM(2021) 563 final

2021/0213(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 663 final} - {SWD(2021) 640 final} - {SWD(2021) 641 final} - {SWD(2021) 642 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Obdavčitev energentov in električne energije ima pomembno vlogo na področju podnebne in energetske politike. Namen harmoniziranih pravil iz Direktive 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (v nadaljnjem besedilu: direktiva o obdavčitvi energije) je zagotoviti pravilno delovanje notranjega trga.

Vendar se je od sprejetja direktive o obdavčitvi energije temeljni okvir podnebne in energetske politike korenito spremenil, Direktiva pa ni več usklajena s sedanjimi politikami EU. Poleg tega direktiva o obdavčitvi energije ne zagotavlja več pravilnega delovanja notranjega trga.

Predlog za prenovitev je del evropskega zelenega dogovora in zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“ (Fit for 55). Osredotočen je na okoljska in podnebna vprašanja v podporo zavezi Komisije o reševanju z okoljem povezanih izzivov ter doseganju ciljev EU glede zmanjšanja domačih emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka.

Z evropskim zelenim dogovorom je bila uvedena nova strategija EU za rast, katere cilj je preoblikovati EU v pravično in uspešno družbo. To potrjuje, da si Komisija prizadeva povečati svoje podnebne ambicije in doseči, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Nujnost in pomen evropskega zelenega dogovora sta le še večja glede na zelo resne posledice pandemije COVID-19 za zdravje in ekonomsko blaginjo državljanov Unije.

Na podlagi strategije evropskega zelenega dogovora in celovite ocene učinka je Komisija v sporočilu iz septembra 2020 o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 1 (v nadaljnjem besedilu: načrt za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030) predlagala okrepitev ambicij EU in predstavila celovit načrt za povečanje zavezujočega cilja Evropske unije za leto 2030 na vsaj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij na odgovoren način. Okrepitev ambicij za leto 2030 oblikovalcem politik in vlagateljem zdaj zagotavlja, da odločitve, sprejete v prihodnjih letih, ne bodo temeljile na ravneh emisij, ki niso v skladu s ciljem EU glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Cilj za leto 2030 je v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se dvig svetovne temperature omeji na precej pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja, da ne bi presegel 1,5 °C. Evropski svet je novi zavezujoči cilj EU za leto 2030 potrdil na zasedanju decembra 2020 2 .

Evropska podnebna pravila 3 , kot sta se o njih dogovorila Evropski parlament in Evropski svet 4 , določajo, da je cilj EU glede podnebne nevtralnosti pravno zavezujoč, in povečujejo ambicije za leto 2030 z določitvijo cilja vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Da bi se upoštevala pot, predlagana v evropskih podnebnih pravilih, in dosegle te okrepljene ambicije za leto 2030, je Komisija pregledala trenutno veljavno zakonodajo, povezano s podnebjem in energijo. Zakonodajni sveženj „Pripravljeni na 55“, kot je bil napovedan v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030, je najcelovitejši gradnik prizadevanj za uresničitev novega ambicioznega podnebnega cilja za leto 2030, h kateremu bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji in politike.

Komisija se je v evropskem zelenem dogovoru zavezala, da bo pregledala direktivo o obdavčitvi energije, pri čemer se bo osredotočila na okoljska vprašanja in zagotovila, da je obdavčitev energije usklajena s podnebnimi cilji. Obdavčitev ima neposredno vlogo pri podpiranju zelenega prehoda, saj pošilja prave cenovne signale in zagotavlja prave spodbude za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo.  

V zvezi s tem sta za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov poleg drugih regulativnih ukrepov potrebna učinkovita okoljska obdavčitev in odprava spodbud za porabo fosilnih goriv po vsej EU.

Prvič, direktiva o obdavčitvi energije ni v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji EU. Direktiva ne spodbuja ustrezno zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, energijske učinkovitosti ter uporabe električne energije in alternativnih goriv (obnovljivi vodik, sintetična goriva, napredna pogonska biogoriva itd.) Razlog za to je, da so nova, ogljično manj intenzivna goriva obdavčena kot njihovi fosilni ekvivalenti, če so se pojavila po sprejetju zadnje direktive o obdavčitvi energije leta 2003, zato zanje ne obstajajo posebne stopnje. Pogonska biogoriva so zaradi obdavčitve glede na prostornino (stopnje, izražene na liter) v slabšem položaju. Liter pogonskega biogoriva ima običajno namreč nižjo energijsko vsebnost kot liter konkurenčnega fosilnega goriva, vendar se zanju uporablja enaka davčna stopnja. Na splošno direktiva o obdavčitvi energije ne zagotavlja zadostnih spodbud za naložbe v čiste tehnologije.

Drugič, direktiva o obdavčitvi energije dejansko daje prednost uporabi fosilnih goriv. Uporabljajo se zelo različne nacionalne stopnje v kombinaciji s širokim naborom davčnih oprostitev in znižanj. Širok nabor oprostitev in znižanj je oblika spodbud za fosilna goriva, ki ni v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora. Novi predlog bi pripomogel k zmanjšanju uporabe fosilnih goriv na dva načina. Prvič, z določitvijo višjih stopenj za fosilna goriva in nižjih stopenj za izdelke iz obnovljivih virov, s čimer bi se zmanjšala sorazmerna cenovna prednost fosilnih goriv v primerjavi z manj onesnažujočimi alternativami. To bi prispevalo k odvračanju od uporabe fosilnih goriv. Drugič, s pregledom možnosti za znižanja in oprostitve davkov, ki trenutno znižujejo obdavčitev fosilnih goriv. Te vključujejo plinsko olje, ki se uporablja v kmetijstvu, plinsko olje in premog, ki ju gospodinjstva uporabljajo za ogrevanje (ostala bi možnost oprostitev za ranljiva gospodinjstva), in fosilna goriva, ki se uporabljajo v energijsko intenzivnih panogah. Poleg tega bi se s predlogom odpravila sedanja obvezna oprostitev letalskega in vodnega prometa ter ribiškega sektorja.

Tretjič, direktiva o obdavčitvi energije ne prispeva več k pravilnemu delovanju notranjih trgov, saj najnižje davčne stopnje nimajo več konvergenčnega učinka na nacionalne davčne stopnje. Najnižje stopnje so nizke, saj niso bile posodobljene od leta 2003, čeprav so nacionalne stopnje v večini primerov znatno nad najnižjimi stopnjami iz direktive o obdavčitvi energije. V nobenem primeru pa najnižje stopnje iz direktive o obdavčitvi energije ne preprečujejo več „tekmovanja v zniževanju obdavčitve“ niti ne predstavljajo najnižjega praga obdavčitve. Vse to skupaj z oprostitvami in znižanji povečuje razdrobljenost notranjega trga in zlasti izkrivlja enake konkurenčne pogoje v vseh zadevnih gospodarskih sektorjih.

Poleg tega nekateri vidiki direktive o obdavčitvi energije niso dovolj jasni, relevantni in dosledni, kar ustvarja pravno negotovost. Ti med drugim vključujejo opredelitev obdavčljivih izdelkov in uporab, ki ne spadajo na področje uporabe Direktive, ter razlago oprostitve pogonskih goriv, ki se uporabljajo v zračnem in vodnem prometu. Cilji tega predloga so zato naslednji:

(1)zagotovitev prilagojenega okvira, ki bo prispeval k ciljem EU za leto 2030 in podnebni nevtralnosti do leta 2050 v okviru evropskega zelenega dogovora. To bi vključevalo uskladitev obdavčitve energentov in električne energije z energetsko, okoljsko in podnebno politiko EU, kar bi prispevalo k prizadevanjem EU za zmanjšanje emisij;

(2)zagotovitev okvira, ki ohranja in izboljšuje notranji trg EU, s posodobitvijo področja uporabe in strukture stopenj ter z racionalizacijo uporabe davčnih oprostitev in znižanj v državah članicah;

(3)ohranitev zmogljivosti ustvarjanja prihodkov za proračune držav članic.

Kot je navedeno zgoraj, bodo ti cilji doseženi s prehodom z obdavčitve energije na podlagi prostornine na obdavčitev na podlagi energijske vsebnosti, z odpravo spodbud za uporabo fosilnih goriv in z uvedbo razvrstitve stopenj glede na njihovo okoljsko učinkovitost. Poleg tega bo sedanja davčna struktura poenostavljena z združevanjem energentov (ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje) in električne energije v kategorije ter z njihovo razvrstitvijo glede na njihovo okoljsko učinkovitost. „Okoljska učinkovitost“ je bila opredeljena v povezavi z drugimi politikami EU v okviru evropskega zelenega dogovora in zlasti v povezavi z drugimi predlogi iz svežnja „Pripravljeni na 55“. V skladu s to razvrstitvijo bodo konvencionalna fosilna goriva, kot sta plinsko olje in bencin, obdavčena po najvišji stopnji. Naslednja kategorija stopenj se uporablja za goriva, ki so sicer fosilnega izvora, vendar so manj škodljiva in bi lahko še vedno nekoliko prispevala k razogljičenju v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Za zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin in vodik fosilnega izvora se v prehodnem obdobju 10 let na primer uporabljata 2/3 referenčne stopnje. Po tem obdobju se bo uporabljala polna referenčna stopnja. Naslednja kategorija so trajnostna, vendar ne napredna pogonska biogoriva. Da bi se upošteval njihov prispevek k razogljičenju, se uporablja ½ referenčne stopnje. Najnižja stopnja se uporablja za električno energijo, ne glede na njeno uporabo, napredna pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva, bioplin in obnovljivi vodik. Stopnja, ki se uporablja za to skupino, je precej nižja od referenčne stopnje, saj lahko električna energija in ta goriva znatno pripomorejo k prehodu EU na čisto energijo na poti k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora in nazadnje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

V nekaterih sektorjih, zlasti tistih, ki so trenutno upravičeni do popolnih oprostitev, kot so letalstvo ali goriva za ogrevanje za neranljiva gospodinjstva, se bodo uporabljala prehodna obdobja za ublažitev gospodarskih in socialnih stroškov uvedbe obdavčitve.

Predlog upošteva tudi socialno razsežnost, saj uvaja možnost oprostitve obdavčitve goriv za ogrevanje za ranljiva gospodinjstva v obdobju desetih let in prehodno obdobje desetih let za dosego najnižje stopnje obdavčitve.

Države članice lahko odobrijo tudi znižanja za goriva za ogrevanje za vsa gospodinjstva, če stopnje niso nižje od najnižjih. Države članice se same odločijo o uporabi davčnih prihodkov in lahko dodatno zagotovijo pravičnost z uporabo teh prihodkov za ublažitev socialnih učinkov.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pobude, povezane s podnebnimi cilji EU v okviru evropskega zelenega dogovora, zlasti podnebnim ciljem za leto 2030, so predstavljene v svežnju „Pripravljeni na 55“. Ta sveženj bo zajemal zlasti pregled sektorske zakonodaje na področju podnebja, energije, prometa in obdavčitve 7 .

Ta predlog za prenovitev direktive o obdavčitvi energije je del tega dosledno zasnovanega svežnja. Kot dopolnitev drugih predlogov iz svežnja prispeva k podnebnim ciljem EU z obravnavanjem oprostitev in znižanj pri obdavčitvi energije, ki dejansko pomenijo spodbude za fosilna goriva, hkrati pa spodbuja energijsko učinkovitost in uporabo čistejših goriv. Zato se predlog za prenovitev direktive o obdavčitvi energije in predlog o reviziji sistema EU za trgovanje z emisijami, vključno z uvedbo trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet, medsebojno dopolnjujeta.

Druge pobude iz svežnja „Pripravljeni na 55“ vključujejo nove predloge in pregled obstoječega pravnega reda na področju podnebne, energetske in prometne politike:

·sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) 8 , da bi ga prilagodili novemu podnebnemu cilju in uvedli trgovanje z emisijami v stavbnem in pomorskem sektorju ter sektorju cestnega prometa in spremenili obravnavo letalskega sektorja, ki je že vključen v njegovo področje uporabe;

·uredbo o porazdelitvi prizadevanj 9 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030;

·uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za avtomobile in lahka gospodarska vozila 10 ;

·direktivo o energiji iz obnovljivih virov 11 ;

·pobudo „ReFuelEU za letalstvo“, katere cilj je spodbuditi proizvodnjo in uporabo trajnostnih letalskih goriv v sektorju zračnega prometa;

·pobudo „FuelEU za pomorstvo“, katere cilj je povečati povpraševanje po gorivih iz obnovljivih virov in nizkoogljičnih gorivih v sektorju pomorskega prometa;

·direktivo o energijski učinkovitosti, da bi uresničili ambicije novega podnebnega cilja za leto 2030 in prispevali k pravičnemu prehodu;

·novi mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah;

·uredbo o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva 12 ;

·direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva 13 ;

·uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (taksonomija) 14 .

Poleg tega prenovitev direktive o obdavčitvi energije podpira cilj ničelnega onesnaževanja v okviru evropskega zelenega dogovora ter politiko raziskav in inovacij na področju podnebja, energije in mobilnosti znotraj okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 za obdobje 2021–2027.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki EU omogoča, da določi harmonizirana pravila za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga. Poleg tega se lahko v skladu s členom 192(2), prvi pododstavek, PDEU sprejmejo ustrezne davčne določbe, med drugim namenjene ohranjanju in varstvu okolja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

(1)Sedanje najnižje stopnje lahko omejijo raven okoljskih ambicij, ki jih države članice lahko dosežejo z davki na energijo, zlasti ker obdavčitev energije neposredno vpliva na stroške podjetij.

(2)Harmonizacija obdavčitve energije z direktivo o obdavčitvi energije naj bi prispevala k zmanjšanju škodljivih učinkov konkurence med državami članicami na področju obdavčitve energije, ki izhajajo na primer iz morebitne selitve podjetij v države članice z ugodnejšimi davčnimi ureditvami.

(3)Sistem EU za trgovanje z emisijami (ETS) se je izkazal za učinkovito orodje pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz obratov, vključenih v sistem. V okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ se predlagata razširitev sistema EU ETS na pomorski sektor in uvedba trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe. Vendar obdavčitev energije v državah članicah soobstaja s trgovanjem z emisijami na ravni EU, direktiva o obdavčitvi energije pa mora zagotoviti, da najnižje davčne stopnje, določene na ravni EU, zagotavljajo spodbude, ki so usklajene z energetskimi, podnebnimi in okoljskimi cilji EU. V tem okviru lahko ukrepanje na ravni EU zagotovi skladnost med uporabo sistema EU ETS ter obdavčitvijo energentov in električne energije, pa tudi skupen pristop EU k obdavčitvi energentov.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje 15

Direktiva o obdavčitvi energije je sprva na splošno pozitivno prispevala k svojemu glavnemu cilju zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga ter preprečevanja dvojne obdavčitve ali kakršnega koli izkrivljanja trgovine in konkurence med viri energije ter porabniki in dobavitelji energije.

Ker pa so se tehnologije, nacionalne davčne stopnje in trgi energije v zadnjih 15 letih spremenili, prispevek direktive o obdavčitvi energije v sedanji obliki ni več enako pozitiven. Poleg tega so se od sprejetja direktive o obdavčitvi energije leta 2003 zakonodajni okvir EU in cilji politike znatno spremenili, kar je privedlo do nekaterih vprašanj glede relevantnosti in skladnosti. Posledično se je skupna dodana vrednost EU, ki jo ima direktiva o obdavčitvi energije, sčasoma znatno zmanjšala, zlasti zaradi neindeksacije najnižjih stopenj, obsežne uporabe neobveznih davčnih oprostitev, ki se med državami članicami tudi močno razlikuje, ter zaradi spreminjajočega se okolja politike.

Sedanja direktiva o obdavčitvi energije le v zelo omejenem obsegu prispeva k širšim gospodarskim, socialnim in okoljskim ciljem politik EU. Direktiva o obdavčitvi energije je vsaj delno skladna s prizadevanji politike za spodbujanje uporabe energije iz obnovljivih virov in večje energijske učinkovitosti, manj pa s prizadevanji za zmanjšanje emisij toplogrednih in drugih plinov, diverzifikacijo oskrbe z energijo ali energetsko neodvisnost in varnost. Glavni razlogi za to pomanjkanje skladnosti vključujejo neupoštevanje energijske vsebnosti energentov in električne energije ter njihovih emisij CO2, (pre)nizke najnižje ravni obdavčitve in (pre)številne izjeme. Iz istih razlogov direktiva o obdavčitvi energije ne prispeva k razogljičenju prometa in zmanjšanju emisij onesnaževal zraka. Zato je njen prispevek k doseganju ciljev iz mednarodnih sporazumov, kot je Pariški sporazum iz leta 2015, omejen. Poleg tega direktiva o obdavčitvi energije ne razlikuje med obnovljivimi in ogljično intenzivnimi viri električne energije niti ne upošteva okoljske učinkovitosti pogonskih biogoriv. Določbe direktive o obdavčitvi pogonskih biogoriv zato niso v skladu z energetsko, podnebno in okoljsko politiko EU.

Direktiva o obdavčitvi energije zajema vedno manjši delež mešanice virov energije v EU, medtem ko se še naprej pojavljajo ali vedno bolj uveljavljajo nove tehnologije in izdelki (na primer iz elektrike v plin, goriva nebiološkega izvora). Zato sedanji režim obdavčitve energije ne more zagotoviti prednostne obravnave okoljskotrajnostnih novih tehnologij in izdelkov. Na primer, kljub vedno večjemu tržnemu pomenu obnovljivih goriv se njihova davčna obravnava v okviru direktive o obdavčitvi energije še vedno opira na predpise, oblikovane v času, ko so bila ta goriva nišne alternative.

Sedanja direktiva o obdavčitvi energije postavlja bencin v slabši položaj v primerjavi z dizelskim gorivom z nižjo najnižjo stopnjo za dizelsko gorivo, kar ustvarja večje povpraševanje po dizelskem gorivu. Prav tako so v slabšem položaju tudi nova goriva. Če niso izrecno navedena v sedanji direktivi, se zanje uporablja davčna stopnja za gorivo, ki se uporablja za enakovredne namene. Energijska vsebnost na liter teh goriv je običajno nižja od energijske vsebnosti enakovrednega goriva, kar pomeni višjo davčno stopnjo na liter za nova goriva. Poleg tega je obvezna davčna oprostitev za mednarodno letalstvo in vodni promet posebej problematična, saj ni skladna s sedanjimi podnebnimi izzivi in politikami.  

Kar zadeva letalstvo, je EU v imenu Unije in držav članic sklenila horizontalne sporazume o storitvah zračnega prevoza in celovite sporazume o zračnem prometu s tretjimi državami. Poleg tega so države članice sklenile tudi dvostranske sporazume o storitvah zračnega prevoza s tretjimi državami. Horizontalni sporazumi o storitvah zračnega prevoza EU omogočajo, da spremeni številne določbe iz dvostranskih sporazumov držav članic. Celoviti sporazumi o zračnem prometu imajo prednost pred dvostranskimi sporazumi, ki so jih posamezne države članice sklenile s tretjimi državami. V večini primerov ti sporazumi omogočajo obdavčitev goriva, dobavljenega na ozemlju držav članic za uporabo na zrakoplovu, ki opravlja lete znotraj EU.

Kar zadeva vodni promet, prevoz po Renu ureja revidirana Mannheimska konvencija o plovbi po Renu z dne 17. oktobra 1868. Poleg tega Sporazum o carinskem in davčnem režimu za plinsko olje, ki se uporablja za oskrbo plovil med plovbo Renu 16 , sklenjen 16. maja 1952 v Strasbourgu (v nadaljnjem besedilu: Strasbourški sporazum), določa oprostitev za plinsko olje, ki se uporablja za plovbo po Renu, njegovih pritokih in drugih plovnih poteh. Ker bi moralo biti gorivo, ki se uporablja za vodni promet, v EU enako obdavčeno, morajo države članice, ki so podpisale Strasbourški sporazum, sprejeti vse ustrezne ukrepe za učinkovito odpravo neskladnosti. V skladu s členom 351, odstavek 2, PDEU morajo zadevne države članice ustrezno ukrepati, da bi odpravile ugotovljene neskladnosti, če so pogodbe, ki so jih države članice EU sklenile s tretjimi državami, nezdružljive s pravom EU.

Najnižje stopnje za goriva za ogrevanje so prenizke, da bi prispevale k nemotenemu delovanju notranjega trga, saj predstavljajo le zanemarljiv delež cene teh izdelkov. Poleg tega uporaba neobveznih oprostitev in znižanj, odobrenih tako gospodinjstvom kot tudi poslovnim uporabnikom, dodatno povečuje razlike, zaradi česar so dejanske davčne stopnje v nekaterih državah članicah znatno nižje kot v drugih.

Stopnje, ki se uporabljajo za električno energijo in zemeljski plin, se močno razlikujejo, kar v kombinaciji s širokim naborom davčnih oprostitev in znižanj prispeva k večji razdrobljenosti notranjega trga.

Ker ravni obdavčitve v okviru Direktive ne odražajo nobene posebne logike (ne upoštevajo recimo energijske vsebnosti in zunanjih dejavnikov), lahko države članice svoje nacionalne stopnje določijo, kot želijo, ne da bi morale upoštevati kakršne koli usmeritve ali razmerja med izdelki. Zato lahko sedanja direktiva o obdavčitvi energije uporabnikom daje neustrezne cenovne signale, ki jih odvračajo od izbire okolju prijaznejših in učinkovitejših virov energije, ter ne zagotavlja dosledne obravnave virov energije na nacionalni ravni.

Direktiva o obdavčitvi energije državam članicam ali gospodarskim subjektom ni povzročila znatnega regulativnega bremena ali stroškov za uskladitev z Direktivo. Velik del stroškov in bremen izhaja iz horizontalne zakonodaje ali nacionalnih izvedbenih ukrepov, ki niso predpisani z Direktivo in se med državami članicami ali sektorji gospodarske dejavnosti precej razlikujejo.

•Posvetovanja z deležniki

Ta predlog je bil oblikovan na podlagi širokega nabora zunanjih prispevkov. Posvetovanja z deležniki so bila najprej opravljena v okviru mehanizma povratnih informacij o začetni oceni učinka in namenskega javnega posvetovanja.

Javno posvetovanje je potekalo od 22. julija 2020 do 14. oktobra 2020. Prejetih je bilo skupno 563 odgovorov iz 25 držav članic in petih tretjih držav, skupaj s 129 dokumenti o stališču. Velika večina sodelujočih v posvetovanju se strinja s splošnimi cilji EU glede boja proti podnebnim spremembam in onesnaževanju ter upoštevanjem teh ciljev pri reviziji direktive o obdavčitvi energije. Kar zadeva prednostne naloge pri pregledu direktive o obdavčitvi energije, se je večina sodelujočih strinjala, da bi bilo treba pri določitvi stopenj (ki bi morale biti izražene v energijski vsebnosti in ne v količini) upoštevati emisije toplogrednih plinov ter uvesti spodbude za alternativne vire energije, kot so čisti vodik in trajnostna pogonska biogoriva. Sodelujoči se na splošno niso strinjali z obdavčitvijo sektorjev, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2. Javno posvetovanje je pokazalo nekaj podpore izenačitvi davkov za različne načine prevoza, da bi lahko konkurirali pod enakimi konkurenčnimi pogoji in da bi se lahko razvili energijsko učinkovitejši načini prevoza z nizkimi emisijami ogljika. Kar zadeva spremljevalne socialne ukrepe, je večina sodelujočih podprla davčno preusmeritev z obdavčitve dela in prispevkov za socialno varnost ter programe socialnega varstva, namenjene revnim gospodinjstvom.

•Ocena učinka

Da bi se pregledali najboljši možni načini za obravnavo različnih ciljev politike, so se preučili različni pristopi in se primerjali z izhodiščnim scenarijem. 

Izhodišče je obstoječi zakonodajni okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, in sicer predhodno dogovorjen podnebni in energetski cilj 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 ter glavna orodja politike za njegovo uresničitev. Ta možnost politike predpostavlja, da direktiva o obdavčitvi energije ostane nespremenjena.

Pri možnosti 1 bi se najnižje stopnje indeksirale in davčna osnova delno razširila, struktura pa bi ostala večinoma nespremenjena. Letalski in pomorski sektor znotraj EU bi se vključila v področje uporabe z najnižjo stopnjo nič in odpravo sedanjih davčnih oprostitev.

Možnost 2 uvaja sistem poenostavljenih stopenj. Najnižje stopnje bi se indeksirale in bi temeljile na energijski vsebnosti, uporabljalo pa bi se prehodno obdobje (10 let za možnost 2a in krajše obdobje do leta 2030 za možnost 2b). Ta možnost se osredotoča na energijsko vsebnost z višjo ravnjo obdavčitve (večinoma za goriva za ogrevanje) in razširitev davčne osnove na letalski in vodni promet znotraj EU, ki bi bila vključena v področje uporabe Direktive z najnižjimi stopnjami, ki bi se linearno zviševale v prehodnem obdobju 10 let. Možnost 2c uvaja nov element za določanje stopenj, ki poleg lastnosti možnosti 2a upošteva emisije onesnaževal zraka.

Ko je Evropska komisija septembra 2020 predlagala svoj posodobljeni cilj vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, je opisala tudi ukrepe v vseh sektorjih gospodarstva, ki bi dopolnjevali nacionalna prizadevanja za doseganje teh večjih ambicij. V podporo predvidenim revizijam ključnih zakonodajnih instrumentov v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ so bile pripravljene ocene učinka.

V tem okviru so bile v tej oceni učinka preučene različne možnosti, prek katerih bi lahko revizija direktive o obdavčitvi energije uspešno in učinkovito prispevala k doseganju posodobljenega cilja kot del širšega svežnja „Pripravljeni na 55“, obenem pa izpolnila cilj notranjega trga, da se prepreči erozija prihodkov.

Na podlagi primerjave možnosti in preučitve posebnih možnosti politike bi tako možnost 2 kot tudi možnost 3 izpolnili cilje na želen način.

Ti možnosti prispevata k podnebnim in energetskim ciljem ter k drugim ciljem politike.

Kar zadeva prehodno obdobje, bosta imeli obe obdobji (10 ali 7 let) pri vseh možnostih enak učinek do leta 2035. Vendar možnosti s prehodnim obdobjem desetih let (možnosti 2a in 3a) zagotavljata najboljše rezultate v primerjavi s krajšim prehodnim obdobjem, kar zadeva socialno razsežnost.

Če se upošteva element onesnaženosti zraka, je pozitiven učinek na zmanjšanje emisij povezan z negativnim socialnim učinkom, in sicer z znatnim zvišanjem cen premoga in biomase.

Glede na to, da bi bilo treba uvesti tudi trgovanje z emisijami ogljika iz cestnega prometa in stavb, kot je predlagano v predlogu revizije sistema EU za trgovanje z emisijami v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, se možnost 2a šteje za najboljšo možnost, saj preprečuje prekrivanje obeh mehanizmov.

Dobro umerjena razširitev sistema EU ETS na pomorski sektor in uvedba trgovanja z emisijami za cestni promet in stavbe bi, skupaj z možnostjo 2 za direktivo o obdavčitvi energije, pripomogla k doseganju ambicioznega podnebnega cilja EU, tj. 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030, hkrati pa omogočila uresničitev preostalih ciljev pregleda direktive o obdavčitvi energije.

Ocena učinka je prav tako pokazala, da revizija direktive o obdavčitvi energije ne bi ustvarila nepotrebnega bremena za gospodarstvo. Zgoraj navedene cilje je mogoče doseči z zelo omejenimi gospodarskimi stroški, revizija pa bi lahko prinesla gospodarske koristi, zlasti če bi države članice dodatne prihodke od splošne obdavčitve porabe energije uporabile za izravnavo nenamernih socialnih stroškov.

Ocena učinka je pokazala, da ima lahko večja obdavčitev fosilnih goriv večji vpliv na gospodinjstva z nizkimi dohodki, zlasti zaradi ogrevanja. V teh primerih bi se morebitna regresija davkov na energijo lahko izravnala s ponovno uporabo teh prihodkov v podporo zelenemu prehodu prek financiranja naložb v nizkoogljično in energijsko učinkovito blago in naprave ali pavšalnih transferjev. Analiza je na primer pokazala, da predlagane spremembe postanejo progresivne, če se dodatni davčni prihodki iz naslova davkov na energijo prenesejo nazaj na gospodinjstva v obliki pavšalnega zneska, saj ti transferji predstavljajo večje povečanje razpoložljivega dohodka revnejših gospodinjstev.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Kar zadeva stroške delovanja Direktive, je njeno izvajanje odvisno od več drugih dejavnikov. Ti vključujejo vidike, kot so posebne nacionalne politike ali druge politike EU, ki se uporabljajo na istem področju, nacionalne prednostne naloge in industrijska dediščina, prevladujoči gospodarski in trgovinski pogoji ali poslovni modeli posameznih sektorjev ali podjetij.

V skladu z (že objavljeno) oceno sedanje direktive o obdavčitvi energije 17 je bilo zaradi velike prožnosti, ki jo sedanja direktiva dopušča državam članicam pri uporabi oprostitev, znižanj in povračil, usklajeno izračunavanje dejanskih stopenj po vsej EU zapleteno. Zlasti v času ocene ni bilo uradnega zbiranja podatkov, ki bi lahko zajelo dejanske davčne stopnje. Zato je bilo težko izolirati in količinsko opredeliti nekatere učinke Direktive.

Vendar so bili v sedanji oceni učinka v ustreznem oddelku o učinkih možnosti politike opredeljeni nekateri gospodarski stroški.

Nekateri regulativni stroški (večinoma upravljanje dovoljenj in deklaracij ter posodobitev sistemov IT) bodo nastali trgovcem z energenti, ki so bili na novo vključeni v področje uporabe direktive o obdavčitvi energije, ter upravam, saj bodo za te izdelke veljale nekatere določbe splošnega trošarinskega režima 18 . Vendar pa bi morali biti ti stroški omejeni za trgovce z vodikom in trdno biomaso, saj bodo zanju veljale enake poenostavitve za nadzor gibanja kot za zemeljski plin oziroma premog. Odprava oprostitev plačila trošarine za nekatera goriva ali sektorje dejavnosti (na primer letalstvo in pomorstvo) ne spreminja regulativnih stroškov, povezanih s splošnim režimom, saj so bila oproščena goriva vseeno predmet nadzora skladiščenja in gibanja.

Za pobiranje davka na gorivo v letalskem sektorju se ne pričakuje, da bi bilo problematično z upravnega vidika. Države članice že imajo izkušnje s pobiranjem davkov na gorivo za druge načine prevoza (predvsem cestni prevoz). Pričakuje se, da se bo davek na letalsko gorivo pobiral na podoben način, tako da bodo dobavitelji goriva zaračunali davek pri dobavi kerozina na letališčih, nato pa ta sredstva prenesli ustreznim davčnim organom.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Spremljanje obdavčitve porabe energije se redno izvaja vsaj enkrat letno z zbiranjem informacij držav članic na sestankih strokovne skupine za posredne davke (ITEG). Poleg tega GD TAXUD skupaj z državami članicami dvakrat letno posodobi podatkovno zbirko veljavnih stopenj davkov na energijo (podatkovna zbirka Davki v Evropi).

Direktiva o obdavčitvi energije prav tako določa reden pregled na podlagi poročila in po potrebi predlog Komisije za spremembo različnih določb Direktive in najnižjih ravni obdavčitve. Ta pregled mora upoštevati pravilno delovanje notranjega trga in širše cilje Pogodbe. Prihodnji pregled direktive o obdavčitvi energije se bo osredotočal zlasti na to:

(a)kako so države članice novi okvir za obdavčitev energentov in električne energije vključile v svoje nacionalne sisteme,

(b)kako jim je novi okvir omogočil boljše vključevanje okoljskih vidikov in vidikov energijske učinkovitosti ter

(c)kakšni so gospodarski učinki novega okvira glede na to, kako so države članice uporabile morebitne dodatne prihodke.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Obdavčitev na podlagi energijske vsebnosti je boljša referenca za primerjavo različnih energentov in električne energije ter odpravlja trenutno morebiti neugodno davčno obravnavo nekaterih izdelkov, kot so pogonska biogoriva.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

2021/0213 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o prestrukturiranju okvira Skupnosti ⌦ Unije ⌫ za obdavčitev energentov in električne energije (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ⌦ delovanju Evropske unije ⌫ in zlasti člena 93 ⌦ 113 ter člena 192(2), prvi pododstavek, točka (a), ⌫ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

⇩ novo

(1)Direktiva Sveta 2003/96/ES 26 je bila večkrat bistveno spremenjena 27 . Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

(2)Direktiva 2003/96/ES je bila sprejeta, da bi se zagotovilo pravilno delovanje notranjega trga v zvezi z obdavčitvijo energentov in električne energije. Direktiva 2003/96/ES je vključevala tudi okoljevarstvene zahteve, zlasti ob upoštevanju Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

Področje uporabe Direktive 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o usklajevanju struktur trošarin za mineralna olja 28 in Direktive 92/82/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju stopenj trošarine za mineralna olja 29 je omejeno na mineralna olja.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)

Odsotnost določb Skupnosti, s katerimi se nalaga najnižja stopnja obdavčitve za električno energijo in energente razen mineralni olj, lahko negativno vpliva na pravilno delovanje notranjega trga.

⇩ novo

(3)Zagotoviti je treba, da bodo jasna pravila o obdavčitvi energentov in električne energije še naprej prispevala k nemotenemu delovanju notranjega trga, obenem pa obravnavala s podnebjem in okoljem povezane izzive v okviru sporočila Komisije „Evropski zeleni dogovor“ 30 . Obdavčitev energije lahko prispeva k cilju vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in k cilju ničelnega onesnaževanja z izvajanjem načela „onesnaževalec plača“, tako da se zagotovi, da obdavčitev pogonskih goriv, goriv za ogrevanje in električne energije bolje odraža njihov vpliv na okolje in zdravje. Prispevek obdavčitve energije k tema ciljema je Svet potrdil v sklepih o okviru EU za obdavčitev energije 31 .

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 3 (prilagojeno)

Pravilno delovanje notranjega trga in doseganje ciljev drugih politik Skupnosti zahtevata določitev najnižje ravni obdavčitve na ravni Skupnosti za večino energentov, vključno z električno energijo, zemeljskim plinom in premogom.

⇩ novo

(4)Okoljska obdavčitev je lahko stroškovno učinkovito sredstvo za države članice, da dosežejo ciljno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Za pravilno delovanje notranjega trga so potrebna skupna pravila o tej obdavčitvi.

(5)Vendar pa bi moralo biti državam članicam omogočeno, da obdavčitev energije pri pogonskih gorivih, gorivih za ogrevanje in električni energiji uporabijo za različne namene, ki niso nujno posebej ali izrecno povezani z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 4

(6)Precejšnje razlike v nacionalnih ravneh obdavčitve energije, ki jih uporabljajo države članice, se lahko izkažejo kot škodljive za nemoteno delovanje notranjega trga.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)

(7)Določitev ustreznih najnižjih ravni obdavčitve na ravni Skupnosti ⌦ Unije ⌫ lahko omogoči zmanjšanje obstoječih razlik v nacionalnih ravneh obdavčitve.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

V skladu s členom 6 Pogodbe, se okoljevarstvene zahteve morajo vključiti v opredelitev in izvajanje drugih politik Skupnosti.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(8)Kot podpisnica Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja je Skupnost ⌦ Unija ⌫ ratificirala Kjotski protokol ⌦ Pariški sporazum ⌫. Obdavčitev energentov in, kjer je primerno, električne energije je eden od instrumentov, ki so na razpolago za doseganje ciljev Kjotskega protokola ⌦ Pariškega sporazuma ⌫.

⇩ novo

(9)Določiti bi bilo treba pravila, na podlagi katerih bi obdavčitev energije temeljila na energijski vsebnosti energentov in električne energije ter njihovi okoljski učinkovitosti. V ta namen bi se bilo treba sklicevati na opredelitve pojmov iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta 32 , Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 33 ter Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 34 . Poleg tega bi bilo treba posodobiti seznam energentov z vključitvijo določenih energentov, da se zagotovi enotna in standardizirana obravnava teh goriv.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)

Svet mora od časa do časa proučiti izjeme in zmanjšanja najnižjih ravni obdavčitve, ob upoštevanju pravilnega delovanja notranjega trga, realne vrednosti najnižjih ravni obdavčitve, mednarodne konkurenčnosti gospodarstva Skupnosti ter širših smotrov Pogodbe.

⇩ novo

(10)V interesu davčne nevtralnosti bi se morale za vsak element obdavčitve energije uporabljati enake najnižje ravni obdavčitve vseh energentov za določeno uporabo. Če so tako določene najnižje ravni obdavčitve enake, bi morale države članice, prav tako zaradi davčne nevtralnosti, zagotoviti enake ravni nacionalne obdavčitve vseh zadevnih izdelkov.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)

Državam članicam je treba omogočiti potrebno prožnost pri določanju in izvajanju politik, ki so prilagojene okoliščinam v državi;

⇩ novo

(11)Države članice bi morale tudi vedno uporabiti enako razvrstitev najnižjih ravni obdavčitve različnih energentov za vsako določeno uporabo, kot je določena v Prilogi, da se zagotovi okolju prilagojena struktura stopenj. Najnižje ravni obdavčitve energije bi bilo treba vsako leto samodejno uskladiti, da bi se upošteval razvoj njihove realne vrednosti, s tem pa ohranila sedanja raven harmonizacije stopenj in zmanjšala nestanovitnost zaradi cen energije in hrane. To uskladitev bi bilo treba izvesti na podlagi sprememb harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin na ravni Unije brez energije in nepredelanih živil, kot ga objavlja Eurostat.

(12)Za zagotovitev nemotenega izvajanja nekaterih določb v zvezi z nekaterimi izdelki ali uporabami je potrebno prehodno obdobje uporabe.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

⇨ novo

(13)⇨ Države članice bi morale na splošno za energente in električno energijo uporabljati ravni obdavčitve, ki niso nižje od najnižjih ravni obdavčitve, določenih v Direktivi. ⇦ Države članice želijo uvesti ali obdržati različne vrste obdavčitve energentov in električne energije. V ta namen je treba državam članicam ⌦ Državam članicam bi bilo treba ⌫ dovoliti, da se ravnajo po najnižjih ravneh obdavčitve ⌦ Unije ⌫ tako, da upoštevajo skupne obremenitve iz naslova vseh posrednih davkov, ki so se jih odločile uporabljati (razen DDV).

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(14)Davčna ureditev v zvezi z izvajanjem tega pravnega okvira Skupnosti ⌦ Unije ⌫ za obdavčitev energentov in električne energije je v pristojnosti vsake posamezne države članice. V tem pogledu se države članice lahko odločijo, da ne bodo povečale skupne davčne obremenitve, če menijo, da bi izvajanje takšnega načela davčne nevtralnosti lahko prispevalo k prestrukturiranju in posodobitvi njihovih davčnih sistemov s spodbujanjem ravnanja, ki prispeva k boljšemu varovanju okolja in večji uporabi delovne sile.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(15)Cene energije so ključni elementi energetske, transportne in okoljske politike Skupnosti ⌦ Unije ⌫.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 13

Obdavčitev delno določa ceno energentov in električne energije.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 14

Najnižje ravni obdavčitve morajo odražati konkurenčnost različnih energentov in električne energije. V tem pogledu bi bilo priporočljivo, da izračun teh minimalnih stopenj v čim večji meri temelji na energijski vsebnosti proizvodov. Vendar pa se ta metoda ne sme uporabljati za pogonska goriva.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 15

Možnost uporabe diferenciranih nacionalnih davčnih stopenj za isti proizvod je bila dovoljena v določenih okoliščinah ali trajnih stanjih pod pogojem, da se upošteva najnižja raven obdavčitve Skupnosti in pravila notranjega trga in konkurence.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)

(16)Ker je toplotna energija predmet zelo omejenega trgovanja v Skupnosti ⌦ Uniji ⌫ , bi moralo ostaja obdavčenje proizvodnje toplotne energije ostati zunaj izven tega okvira Skupnosti ⌦ Unije ⌫.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

(17)Treba je vzpostaviti ⌦ določiti ⌫ različne najnižje ravni obdavčitve Skupnosti ⌦ Unije ⌫ v skladu z uporabo energentov in električne energije.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 18

⇨ novo

(18)Energenti, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo za nekatere industrijske in komercialne namene, ter energenti, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, se običajno obdavčujejo na nižji ravni od tiste, ki se uporablja za energente, uporabljene kot pogonsko gorivo. ⇨ Električna energija bi morala biti vedno med najmanj obdavčenimi viri energije, da bi se spodbujala njena uporaba, zlasti v prometnem sektorju. V ta namen bi si morale države članice v potrebnem času po začetku veljavnosti te direktive prizadevati za uporabo enake ravni obdavčitve električne energije, ki se uporablja za polnjenje električnih vozil, in električne energije za ogrevanje. ⇦

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 19

Za obdavčitev dizelskega pogonskega goriva, ki ga uporabljajo cestni prevozniki, predvsem tisti, ki opravljajo dejavnost znotraj Skupnosti, je treba predvideti možnost posebne obravnave, vključno z ukrepi, ki naj bi omogočili uvedbo sistema pristojbin za uporabo cest zaradi omejevanja izkrivljanja konkurence, s katerimi bi se prevozniki lahko soočili.

⇩ novo

(19)Zaradi uresničevanja ciljev Direktive se zahteva, da se ne razlikuje med komercialnim in nekomercialnim dizelskim gorivom ter med poslovno in neposlovno uporabo goriv za ogrevanje in električne energije.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 20

Države članice lahko po potrebi razlikujejo med komercialnim in nekomercialnim dizelskim gorivom. Države članice lahko to možnost uporabijo za zmanjšanje vrzeli med obdavčenjem nekomercialnega plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo in motornim bencinom.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 21

Poslovna uporaba energentov in električne energije se lahko obdavči drugače kot neposlovna.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 22 (prilagojeno)

(20)Za energente praviloma velja pravni okvir Skupnosti ⌦ Unije ⌫ , če se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. V tem pogledu narava in logika davčnega sistema narekujeta, da se iz obsega ⌦ področja uporabe ⌫ okvira izključi dvojno uporabo energentov in njihovo uporabo izključita dvojna uporaba energentov in njihova uporaba kot negoriv kakor tudi za mineraloške postopke. Električna energija, ki se uporablja na podoben način, se mora bi se morala obravnavati enakovredno.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 23

Zaradi obstoječih mednarodnih obveznosti in ohranjanja konkurenčnosti družb v Skupnosti je priporočljivo nadaljevati z oprostitvami za energente, ki se uporabljajo v zračnem in pomorskem prometu razen v zračnem in pomorskem prometu za zasebne namene, medtem ko imajo države članice možnost, da omejijo te oprostitve.

⇩ novo

(21)Unija in države članice so sklenile večstranske sporazume o storitvah zračnega prevoza in zračnem prometu ali dvostranske sporazume s tretjimi državami. Ti sporazumi vključujejo določbe o obdavčitvi letalskega goriva. Za letalsko gorivo že od nekdaj velja privilegiran davčni režim. Zaradi uresničevanja ciljev Direktive je treba, brez poseganja v te mednarodne sporazume, obdavčiti energente in električno energijo, ki se dobavljajo za zračni promet znotraj EU, razen za izključno tovorne lete. Oprostitev za gorivo, ki se uporablja za izključno tovorne lete, je še vedno potrebna, dokler ni učinkovitejših alternativ.

(22)Za zagotovitev nemotenega izvajanja te direktive bi se najnižje ravni obdavčitve pogonskih goriv, ki se uporabljajo za neposlovne in nerazvedrilne lete znotraj EU, dosegle v prehodnem obdobju desetih let, medtem ko bi za trajnostna alternativna goriva in električno energijo deset let veljala najnižja stopnja nič. Za energente in električno energijo, ki se uporabljajo za poslovne in razvedrilne lete znotraj EU, bi morale veljati standardne ravni obdavčitve, ki se v državah članicah uporabljajo za pogonska goriva in električno energijo.

(23)Prav tako bi bilo treba obdavčiti gorivo, ki se uporablja za vodni promet, vključno z ribolovom, države članice, ki so podpisale mednarodne sporazume o oprostitvi tega goriva, pa morajo do datuma začetka uporabe te direktive zagotoviti odpravo neskladnosti. Treba je dovoliti, da se za uporabo energentov in električne energije za vodni linijski prevoz, ribolov in tovorni promet znotraj EU ter povezane dejavnosti pri privezu uporablja drugačna raven obdavčitve. Glede na specifičnost navedenih uporab bi morale biti najnižje ravni obdavčitve nižje od tistih, ki se uporabljajo za splošno uporabo kot pogonsko gorivo. Da bi se zagotovila spodbuda za uporabo trajnostnih alternativnih goriv in električne energije, bi bilo treba takšna goriva in električno energijo oprostiti obdavčitve za obdobje desetih let. Za energente in električno energijo, ki se uporabljajo za ostali vodni promet znotraj EU, bi morale veljati standardne ravni obdavčitve, ki se v državah članicah uporabljajo za pogonska goriva in električno energijo. 

(24)Zračni promet zunaj EU, brez poseganja v mednarodne obveznosti, in vodni promet zunaj EU, vključno z ribolovom, lahko države članice oprostijo obdavčitve ali zanju uporabljajo enake ravni obdavčitve, kot veljajo za zračni in vodni promet znotraj EU, in sicer glede na vrsto dejavnosti.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 24 (prilagojeno)

⇨ novo

(25)Državam članicam je dovoljena uporaba bi bilo treba dovoliti uporabo nekaterih ⌦ drugih ⌫ izjem ⌦ oprostitev ⌫ ali nižjih ravni obdavčitve v primerih, kadar to ni škodljivo za ⇨ okoljske cilje in ⇦ pravilno delovanje notranjega trga in kadar to nima za posledico izkrivljanja konkurence.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 25 (prilagojeno)

⇨ novo

(26)Zlasti zaradi spodbujanja uporabe nadomestnih energetskih virov morajo ⇨ visokoučinkovita ⇦ skupna proizvodnja ⌦ soproizvodnja ⌫ toplotne in električne energije ter ⌦ , zaradi spodbujanja uporabe alternativnih virov energije, ⌫ obnovljive oblike energije biti deležne ⌦ obnovljivi viri energije bi lahko bili deležni ⌫ ugodnejše obravnave.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 26

Zaželena je določitev okvira Skupnosti, ki bo državam članicam omogočal oprostitev plačila ali zmanjšanje trošarin z namenom spodbujanja uporabe biogoriv, kar bi prispevalo k boljšemu delovanju notranjega trga in državam članicam ter gospodarskim subjektom zagotavljalo zadostno stopnjo pravne varnosti. Izkrivljanje konkurence je treba omejiti, spodbude za zmanjšanje osnovnih stroškov za proizvajalce in distributerje biogoriv pa je treba vzdrževati med drugim s prilagoditvami, ki jih ob upoštevanju sprememb v cenah surovin, sprejmejo države članice.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 27 (prilagojeno)

Ta direktiva ne posega v uporabo ustreznih določb Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske izdelke in skladiščenju, gibanju in nadzoru takšnih izdelkov 35 in Direktive Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače 36 , če je izdelek, ki je namenjen za uporabo, ponujen naprodaj ali uporabljen kot pogonsko gorivo ali aditiv za gorivo, etilalkohol, kakor je opredeljen v Direktivi 92/83/EGS.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 28

Nekatere oprostitve ali znižanja ravni obdavčitve se lahko izkažejo za nujne; predvsem zaradi odsotnosti močnejšega usklajevanja na ravni Skupnosti, zaradi nevarnosti izgube mednarodne konkurenčnosti ali zaradi socialnih ali okoljskih razlogov.

⇩ novo

(27)Za spodbujanje doseganja okoljevarstvenih ciljev in izboljšanja energijske učinkovitosti v proizvodnem sektorju Unije se lahko izkaže, da so potrebna ciljna znižanja davčne ravni.

(28)Za odpravo socialnega učinka davkov na energijo bodo morda potrebna ciljna znižanja davčne ravni. Lahko se izkaže, da je za zaščito ranljivih gospodinjstev začasno potrebna oprostitev obdavčitve.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 29

Podjetja, ki sklepajo sporazume, da bi pomembno spodbujala varstvo okolja in učinkovitost rabe energije, zaslužijo pozornost; med temi podjetji si energijsko intenzivna podjetja zaslužijo posebno obravnavo.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 30

Lahko se zahtevajo prehodna obdobja in ureditve, ki bi državam članicam omogočala nemoteno prilagajanje novim ravnem obdavčitve in tako omejila možne negativne stranske učinke.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 31 (prilagojeno)

⇨ novo

(29)⇨ Glede na finančne, gospodarske in okoljske učinke v posamezni državi članici, kot je potreba po elektrifikaciji prometnega sektorja, je treba ⇦ Potrebno je določiti postopek, ki bi državam članicam za določeno obdobje dovolil uvajanje drugih izjem ⌦ oprostitev ⌫ ali nižjih ravni obdavčitve. ⇨ Zaradi varstva okolja in zdravja ljudi, vključno z zmanjšanjem onesnaževanja zraka, je treba določiti postopek, ki bi državam članicam za določeno obdobje dovolil uvajanje posebnih višjih stopenj. Takšno dovoljenje bi bilo treba sprejeti z izvedbenim sklepom Sveta v skladu s členom 291 PDEU na podlagi utemeljenega zahtevka države članice in na predlog Komisije. ⇦ Potrebno je redno revidiranje ⌦ Potreben je reden pregled ⌫ takšnih izjem ali znižanj ⇨ ukrepov ⇦.

⇩ novo

(30)Seznam energentov, za katere veljajo določbe o nadzoru in gibanju iz Direktive Sveta 2008/118/ES 37 , bi moral vključevati izbrane energente, da se zagotovi enotna in standardizirana obravnava teh izdelkov ter upošteva tveganje davčnih utaj, izogibanja davkom ali davčnih zlorab.

(31)Da bi se zagotovilo prosto gibanje in obenem spoštovale varnostne zahteve, ki se uporabljajo za gospodarska vozila in posebne zabojnike, bi morala opredelitev standardnih rezervoarjev takšnih vozil odražati dejstvo, da rezervoarjev za gorivo na gospodarska vozila ne pritrjuje izključno njihov proizvajalec.

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 32 (prilagojeno)

(32)Za države članice je treba predvideti, da uradno obveščajo Komisijo o nekaterih ukrepih, sprejetih na nacionalni ravni. Takšno uradno obveščanje pa držav članic ne razbremenjuje obveznosti, določene v členu 88 ⌦ 108 ⌫ (3) Pogodbe ⌦ PDEU ⌫ , glede sporočanja nekaterih ukrepov, sprejetih na nacionalni ravni. Ta direktiva ne vpliva ⌦ ne bi smela vplivati ⌫ na izid kakršnih koli prihodnjih postopkov glede državnih pomoči, ki bi bili lahko začeti v skladu s členoma 87 ⌦ 107 ⌫ in 88 ⌦ 108 ⌫ Pogodbe ⌦ PDEU ⌫ .

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 33

(33)Področje uporabe Direktive 92/12/EGS Direktive 2008/118/ES se mora bi se moralo, kjer je to primerno, razširiti na izdelke in posredne davke, ki so zajeti s to direktivo.

⇩ novo

(34)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da določi, ali se določbe o nadzoru in gibanju iz Direktive 2008/118/ES uporabljajo za izdelke, ki povzročajo utajo, izogibanje ali zlorabo. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 38 .

🡻 2003/96/ES uvodna izjava 34 (prilagojeno)

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te direktive, morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil 39 –

⇩ novo

(35)Sklicevati se je treba na različico kombinirane nomenklature, ki se trenutno uporablja. Za zagotovitev, da se sklici na oznake kombinirane nomenklature (KN) v tej direktivi posodobijo, kadar je to potrebno, in da najnižje stopnje obdavčitve odražajo razvoj cen, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s posodobitvijo sklicev na navedene oznake KN in v zvezi s posodobitvijo najnižjih davčnih stopenj na podlagi letnih sprememb indeksa cen življenjskih potrebščin. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Svet zlasti prejme vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njegovi strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(36)Komisija bi morala vsakih pet let in prvič pet let po začetku veljavnosti te direktive poročati Svetu o njeni uporabi, zlasti o najnižjih ravneh obdavčitve, vplivu inovacij in tehnološkega razvoja, zlasti kar zadeva energijsko učinkovitost, uporabi električne energije v prometu ter utemeljitvah za oprostitve, znižanja in diferencirano obdavčitev, določene v tej direktivi. Poročilo bi moralo obravnavati pravilno delovanje notranjega trga, okoljske in socialne vidike, realno vrednost najnižjih ravni obdavčitve in širše upoštevne cilje Pogodb.

(37)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki so bile v primerjavi s predhodno direktivo vsebinsko spremenjene. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodne direktive.

(38)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv, ki so navedene v Prilogi II, del B –

🡻 2003/96/ES

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1.    Države članice morajo uvesti uvedejo obdavčitev energentov in električne energije v skladu s to direktivo.

⇩ novo

2.    Za namene te direktive se obdavčitev izračuna v EUR/gigajoule na podlagi neto kurilne vrednosti energentov in električne energije, kot je določena v Prilogi IV k Direktivi 2012/27/EU, pretvorjene v gigajoule. Za izdelke, pridobljene iz biomase, so referenčne vrednosti tiste iz Priloge III k Direktivi (EU) 2018/2001, pretvorjene v gigajoule.

Kadar Direktiva 2012/27/EU oziroma Direktiva (EU) 2018/2001, odvisno od primera, ne vsebuje neto kurilne vrednosti zadevnega izdelka, se države članice ravnajo po ustreznih razpoložljivih informacijah o njegovi neto kurilni vrednosti.

🡻 2003/96/ES

⇨ novo

Člen 2

1.    V tej direktivi se izraz „energenti“ uporablja za izdelke:

(a)iz oznak KN 1507 do 1518, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

(b)iz oznak KN ⇨ 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo in so oproščeni plačila usklajene trošarine na alkohol in alkoholne pijače v skladu s členom 27(1), točka (a) ali (b), Direktive 92/83/ES 40  ⇦ 2701, 2702 in 2704 do 2715;

(c)iz oznak KN ⇨ 2701 do 2715 ⇦ 2901 do 2902;

(d)iz oznake KN ⇨ 2804 10 ⇦ 29051100, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

⇩ novo

(e)iz oznake KN 2814, če so namenjeni uporabi kot pogonsko gorivo;

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

(ef)iz oznake KN 3403 ⇨ 2901 in 2902 ⇦ ;

(fg)iz oznake KN 3811 ⇨ 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo ⇦ ;

(gh)iz oznake KN 3817 ⇨ 2909 19 10 in 2909 19 90, če so zadnji namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo ⇦ ;

(hi)iz oznake KN ⇨ 3403 ;⇦ 3824 99 86, 3824 99 92 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3824 99 93, 3824 99 96 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3826 00 10 in 3826 00 90, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali kot pogonsko gorivo. 

⇩ novo

(j)iz oznake KN 3811;

(k)iz oznake KN 3814, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

(l)iz oznake KN 3817;

(m)iz oznake KN 3823 19, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

(n)iz oznak KN 3824 99 86, 3824 99 92 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3824 99 93, 3824 99 96 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3826 00 10 in 3826 00 90, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

(o)iz oznak KN 4401 in 4402, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo 5 MW ali več.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

2.    Ta direktiva se uporablja tudi za:

Električno energijo iz oznake KN 2716.

3.    Kadar so namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje, se energenti, razen tistih, za katere je raven ⌦ so ⌫ ⇨ najnižje ⇦ ⌦ ravni ⌫ obdavčitve določena ⌦ določene ⌫ s to direktivo, obdavčijo glede na uporabo, po stopnji, ki se uporablja za enakovredno gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo.

Razen obdavčenih izdelkov, naštetih v odstavku 1 se vsi izdelki, ki so namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot pogonsko gorivo ali kot dodatek ali aditiv k pogonskim gorivom, obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredno pogonsko gorivo.

Razen obdavčenih izdelkov, naštetih v odstavku 1 se vsi drugi ogljikovodiki, razen šote, ki so namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot gorivo za ogrevanje, obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredne energente.

⇩ novo

Če so izdelki, ki niso energenti, namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot pogonsko gorivo, se obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredno pogonsko gorivo.

Dodatki in ekstenderji za pogonska goriva, razen vode, se obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredno pogonsko gorivo.

Ogljikovodiki, razen tistih iz odstavka 1, namenjeni za uporabo, ponujeni naprodaj ali uporabljeni kot gorivo za ogrevanje, se obdavčijo po stopnji, ki se uporablja za enakovredne energente.

🡻 2003/96/ES

4.    Ta direktiva ne velja za:

(a)obdavčitev proizvodnje toplotne energije in obdavčitev izdelkov iz oznak KN 4401 in 4402;

(b)naslednjo uporabo energentov in električne energije:

–energente, ki se uporabljajo za druge namene kot za pogonsko gorivo ali kot gorivo za ogrevanje,

–dvojno uporabo energentov

Energent ima dvojno uporabo, kadar se uporablja tako kot gorivo za ogrevanje kakor tudi za druge namene kot za pogonsko gorivo in gorivo za ogrevanje. Uporaba energentov za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese šteje za dvojno uporabo,

–električno energijo, ki se poglavitno uporablja za kemijsko redukcijo in elektrolitične in metalurške procese,

–električno energijo, kadar predstavlja več kot 50 % stroška izdelka. „Strošek izdelka“ pomeni seštevek skupne nabave blaga in storitev, povečan za stroške dela in porabo stalnih sredstev na ravni podjetja, kot je določeno v členu 11. Ta strošek se izračuna na povprečno enoto. „Strošek električne energije“ pomeni dejansko nabavno vrednost električne energije ali strošek proizvodnje električne energije, če jo proizvaja podjetje,

–v mineraloških postopkih

„Mineraloški postopki“ pomenijo postopke, razvrščene v NACE nomenklaturi pod oznako DI 26 „proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov“ v Uredbi Sveta (EGS) št. 3037/90 z dne 9. oktobra 1990 o statistični klasifikaciji gospodarskih dejavnosti v Evropski skupnosti 41 .

Vendar se za te energente uporablja člen 20.

5.    Sklicevanje v tej direktivi na oznake kombinirane nomenklature se nanaša na tiste iz Uredbe Komisije (ES) št. 2031/2001 z dne 6. avgusta 2001 o spremembah Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi 42 .

Odločitev o posodobitvi oznak kombinirane nomenklature za izdelke iz te direktive se sprejme enkrat na leto v skladu s postopkom, določenim v členu 27. Ta odločitev ne sme imeti za posledico kakršne koli spremembe najnižjih ravni obdavčitve, določenih s to direktivo, ali dodajanja ali odstranjevanja kakršnih koli energentov ali električne energije.

⇩ novo

4.    Za obdavčljive izdelke iz odstavkov 1 in 3, ki so proizvedeni ali pridobljeni iz biomase, veljajo pod davčnim nadzorom posebne ravni obdavčitve, določene za te izdelke v skladu s to direktivo, če zanje velja eno od naslednjega:

(a)    izpolnjujejo trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov iz člena 29 Direktive (EU) 2018/2001, razen izdelkov z visokim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč iz člena 26(2) navedene direktive;

(b)    proizvedeni so iz surovin s seznama iz Priloge IX k Direktivi (EU) 2018/2001.

V tej direktivi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2, točka 24, za „biomaso“, točka 28 za „bioplin“, točka 32 za „druga tekoča biogoriva“, točka 33 za „pogonska biogoriva“ in točka 34 za „napredna pogonska biogoriva“ iz Direktive (EU) 2018/2001.

V tej direktivi „napredni“ bioplin, druga tekoča biogoriva in izdelki iz oznak KN 4401 in 4402 pomenijo izdelke, proizvedene iz surovin s seznama iz Priloge IX, del A, k Direktivi (EU) 2018/2001. Pogonska biogoriva, bioplin in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin s seznama iz Priloge IX, del B, k navedeni direktivi, se štejejo za enakovredne naprednim izdelkom.

5.    Za obdavčljive izdelke iz odstavkov 1 in 3, ki spadajo v opredelitev pojma „goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora“ ali „nizkoogljična goriva“, lahko pod davčnim nadzorom veljajo posebne ravni obdavčitve, določene za te izdelke v skladu s to direktivo, pri čemer:

(a)    „goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora“ pomeni goriva, ki niso pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva ali bioplin in katerih energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov, ki niso biomasa;

(b)    „nizkoogljična goriva“ pomeni nizkoogljični vodik ter sintetična plinasta in tekoča goriva, katerih energijska vsebnost izhaja iz nizkoogljičnega vodika, ter vsa fosilna goriva, ki izpolnjujejo tehnična merila za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 43 ter Prilogo I k Delegirani uredbi (EU) [...]/[...] 44 . V to kategorijo so vključena „reciklirana ogljična goriva“, kot so opredeljena v členu 2(35) Direktive (EU) 2018/2001.

6.    Kadar je del obdavčljivega izdelka sestavljen iz enega ali več izdelkov iz prejšnjih odstavkov, se obdavčitev teh delov ustrezno določi na podlagi te direktive, ne glede na oznako KN, pod katero je izdelek uvrščen kot celota.

7.    Za namene odstavka 1, točke (a), (b), (d), (e), (g), (h), (k), (m), (n) in (o), tega člena ter člena 21(1), točke (a), (b), (h), (i), (l), (m) in (n), se za izdelke, namenjene za dobavo, šteje, da so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, kadar je dobavitelj seznanjen ali bi moral biti seznanjen s tem, da namerava prejemnik izdelke uporabljati kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Za izdelke iz odstavka 1, točka (a), tega člena in člena 21(1), točka (a), se ne šteje, da so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo, če se dobavijo proizvajalcu blaga iz odstavka 1, točka (n), tega člena in člena 21(1), točka (n).

8.    Sklici na oznake kombinirane nomenklature v tej direktivi se razumejo kot sklici na oznake kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 45 , kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1577 46 .

Kadar se uredba, navedena v prvem pododstavku, nadomesti ali kadar sprememba kombinirane nomenklature zahteva spremembo oznak, navedenih v tej direktivi, je Komisija pooblaščena, da v skladu s členom 29 sprejme delegirane akte za posodobitev oznak kombinirane nomenklature za izdelke iz te direktive oziroma za posodobitev sklica iz prvega pododstavka, da se uskladi z različico kombinirane nomenklature, ki se uporablja.

Z navedenimi delegiranimi akti se v ničemer ne spremenijo najnižje ravni obdavčitve, določene v tej direktivi, niti se ne dodajo ali črtajo kateri koli energenti ali električna energija.

🡻 2003/96/ES

Člen 3

Sklicevanje v Direktivi 92/12/EGS na „mineralna olja“ in „trošarino“, v kolikor se nanaša na mineralna olja, se razlaga, da se nanaša na vse energente, električno energijo in nacionalne posredne davke, navedene v členih 2 in 4(2) te direktive.

⇩ novo

Člen 3

1.    Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)    obdavčitev proizvodnje toplotne energije;

(b)    naslednjo uporabo energentov in električne energije:

—    energente, ki se uporabljajo za druge namene in ne kot pogonsko gorivo ali gorivo za ogrevanje,

—    dvojno uporabo energentov

Energent ima dvojno uporabo, kadar se uporablja kot gorivo za ogrevanje, kakor tudi za druge namene, ki niso uporaba kot pogonsko gorivo in gorivo za ogrevanje. Uporaba energentov za kemijsko redukcijo ter elektrolizne in metalurške postopke, kadar se energenti uporabljajo neposredno v postopku ali kot neposredna vhodna energija za postopek oziroma kadar je njihova poraba povezana s postopkom, se šteje kot dvojna raba,

—    električno energijo, ki se uporablja predvsem za kemijsko redukcijo ter elektrolizne in metalurške postopke, kadar se uporablja neposredno v postopku ali kot neposredna vhodna energija za postopek oziroma kadar je njena poraba povezana s postopkom.

2.    Člen 21 se uporablja za energente, ki se uporabljajo v skladu z odstavkom 1, točka (b), tega člena.

🡻 2003/96/ES

Člen 4

1.    Raven Ravni obdavčitve, ki jih države članice določijo za energente in električno energijo, naštete v členu 2, ne smejo biti nižje od najnižjih ravni obdavčitve, določenih s to direktivo.

2.    V tej direktivi izraz „raven obdavčitve“ pomeni skupne dajatve, ki se pobirajo iz naslova vseh posrednih davkov (razen DDV) in ki se ob sprostitvi v porabo neposredno ali posredno izračunavajo za količino energentov in električne energije.

Člen 5

Pod pogojem, da upoštevajo najnižje ravni obdavčitve, ki so določene s to direktivo in da so združljive s pravom Skupnosti, države članice lahko, pod davčnim nadzorom, uveljavijo diferencirane davčne stopnje v naslednjih primerih:

–kadar so diferencirane davčne stopnje neposredno povezane s kakovostjo izdelka;

–kadar so diferencirane davčne stopnje odvisne od količinskih ravni porabe električne energije in energentov, uporabljenih kot gorivo za ogrevanje;

–za naslednje uporabe: lokalni potniški promet (vključno s taksiji), zbiranje odpadkov, oborožene sile in javna uprava, invalidi, reševalna vozila;

–med poslovno in neposlovno uporabo energentov in električne energije iz členov 9 in 10.

⇩ novo

Člen 5

1.    Kadar so v Prilogi I v zvezi s posamezno uporabo določene enake najnižje ravni obdavčitve, države članice zagotovijo, da se za izdelke, dane v to uporabo, določijo enake ravni obdavčitve. Države članice tudi vedno uporabijo enako razvrstitev najnižjih ravni obdavčitve za različne izdelke za posamezno uporabo, kot je določena v Prilogi I.

Za namene prvega pododstavka se vsaka uporaba, za katero je v preglednicah A, B in C Priloge I opredeljena najnižja raven obdavčitve, šteje za enonamensko uporabo, razen če je v tej direktivi določeno drugače.

Za namene razvrstitve, navedene v prvem pododstavku, se električna energija obravnava skupaj z drugimi pogonskimi gorivi in gorivi za ogrevanje iz preglednic B in C Priloge I, razen kadar države članice uporabljajo posebno raven obdavčitve električne energije, ki se uporablja za polnjenje električnih vozil; v tem primeru se električna energija obravnava skupaj s pogonskimi gorivi iz preglednice A Priloge I, razen če je v tej direktivi določeno drugače.

V tretjem pododstavku tega odstavka „električno vozilo“ pomeni električno vozilo, kot je opredeljeno v členu 2, točka 2, Direktive 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

2.    Najnižje ravni obdavčitve, določene v tej direktivi, se prilagodijo vsako leto z začetkom 1. januarja 2024, da se upoštevajo spremembe harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin brez energije in nepredelanih živil, kot ga objavlja Eurostat. Najnižje ravni se prilagodijo samodejno s povečanjem ali zmanjšanjem osnovnega zneska v eurih glede na spremembo navedenega indeksa v predhodnem koledarskem letu v odstotkih.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 29 za spremembo najnižjih ravni obdavčitve, kot je navedeno v prvem pododstavku.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 6

Države članice lahko uveljavijo izjeme ⌦ oprostitve ⌫ ali znižanja ravni obdavčitve, določene s to direktivo, bodisi:

(a)neposredno,

(b)z diferencirano davčno stopnjo

ali

(c)s povračilom celotnega ali delnega zneska davka.

Člen 7

1.    S 1. januarjem 2004 in 1. januarjem 2010 ⇨ 2023 ⇦ se najnižje ravni obdavčitve za pogonska goriva določijo, kot je navedeno v Preglednici A Priloge I.

⇩ novo

Brez poseganja v člen 5(2) zvišanje najnižjih ravni obdavčitve, kadar se uporablja prehodno obdobje, kot je določeno v preglednici A Priloge I, znaša eno desetino na leto do 1. januarja 2033. Za nizkoogljična goriva se najnižja raven obdavčitve, določena za prvo leto prehodnega obdobja, uporablja do 1. januarja 2033.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Najpozneje 1. januarja 2012, Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom na podlagi poročila in predloga Komisije soglasno odloči o najnižjih davčnih stopnjah, ki veljajo za plinsko olje za nadaljnje obdobje, ki se začne s 1. januarjem 2013.

2.    Države članice lahko razlikujejo med komercialno in nekomercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, če upoštevajo najnižje ravni Skupnosti in če stopnja za plinsko olje, ki se kot pogonsko gorivo uporablja v komercialne namene ne pade pod nacionalno raven obdavčitve, ki je v veljavi 1. januarja 2003, ne upoštevajoč kakršna koli odstopanja za to uporabo, ki jih določa ta direktiva.

3.    „Plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo“, pomeni plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za naslednje namene:

(a)prevoz blaga za najem ali plačilo ali za lasten račun z motornimi vozili ali tovornjaki s prikolico, namenjenimi izključno cestnemu prevozu blaga ter z najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni manjša od 7,5 ton;

(b)prevoz potnikov, bodisi linijski bodisi izredni, z motornimi vozili kategorije M2 ali M3, kakor jih določa Direktiva Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o prilagajanju zakonodaje držav članic v zvezi s homologacijo motornih in priklopnih vozil 48 .

4.    Ne glede na določbe odstavka 2, države članice, ki uvedejo sistem dajatev za uporabo cest za motorna vozila ali tovornjake s prikolico, ki so izključno namenjeni cestnemu prevozu blaga, lahko uporabijo znižano davčno stopnjo za plinsko olje, ki ga uporabljajo navedena vozila, ki je nižja od nacionalne ravni obdavčitve, veljavne 1. januarja 2003, vse dokler skupna davčna obremenitev ostane v splošnem enaka, pod pogojem, da so upoštevane najnižje ravni obdavčitve Skupnosti in da je nacionalna raven obdavčitve za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko sredstvo, uveljavljena 1. januarja 2003, najmanj dvakrat višja od najnižje ravni obdavčitve, ki je v uporabi 1. januarja 2004.

Člen 8

1.    Ne glede na člen 7 se s 1. januarjem 2004 ⇨ 2023 ⇦ najnižje ravni obdavčitve, ki se uporabljajo za izdelke, uporabljene kot pogonsko gorivo za namene, opredeljene v odstavku 2 ⌦ tega člena ⌫ , ⌦ določijo, ⌫ kot je navedeno v Preglednici B Priloge I.

⇩ novo

Brez poseganja v člen 5(2) zvišanje najnižjih ravni obdavčitve, kadar se uporablja prehodno obdobje, kot je določeno v preglednici B Priloge I, znaša eno desetino na leto do 1. januarja 2033. Za nizkoogljična goriva se najnižja raven obdavčitve, določena za prvo leto prehodnega obdobja, uporablja do 1. januarja 2033.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

2.    Ta člen ⌦ Odstavek 1 ⌫ se lahko uporablja za naslednje industrijske in komercialne namene:

(a)za kmetijske, vrtnarske ali ribogojniške ⌦ akvakulturne ⌫ dejavnosti in v gozdarstvu;

(b)za stacionarne motorje;

(c)za stroje in opremo, uporabljene pri visokih in nizkih gradnjah in pri javnih gradbenih delih;

(d)za vozila, namenjena uporabi izven zunaj javnih cest, ali tista, ki nimajo dovoljenja za uporabo v glavnem na javnih cestah.

Člen 9

1.    S 1. januarjem 2004 ⇨ 2023 ⇦ se najnižje ravni obdavčitve, ki se uporabljajo za gorivo za ogrevanje, določijo, kot je navedeno v Preglednici C Priloge I.

⇩ novo

Brez poseganja v člen 5(2) zvišanje najnižjih ravni obdavčitve, kadar se uporablja prehodno obdobje, kot je določeno v preglednici C Priloge I, znaša eno desetino na leto do 1. januarja 2033. Za nizkoogljična goriva se najnižja raven obdavčitve, določena za prvo leto prehodnega obdobja, uporablja do 1. januarja 2033.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

2.    Države članice, ki jim je s 1. januarjem 2003 izdano dovoljenje za uporabo dajatve za spremljanje stanja za plinsko olje za ogrevanje, lahko še naprej uporabljajo znižano stopnjo v višini 10 EUR za 1000 litrov navedenega izdelka. To dovoljenje se prekliče s 1. januarjem 2007, če Svet tako soglasno odloči na podlagi poročila in predloga Komisije, potem, ko je ugotovil, da je raven zmanjšane stopnje prenizka za izogibanje problemom izkrivljanja razmer v blagovni menjavi med državami članicami.

Člen 10

1.    S 1. januarjem 2004 ⇨ 2023 ⇦ se najnižje ravni obdavčitve, ki se uporabljajo za električno energijo, določijo, kot je navedeno v Preglednici C ⌦ D ⌫ Priloge I.

2.    Nad najnižjimi ravnmi obdavčitve iz odstavka 1 bodo države članice imele možnost določitve veljavne davčne osnove, pod pogojem upoštevanja Direktive 92/12/EGS.

Člen 11

1.    V tej direktivi se pojem „poslovna uporaba“ nanaša na uporabo s strani gospodarskih subjektov, opredeljenih v skladu z odstavkom 2, ki kjerkoli samostojno dobavljajo blago in storitve, ne glede na namen ali rezultate takšnih gospodarskih dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter poklicne dejavnosti.

Državni organi, organi regionalne in lokalne uprave in drugi subjekti javnega prava ne štejejo za gospodarske subjekte glede na dejavnosti ali transakcije, ki jih opravljajo kot organi oblasti. Vendar, kadar se ukvarjajo s takšnimi dejavnostmi ali transakcijami, štejejo za podjetja glede na te dejavnosti ali transakcije, kadar bi njihovo obravnavanje kot nepodjetij imelo za posledico precejšnje izkrivljanje konkurence.

2.    Za namen Za namen te direktive gospodarskega subjekta ni mogoče obravnavati v manjšem obsegu kot je del podjetja ali pravne osebe, ki z organizacijskega stališča, predstavlja samostojno podjetje, t.j. subjekt, ki je sposoben delovati z lastnimi sredstvi.

3.    V primeru mešane uporabe se obdavčitev uporablja sorazmerno z vsakim načinom uporabe, čeprav se v primerih, kjer je poslovna ali neposlovna uporaba zanemarljiva, lahko obravnava kot da je ni.

4.    Države članice lahko omejijo področje uporabe znižane ravni obdavčitve za poslovno uporabo.

Člen 1211

1.    Države članice lahko izrazijo svoje nacionalne ravni obdavčitve v enotah, ki se razlikujejo od tistih, ki so določene v členih 7 do 10, pod pogojem, da ustrezne ravni obdavčitve po pretvorbi v omenjene ⌦ navedene ⌫ enote niso nižje od najnižjih ravni, določenih s to direktivo.

2.    Za energente iz členov 7, 8 in 9, kjer ravni obdavčitve temeljijo na prostornini, ⇨ Kadar se uporabljajo prostorninske enote, ⇦ se prostornina izmeri pri temperaturi 15 °C.

Člen 1312

1.    Za države članice, ki niso sprejele evra eura, se vrednost evra eura v njihovih nacionalnih valutah, ki se uporabi za določitev ravni obdavčitve, določi enkrat na leto. Uporabijo se tečaji, ki so določeni na prvi delovni dan v oktobru in ki se objavijo v Uradnem listu Evropske unije ter veljajo od 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

2.    Države članice lahko ohranijo zneske obdavčitve v veljavi ob letni prilagoditvi, ki je določena v odstavku 1, če bi pretvorba zneskov ravni obdavčitve, izraženih v evrih eurih, imela za posledico povečanje davčne obremenitve, izražene v nacionalni valuti, ki je manjše od 5 % ali 5 EUR, odvisno od tega, kateri znesek je nižji.

⇩ novo

Člen 13

1.    Države članice oprostijo obdavčitve pod davčnim nadzorom energente in električno energijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije, ter električno energijo, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije.

2.    Z odstopanjem od člena 1 lahko države članice iz razlogov okoljske politike izdelke iz odstavka 1 obdavčijo, ne da bi morale upoštevati najnižje ravni obdavčitve, določene s to direktivo. V takšnem primeru se pri obdavčitvi teh izdelkov uporabi enaka razvrstitev najnižjih ravni obdavčitve, kot je določena v Prilogi I, obdavčitev teh izdelkov pa se ne upošteva pri uskladitvi z najnižjo ravnjo obdavčitve električne energije, določeno v členu 10.

🡻 2003/96/ES

Člen 14

1.    Razen splošnih določb iz Direktive 92/12/EGS o izjemah pri uporabi obdavčenih izdelkov in brez poseganja v druge določbe Skupnosti, države članice izvzamejo iz obdavčitve pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enotne uporabe takšnih izjem ter preprečevanja kakršnega koli izogibanja, izmikanja ali zlorabe, naslednje energente:

(a)energente in električno energijo, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter električno energijo, ki se uporablja za ohranjanje sposobnosti za proizvodnjo električne energije. Vendar pa države članice zaradi okoljske politike lahko navedene izdelke obdavčijo ne oziraje se na najnižje ravni obdavčitve, določene s to direktivo. V takšnem primeru se obdavčitev teh izdelkov ne upošteva pri izpolnjevanju najnižjih ravni obdavčitve za električno energijo, določenih v členu 10;

(b)energente, ki so dobavljeni kot gorivo za uporabo v zračnem prometu razen poletov v zasebne namene.

V tej direktivi pomenijo „poleti v zasebne namene“ uporabo letala s strani lastnika ali fizične ali pravne osebe, ki letalo uporablja bodisi na podlagi najema bodisi na kakršenkoli drug način, v drugačne namene kot so komercialni nameni in predvsem za drugačne namene kot za prevoz potnikov ali blaga za plačilo ali za opravljanje storitev za plačilo ali za organe oblasti.

Države članice lahko omejijo področje uporabe te izjeme na dobave letalskega goriva (oznaka KN 2710 19 21);

(c)energenti, ki so bili dobavljeni za uporabo kot gorivo za plovbo po vodah Skupnosti (vključno z ribolovom), razen za plovila za zasebne namene ter električno energijo, proizvedeno na krovu plovila.

V tej direktivi, „plovila za zasebne namene“ pomenijo uporabo kakršnega koli plovila s strani lastnika ali fizične ali pravne osebe, ki plovilo uporablja bodisi na podlagi najema bodisi na kakršenkoli drug način, v drugačne namene kot so komercialni nameni in predvsem za drugačne namene kot za prevoz potnikov ali blaga za plačilo ali za dobavo storitev za plačilo ali za organe oblasti.

2.    Države članice lahko omejijo področje uporabe izjem, določenih v odstavku 1(b) in (c) na mednarodni transport in transport med državami članicami Skupnosti. Razen tega, kadar država članica sklene dvostransko pogodbo z drugo državo članico, lahko prav tako opusti izjeme, določene v odstavkih 1(b) in (c). V takšnih primerih lahko države članice uporabijo raven obdavčitve, ki je nižja od najnižje ravni, določene s to direktivo.

⇩ novo

Člen 14

1.    Brez poseganja v mednarodne obveznosti in v člen 5 te direktive, kakor velja kot za enonamensko uporabo za zračni promet znotraj EU za lete, ki niso poslovni in razvedrilni leti, države članice uporabljajo pod davčnim nadzorom najmanj najnižje ravni obdavčitve, predpisane v tej direktivi, za energente, ki se dobavljajo za uporabo kot gorivo za zrakoplove, in za električno energijo, ki se uporablja neposredno za polnjenje električnih zrakoplovov, za namene zračnega prometa znotraj EU za te lete.

Za namene prvega pododstavka se električna energija razvrsti med pogonska goriva iz preglednice A Priloge I.

Najnižje ravni obdavčitve iz prvega pododstavka se začnejo z nič in se v prehodnem obdobju desetih let vsako leto zvišajo za eno desetino končnih najnižjih stopenj, določenih v preglednicah A in D Priloge I. Najnižja stopnja nič se v navedenem prehodnem obdobju desetih let uporablja za trajnostna pogonska biogoriva in bioplin, nizkoogljična goriva, goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, napredna trajnostna pogonska biogoriva in bioplin ter električno energijo.

V tem členu „zračni promet znotraj EU“ pomeni lete med dvema letališčema v Uniji, vključno z notranjimi leti.

V tem členu „poslovno letalstvo“ pomeni upravljanje ali uporabo zrakoplovov s strani podjetij ali posameznikov za prevoz potnikov ali blaga kot orodje pri opravljanju njihove dejavnosti, če se z zrakoplovi opravljajo leti, ki na splošno niso namenjeni javnemu najemu, in zrakoplove pilotirajo posamezniki, ki imajo vsaj veljavno licenco poklicnega pilota z ratingom za instrumentalno letenje.

V tem členu „razvedrilni leti“ pomeni uporabo zrakoplova za zasebne ali rekreativne namene, ki niso povezani s poslovno ali poklicno uporabo.

2.    Energenti, ki se dobavljajo za uporabo kot gorivo za zrakoplove, in električna energija, ki se uporablja neposredno za polnjenje električnih zrakoplovov, so za namene zračnega prometa znotraj EU za izključno tovorne lete oproščeni obdavčitve.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka lahko države članice uporabljajo enako raven obdavčitve, kot je določena v odstavku 1, za izključno tovorne notranje lete iz prvega pododstavka tega odstavka.

Kadar je država članica sklenila sporazum z eno državo članico ali več, lahko enako raven obdavčitve, kot je določena v odstavku 1, uporablja tudi za zračni promet znotraj EU za izključno tovorne lete iz prvega pododstavka.

V tem odstavku „izključno tovorni let“ pomeni redni ali posebni zračni prevoz, ki se opravlja z zrakoplovom, ki za plačilo prevaža tovor, vendar ne potnikov, ki plačajo vozovnico, kar izključuje lete z enim potnikom ali več, ki plačajo vozovnico, in lete, ki so v objavljenih voznih redih navedeni kot leti, odprti za potnike.

3.    Brez poseganja v mednarodne obveznosti lahko države članice zračni promet zunaj EU oprostijo obdavčitve ali zanj uporabijo enake ravni obdavčitve, kot se uporabljajo za zračni promet znotraj EU, in sicer glede na vrsto leta.

4.    Za pogonska goriva, ki se uporabljajo na področju proizvodnje, razvoja, preizkušanja in vzdrževanja zrakoplovov, velja raven obdavčitve iz odstavka 1.

5.    Države članice lahko pod davčnim nadzorom uporabljajo popolne ali delne oprostitve za električno energijo, ki se dobavlja mirujočim zrakoplovom.

V prvem pododstavku „dobava električne energije mirujočemu zrakoplovu“ pomeni dobavo električne energije prek standardiziranega fiksnega ali mobilnega vmesnika zrakoplovom, ki mirujejo na izhodu ali na predpolju.

Člen 15

1.    Brez poseganja v člen 5 države članice pod davčnim nadzorom, kot za enonamensko uporabo, uporabljajo najmanj najnižje ravni obdavčitve, kot so določene v preglednicah B in D Priloge I, za energente, ki se dobavljajo za uporabo kot gorivo za plovila, in za električno energijo, ki se uporablja neposredno za polnjenje električnih plovil, ki se uporabljajo za vodni linijski prevoz, ribolov in tovorni promet znotraj EU.

Za namene prvega pododstavka se električna energija razvrsti med pogonska goriva iz preglednice B Priloge I.

V prehodnem obdobju desetih let se najnižje stopnje nič uporabljajo za trajnostna pogonska biogoriva in bioplin, nizkoogljična goriva, goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, napredna trajnostna pogonska biogoriva in bioplin ter električno energijo.

V tem členu „vodni promet znotraj EU“ pomeni plovbo med dvema pristaniščema v Uniji, vključno z notranjo plovbo.

V tem členu „linijski prevoz“ pomeni zaporedje plovb potniških ladij ro-ro ali visokohitrostnih potniških plovil za prevoz med dvema istima pristaniščema ali več pristanišči ali zaporedje plovb iz istega pristanišča in vanj brez vmesnih postankov, bodisi v skladu z objavljenim voznim redom bodisi tako redno ali pogosto, da tvorijo prepoznavno sistematično zaporedje.

V tem členu „tovorni promet“ pomeni redni ali posebni prevoz, ki se opravlja s plovilom, ki za plačilo prevaža tovor, vendar ne potnikov, ki plačajo vozovnico, kar izključuje plovbe z enim potnikom ali več, ki plačajo vozovnico, in plovbe, ki so v objavljenih voznih redih navedene kot plovbe, odprte za potnike.

2.    Države članice lahko vodni promet zunaj EU oprostijo obdavčitve ali zanj uporabijo enake ravni obdavčitve, kot se uporabljajo za vodni promet znotraj EU, in sicer glede na vrsto dejavnosti.

3.    Države članice uporabljajo obdavčitev iz prvega odstavka za pogonska goriva in električno energijo, ki se uporabljajo na področju proizvodnje, razvoja, preizkušanja in vzdrževanja plovil, ter pogonska goriva in električno energijo, ki se uporabljajo pri poglabljanju dna plovnih poti in pristanišč.

4.    Električna energija, proizvedena na krovu plovila, je oproščena obdavčitve.

5.    Države članice lahko pod davčnim nadzorom uporabljajo popolne ali delne oprostitve za električno energijo, ki se dobavlja neposredno plovilom med privezom v pristanišču.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1516

1.    Brez poseganja v druge določbe Skupnosti ⌦ Unije ⌫ lahko države članice pod davčnim nadzorom uporabijo uporabljajo popolne ali delne izjeme glede ⌦ oprostitve ali znižanja ⌫ ravni obdavčitve za:

(a)obdavčljive izdelke, ki se uporabljajo pod davčnim nadzorom na področju pilotskih projektov tehnološkega razvoja okolju prijaznejših izdelkov ali v zvezi z gorivi iz obnovljivih virov;

(b)električno energijo:

–pridobljeno od sonca, vetra, plimovanja s soncem, vetrom ali plimovanjem ali iz geotermalnih virov;

–pridobljeno ⌦ kot vodno energijo ⌫ v hidroelektrarnah;

–pridobljeno iz ⇨ trajnostne ⇦ biomase ali iz izdelkov, proizvedenih iz ⇨ trajnostne ⇦ biomase;

–pridobljeno iz metana iz zapuščenih premogovnikov;

–pridobljeno iz gorivnih celic;

⇩ novo

Države članice lahko prav tako povrnejo proizvajalcem delni ali celotni znesek davka, ki so ga plačali porabniki za električno energijo, proizvedeno iz izdelkov iz tega odstavka,

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

(c)energente in električno energijo, uporabljene za skupno proizvodnjo toplotne in električne energije;

(dc)električno energijo, pridobljeno iz skupne proizvodnje ⌦ soproizvodnje ⌫ toplotne in električne energije, pod pogojem, da ⇨ je soproizvodnja s ⇦ so skupni skupnimi generatorji prijazni okolju ⇨ soproizvodnja z visokim izkoristkom, kot je opredeljena v členu 2, točka 34, Direktive 2012/27/EU. ⇦ Države članice lahko uporabijo nacionalne opredelitve izraza „prijazna okolju“ (ali visoko učinkovita) skupna proizvodnja toplotne in električne energije, vse dokler Svet na podlagi poročila in predloga Komisije soglasno ne sprejme skupne opredelitve;

⇩ novo

(d)goriva iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, napredna trajnostna pogonska biogoriva, druga tekoča biogoriva in bioplin ter napredne trajnostne izdelke iz oznak KN 4401 in 4402;

(e)izdelke iz oznake KN 2705, ki se uporabljajo za ogrevanje.

🡻 2003/96/ES

(e)energente in električno energijo, ki se uporablja za prevoz blaga in potnikov po železnici, s podzemsko železnico, tramvajem ali trolejbusi;

(f)energente, ki so dobavljeni za uporabo kot gorivo za plovbo po celinskih plovnih poteh (vključno z ribolovom), razen za plovila za zasebne namene, ter električno energijo, proizvedeno na krovu plovil;

(g)zemeljski plin v državah članicah, v katerih je bil v letu 2000 delež zemeljskega plina v končni porabi energije znašal manj kot 15 %;

Popolne ali delne izjeme ali zmanjšanja se lahko uporabljajo največ deset let po začetku veljavnosti te direktive ali dokler delež zemeljskega plina v nacionalni končni porabi energije ne doseže 25 %, kar koli je prej. Brž ko delež zemeljskega plina v nacionalni končni porabi energije doseže 20 %, zadevne države članice uporabijo strogo pozitivno raven obdavčitve, ki se letno povečuje, da bi ob koncu zgoraj navedenega obdobja dosegla vsaj najnižjo stopnjo.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske lahko uporabi popolne ali delne izjeme ali znižanja za zemeljski plin ločeno za Severno Irsko;

(h)električno energijo, zemeljski plin, premog in trdna goriva, ki se uporabljajo v gospodinjstvih in/ali v organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij, države članice lahko izjemo ali znižanje omejijo neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe, se obdavčitev izvaja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična;

(i)zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin, uporabljena kot pogonsko sredstvo;

(j)pogonska goriva ki se uporabljajo v proizvodnji, razvoju, preizkušanju in vzdrževanju letal in plovil;

(k)pogonska goriva, ki se uporabljajo pri poglabljanju dna plovnih poti in v pristaniščih;

(l)izdelke iz oznake KN 2705, ki se uporabljajo za namene ogrevanja;

2.    Države članice lahko prav tako povrnejo proizvajalcem delni ali celotni znesek davka, ki so ga plačali porabniki za električno energijo, proizvedeno iz izdelkov iz odstavka 1(b).

3.    Države članice lahko uporabijo nižjo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, ki se uporabljajo pri kmetijskih, vrtnarskih ali ribogojniških dejavnostih ter v gozdarstvu.

Na podlagi predloga Komisije, Svet pred 1. januarjem 2008 prouči možnost odprave ničelne ravni obdavčitve.

Člen 16

1.    Države članice lahko, brez poseganja v člen 5, uporabijo izjemo ali znižano stopnjo obdavčitve pod davčnim nadzorom za obdavčljive izdelke iz člena 2, kadar so takšni izdelki izdelani ali vsebujejo enega ali več naslednjih izdelkov:

–izdelke iz oznak KN 1507 do 1518;

–izdelke iz oznak KN 3824 99 55 in 3824 99 80, 3824 99 85, 3824 99 86, 3824 99 92 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3824 99 93, 3824 99 96 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3826 00 10 in 3826 00 90 za njihove sestavne dele, ki so pridobljeni iz biomase;

–izdelke iz oznak KN 2207 20 00 in 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora;

–izdelke, proizvedene iz biomase, vključno z izdelki iz oznak KN 4401 in 4402.

Države članice lahko prav tako uporabijo znižano stopnjo obdavčitve pod davčnim nadzorom za obdavčljive izdelke iz člena 2, kadar takšni izdelki vsebujejo vodo (oznake KN 2201 in 2853 90 10).

Izraz „biomasa“ pomeni biološko razgradljivo frakcijo izdelkov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstvu in povezanih panogah kakor tudi biološko razgradljivo frakcijo industrijskih in komunalnih odpadkov.

2.    Izjema ali znižanje obdavčitve zaradi uporabe znižane stopnje, določene v odstavku 1, ne sme biti višja od zneska obdavčitve, ki ga je treba plačati za količino izdelkov iz odstavka 1, ki so prisotni v izdelkih, ki izpolnjujejo pogoje za znižanje.

Ravni obdavčitve, ki jih države članice uporabljajo za izdelke, ki so sestavljeni ali ki vsebujejo izdelke iz odstavka 1, so lahko nižje od najnižje ravni, določene v členu 4.

3.    Izjema ali znižanje obdavčitve, ki jo uporabljajo države članice, se prilagodita zaradi upoštevanja sprememb v cenah surovin v izogib previsokim kompenzacijam za dodatne stroške, povezane s proizvodnjo izdelkov iz odstavka 1.

4.    Države članice lahko do 31. decembra 2003 izvzemajo ali nadalje izvzemajo izdelke, ki so izključno ali skorajda izključno izdelani iz izdelkov iz odstavka 1.

5.    Izjema ali znižanje za izdelke iz odstavka 1 se lahko odobrita v okviru večletnega programa na podlagi dovoljenja, ki ga upravni organ izda gospodarskemu subjektu za več kot eno koledarsko leto. Odobrena izjema ali znižanje se ne smeta uporabljati več kot šest let zaporedoma. To obdobje je mogoče podaljšati.

Kot del večletnega programa, ki ga je odobril upravni organ pred 31. decembrom 2012, države članice lahko uporabijo oprostitev ali znižanje iz odstavka 1 po 31. decembru 2012 in do konca večletnega programa. Tega obdobja ni mogoče podaljšati.

6.    Če bi predpisi Skupnosti od držav članic zahtevali upoštevanje zakonsko zavezujočih obveznosti, da na svoje trge plasirajo najnižji delež izdelkov iz odstavka 1, določbe odstavkov 1 do 5 tega člena prenehajo veljati od dneva, ko takšna obveznost postane zavezujoča za države članice.

7.    Države članice posredujejo Komisiji seznam zmanjšanj ali oprostitev davka, ki so bili uveljavljeni v skladu s tem členom, do 31. decembra 2004 in vsakih 12 mesecev po tem datumu.

8.    Najpozneje 31. decembra 2009, Komisija poroča Svetu o davčnih, gospodarskih, kmetijskih, energijskih, industrijskih in okoljskih vidikih znižanj, odobrenih v skladu s tem členom.

⇩ novo

Člen 17

Brez poseganja v člen 5, kakor velja kot za enonamenske uporabe, lahko države članice pod davčnim nadzorom uporabljajo:

(a)    znižanja ravni obdavčitve energentov in električne energije, ki se uporabljajo za soproizvodnjo toplote in električne energije, če posledično ravni niso nižje od najnižjih iz preglednic C in D Priloge I, brez poseganja v člen 13;

(b)    znižanja ravni obdavčitve energentov in električne energije, ki se uporabljajo za prevoz blaga in potnikov z železnico, podzemno železnico, tramvajem in trolejbusom ter za lokalni javni prevoz potnikov, zbiranje odpadkov, oborožene sile in javno upravo, invalide in reševalna vozila, če posledično ravni niso nižje od najnižjih iz preglednic B in D Priloge I;

za namene točke (b) se električna energija razvrsti med pogonska goriva iz preglednice B Priloge I;

(c)    znižanja ravni obdavčitve energentov, ki se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, in električne energije, če se uporabljajo v gospodinjstvih in/ali organizacijah, ki so v zadevni državi članici priznane kot dobrodelne, če posledično ravni niso nižje od najnižjih iz preglednic B in D Priloge I. V primeru takšnih dobrodelnih organizacij države članice znižanje omejijo na uporabo za neposlovne dejavnosti. V primeru mešane uporabe se obdavčitev uporablja sorazmerno s posameznim namenom uporabe. Če je določena uporaba neznatna, se lahko obravnava kot nična.

Za namene točke (c) se najnižje ravni obdavčitve, kot so določene v preglednicah C in D Priloge I, začnejo z nič in se v prehodnem obdobju desetih let vsako leto zvišajo za eno desetino končnih najnižjih stopenj.

Za namene točke (c) so energenti in električna energija, ki jih uporabljajo gospodinjstva, opredeljena kot ranljiva, lahko oproščeni največ deset let po začetku veljavnosti te direktive. V tem odstavku „ranljiva gospodinjstva“ pomeni gospodinjstva, na katera znatno vplivajo učinki te direktive, kar za namene te direktive pomeni, da so pod pragom „tveganja revščine“, ki je opredeljen kot 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka;

(d)    znižanja ravni obdavčitve energentov, uporabljenih za ogrevanje, in električne energije, ki se uporabljajo za kmetijske, vrtnarske ali akvakulturne dejavnosti ter v gozdarstvu, če posledično ravni niso nižje od najnižjih iz preglednic C in D Priloge I.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1718

1.    Pod pogojem da se najnižje ravni obdavčitve, določene s to direktivo, v povprečju upoštevajo v vsaki dejavnosti, ⇨ Brez poseganja v člen 5, kakor velja kot za enonamensko uporabo, ⇦ države članice lahko uporabijo uporabljajo znižanja davkov na porabo energentov, ki se uporabljajo za ogrevanje ali za namene iz člena 8(2) ⌦ , točki ⌫ (b) in (c), in na električno energijo ⇨ , če posledično ravni niso nižje od ustreznih najnižjih ravni iz preglednic B, C in D Priloge I, ⇦ v naslednjih primerih:

(a)v korist energetsko ⌦ energijsko ⌫ intenzivnih dejavnosti

„Energetsko ⌦ Energijsko ⌫ intenzivna dejavnost“ pomeni gospodarski subjekt iz člena 19, kadar katerega bodisi nabave energentov in električne energije znašajo najmanj 3,0 % proizvodne vrednosti bodisi davki od energije na nacionalni ravni znašajo najmanj 0,5 % dodane vrednosti. Države članice lahko v okviru te opredelitve uporabijo bolj omejevalne koncepte, vključno s prodajno vrednostjo, procesnimi in sektorskimi opredelitvami.

„Nabave energentov in električne energije“ pomenijo dejanski strošek energije, ki je bila nabavljena ali proizvedena v okviru dejavnosti. Upoštevajo se samo električna energija, toplota in energenti, ki se uporabljajo za ogrevanje ali za namene iz člena 8(2)(b) in (c). Všteti so vsi davki razen odbitnega DDV.

„Proizvodna vrednost“ pomeni prihodke vključno s subvencijami, ⌦ neposredno ⌫ povezanimi s ceno izdelkov, povečano ⌦ povečane ⌫ ali zmanjšano ⌦ zmanjšane ⌫ za spremembe zalog končnih in nedokončanih izdelkov ter blaga in storitev, nabavljenih za nadaljnjo prodajo, zmanjšano ⌦ zmanjšane ⌫ za nabave blaga ali storitev za nadaljnjo prodajo.

„Dodana vrednost“ pomeni skupne prihodke, zavezane plačilu DDV, vključno z izvozno prodajo, zmanjšano ⌦ zmanjšane ⌫ za skupno nabavo, zavezano plačilu DDV, vključno z uvozom.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Državam članicam, ki trenutno uporabljajo nacionalne sisteme obdavčitve energije, v katerih se energetsko intenzivne dejavnosti opredeljujejo v skladu z drugačnimi merili kot so stroški energije v primerjavi s proizvodno vrednostjo in nacionalni davek na energijo v primerjavi z dodano vrednostjo, se dovoli prehodno obdobje, ki traja največ do 1. januarja 2007, za prilagoditev opredelitvi iz točke (a) prvega pododstavka;

(b)pri sklepanju pogodb s podjetji ⇨ poslovnimi subjekti iz člena 19 ⇦ ali združenji podjetij ⇨ takšnih poslovnih subjektov ⇦ ali pri izvajanju shem trgovanja z dovoljenji ali ustreznih drugih ureditev ⇨ ukrepov ⇦, kolikor imajo za posledico doseganje okoljskih ⌦ ciljev varstva okolja ⌫ ali izboljšanje energetske energijske učinkovitosti.

⇩ novo

V prvem odstavku „sheme trgovanja z dovoljenji“ pomeni sheme trgovanja z dovoljenji, ki niso shema Unije v smislu Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 49 .

🡻 2003/96/ES

2.    Ne glede na določbe člena 4(1), lahko države članice uporabijo raven obdavčitve, vključno s stopnjo nič, za energente in električno energijo, kakor so določeni v členu 2, kadar so njihovi uporabniki energetsko intenzivni gospodarski subjekti, kakor so opredeljeni v odstavku 1 tega člena.

3.    Ne glede na člen 4(1), države članice lahko uporabijo raven obdavčitve, ki je do 50 % nižja od najnižjih ravni iz te direktive za energente in električno energijo, kakor so določeni v členu 2, kadar so njihovi uporabniki gospodarski subjekti, kot so opredeljeni v členu 11, vendar niso energetsko intenzivna, kot je določeno v odstavku (1) tega člena.

4.    Dejavnosti, ki uveljavljajo možnosti, navedene v odstavkih 2 in 3, sklepajo pogodbe, sheme trgovanja z dovoljenji ali ustrezne druge ureditve iz odstavka 1(b). Pogodbe, sheme trgovanja z dovoljenji ali ustrezne druge ureditve morajo voditi k doseganju okoljskih ciljev ali izboljšanju energetske učinkovitosti, ki v splošnem ustrezajo tistim, ki bi bili doseženi ob upoštevanju standardnih najnižjih stopenj v Skupnosti.

Člen 18

1.    Z odstopanjem od določb te direktive, so države članice, določene v Prilogi II, pooblaščene, da še naprej uporabljajo znižane davčne stopnje ali izjeme, kakor so določene v tej Prilogi.

Po predhodni pregledu Sveta, to dovoljenje na predlog Komisije preneha veljati 31. decembra 2006 oziroma na dan, določen v Prilogi II.

2.    Ne glede na obdobja iz odstavkih 3 do 13 in pod pogojem, da to bistveno ne izkrivlja konkurence, se državam članicam, ki imajo težave z izvajanjem novih najnižjih ravni obdavčitve omogoči prehodno obdobje do 1. januarja 2007, zlasti v izogib ogrožanju stabilnosti cen.

3.    Kraljevina Španija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2007 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR. Do 31. decembra 2009 lahko nadalje uporablja posebno znižano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 287 EUR za 1000 l in da se nacionalne ravni obdavčitve, ki so bile v veljavi 1. januarja 2003, ne znižajo. Od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2012 lahko uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 302 EUR za 1000 l in da se ne znižajo nacionalne ravni obdavčitve, ki so v veljavi 1. januarja 2010. Posebna znižana stopnja za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, se do 1. januarja 2012 prav tako lahko uporablja za taksije. Glede na določbe člena 7(3)(a) lahko v opredelitvi komercialnih namenov do 1. januarja 2008 uporablja najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni nižja od 3,5 ton.

4.    Republika Avstrija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2007 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR. Do 31. decembra 2009 lahko nadalje uporablja posebno znižano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 287 EUR za 1000 l in da se nacionalne ravni obdavčitve, ki so bile v veljavi 1. januarja 2003, ne znižajo. Od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2012 lahko uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 302 EUR za 1000 l in da se ne znižajo nacionalne ravni obdavčitve, ki so v veljavi 1. januarja 2010.

5.    Kraljevina Belgija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2007 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR. Do 31. decembra 2009 lahko nadalje uporablja posebno znižano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 287 EUR za 1000 l in da se nacionalne ravni obdavčitve, ki so bile v veljavi 1. januarja 2003, ne znižajo. Od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2012 lahko uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 302 EUR za 1000 l in da se ne znižajo nacionalne ravni obdavčitve, ki so v veljavi 1. januarja 2010.

6.    Veliko vojvodstvo Luksemburg lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR. Do 31. decembra 2009 lahko nadalje uporablja posebno znižano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 272 EUR za 1000 l in da se nacionalne ravni obdavčitve, ki so bile v veljavi 1. januarja 2003, ne znižajo. Od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2012 lahko uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 302 EUR za 1000 l in da se ne znižajo nacionalne ravni obdavčitve, ki so v veljavi 1. januarja 2010.

7.    Republika Portugalska lahko uporabi ravni obdavčitve za energente in električno energijo, porabljene v Avtonomni regiji Azorov in Madeire, ki so nižje od najnižjih ravni obdavčitve, določenih s to direktivo, za pokrivanje transportnih stroškov, nastalih zaradi otoškega in razpršenega značaja navedenih regij.

Republika Portugalska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR. Do 31. decembra 2009 lahko nadalje uporablja posebno znižano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 272 EUR za 1000 da se nacionalne ravni obdavčitve, ki so bile v veljavi 1. l injanuarja 2003, ne znižajo. Od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2012 lahko uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 302 EUR za 1000 l in da se ne znižajo nacionalne ravni obdavčitve, ki so v veljavi 1. januarja 2010. Diferencirana stopnja za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, se do 1. januarja 2012 prav tako lahko uporablja za taksije. Glede na določbe člena 7(3)(a) lahko v opredelitvi komercialnih namenov do 1. januarja 2008 uporablja najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni nižja od 3,5 ton.

Portugalska republika lahko uporablja popolne ali delne izjeme v ravneh obdavčitve za električno energijo do 1. januarja 2010.

8.    Helenska republika lahko uporablja ravni obdavčitve do 22 EUR za 1000 l pod najnižjimi stopnjami, določenimi s to direktivo, za plinsko olje, ki se uporablja za pogonske namene in motorni bencin, porabljen v departmajih Lesbos, Chios, Samos, Dodekanezi in Kikladi ter na naslednjih egejskih otokih: Tasos, Severni Sporadi, Samotraka in Skiros.

Helenska republika lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za preoblikovanje sedanjega sistema obdavčitve inputov v proizvodnji električne energije v sistem obdavčitve električne energije kot končnega izdelka in da bi dosegla novo najnižjo stopnjo obdavčitve za motorni bencin.

Helenska republika lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev nacionalne ravni obdavčitve za plinsko olje za pogonske namene novi najnižji ravni 302 EUR, ki se do 1. januarja 2012 poveča na 330 EUR. Do 31. decembra 2009 lahko nadalje uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 264 EUR za 1000 l in da se nacionalne ravni obdavčitve, ki so bile v veljavi 1. januarja 2003, ne znižajo. Od 1. januarja 2010 do 1. januarja 2012 lahko uporablja diferencirano stopnjo za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, pod pogojem, da to nima za posledico obdavčitve nižje od 302 EUR za 1000 l in da se ne znižajo nacionalne ravni obdavčitve, ki so v veljavi 1. januarja 2010. Diferencirana stopnja za komercialno uporabo plinskega olja, ki se uporablja za pogonske namene, se do 1. januarja 2012 prav tako lahko uporablja za taksije. Glede na določbe člena 7(3)(a) lahko v opredelitvi komercialnih namenov do 1. januarja 2008 uporablja najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni nižja od 3,5 ton.

9.    Irska lahko uporablja popolne ali delne izjeme ali znižanja davčnih stopenj za električno energijo do 1. januarja 2008.

10.    Francoska republika lahko uporablja popolne ali delne izjeme ali znižanja za energente in električno energijo, ki jo porabijo organi državne, regionalne ali lokalnih oblasti ali drugi subjekti javnega prava, za dejavnosti ali posle, ki jih opravljajo kot organi oblasti, do 1. januarja 2009.

Francoska republika lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev svojega sedanjega sistema obdavčitve električne energije določbam te direktive. V tem obdobju se upoštevanje najnižjih stopenj iz te direktive ugotavlja na podlagi splošne veljavne povprečne lokalne ravni obdavčitve za električno energijo.

11.    Italijanska republika lahko v opredelitvi komercialnih namenov, kakor so določeni v členu 7(3)(a), do 1. januarja 2008 uporablja najvišjo dovoljeno bruto skupno težo, ki ni nižja od 3.5 ton.

12.    Zvezna republika Nemčija lahko v opredelitvi komercialnih namenov, kakor so določeni v členu 7(3)(a), do 1. januarja 2008 uporablja najvišjo dovoljeno bruto skupno težo 12 ton.

13.    Kraljevina Nizozemska lahko v opredelitvi komercialnih namenov, kakor so določeni v členu 7(3)(a), do 1. januarja 2008 uporablja najvišjo dovoljeno bruto skupno težo 12 ton.

14.    Države članice lahko v okviru določenih prehodnih obdobij postopoma zmanjšujejo vrzeli do novih najnižjih ravni. Vendar pa, kadar razlika med nacionalno ravnijo in najnižjo ravnijo ne presega 3 % navedene najnižje ravni, zadevna država članica lahko s prilagoditvijo nacionalne ravni počaka do izteka obdobja.

⇩ novo

Člen 19

1.    V členu 18 „poslovni subjekt“ pomeni subjekt, opredeljen v skladu z odstavkom 2 tega člena, ki kjer koli samostojno dobavlja blago in opravlja storitve, ne glede na namen ali rezultate takšnih gospodarskih dejavnosti.

Gospodarske dejavnosti obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi, ter poklicne dejavnosti.

Državni organi, organi regionalne in lokalne uprave ter druge osebe javnega prava ne štejejo za poslovne subjekte v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot javni organi. Kadar opravljajo takšne dejavnosti ali transakcije, pa štejejo za poslovne subjekte v zvezi z navedenimi dejavnostmi ali transakcijami, če bi obravnavanje teh oseb javnega prava kot neposlovnih subjektov povzročilo znatna izkrivljanja konkurence.

2.    Za namen odstavka 1 poslovnega subjekta ni mogoče obravnavati v manjšem obsegu, kot je del podjetja ali pravnega subjekta, ki z organizacijskega vidika predstavlja samostojno podjetje, tj. subjekt, ki je sposoben delovati z lastnimi sredstvi.

🡻 2004/74/ES člen 1(2), spremenjeno s popravkom, UL L 195, 2.6.2004, str. 26

Člen 18a

1.    Z odstopanjem od določb te direktive, so države članice, določene v Prilogi III, pooblaščene za uporabo znižanih davčnih stopenj ali izjem, kakor so določene v tej Prilogi.

Po predhodni reviziji Sveta, to dovoljenje na predlog Komisije preneha veljati 31. decembra 2006 oziroma na dan, določen v Prilogi III.

2.    Ne glede na obdobja iz odstavkov 3 do 11 in pod pogojem, da to bistveno ne izkrivlja konkurence, se državam članicam, ki imajo težave z izvajanjem novih najnižjih stopenj obdavčitve, omogoči prehodno obdobje do 1. januarja 2007, zlasti v izogib ogrožanju stabilnosti cen.

3.    Republika Češka lahko uporablja popolne ali delne izjeme ali znižanja davčnih stopenj za električno energijo, trda goriva in zemeljski plin do 1. januarja 2008.

4.    Republika Estonija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 330 EUR na 1000 l. Vendar pa davčna stopnja za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, od 1. maja 2004 ni nižja od 245 EUR na 1000 l.

Republika Estonija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 359 EUR na 1000 l. Vendar pa davčna stopnja za neosvinčeni motorni bencin od 1. maja 2004 ni nižja od 287 EUR na 1000 l.

Republika Estonija lahko popolnoma ukine davke na oljni skrilavec do 1. januarja 2009. Do 1. januarja 2013 lahko poleg tega uporabi znižano davčno stopnjo za oljni skrilavec pod pogojem, da iz tega ne izhaja davčna stopnja, manjša od 50 % ustrezne minimalne stopnje Skupnosti od 1. januarja 2011.

Republika Estonija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za nafto iz skrilavca, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje, na minimalno davčno stopnjo.

Republika Estonija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za pretvorbo svojega obstoječega sistema obdavčitve elektrike po surovinah v sistem obdavčitve elektrike po proizvodnji.

5.    Republika Latvija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2011 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 302 EUR na 1000 l, ki doseže 330 EUR do 1. januarja 2013. Vendar pa davčna stopnja za plinsko olje in kerozin ne sme biti nižja od 245 EUR na 1000 l od 1. maja 2004 in od 274 EUR na 1000 l od 1. januarja 2008.

Republika Latvija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2011 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 359 EUR na 1000 l. Vendar pa davčna stopnja za neosvinčeni motorni bencin ne sme biti nižja od 287 EUR na 1000 l od 1. maja 2004 in od 323 EUR na 1000 l od 1. januarja 2008.

Republika Latvija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za težko kurilno olje, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje, na minimalno davčno stopnjo.

Republika Latvija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za električno energijo na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa davčna stopnja za električno energijo od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

Republika Latvija lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za premog in koks na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa davčna stopnja za premog in koks od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

6.    Republika Litva lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2011 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 302 EUR na 1000 l, ki doseže 330 EUR do 1. januarja 2013. Vendar pa davčna stopnja za plinsko olje in kerozin ne sme biti nižja od 245 EUR na 1000 l od 1. maja 2004 in od 274 EUR na 1000 l od 1. januarja 2008.

Republika Litva lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2011 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 359 EUR na 1000 l. Vendar pa davčna stopnja za neosvinčeni motorni bencin ne sme biti nižja od 287 EUR na 1000 l od 1. maja 2004 in od 323 EUR na 1000 l od 1. januarja 2008.

7.    Republika Madžarska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za električno energijo, zemeljski plin, premog in koks, ki se uporablja za daljinsko ogrevanje, na ustrezno minimalno davčno stopnjo.

8.    Republika Malta lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za električno energijo. Vendar pa davčna stopnja za električno energijo od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

Republika Malta lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na minimalno stopnjo 330 EUR na 1000 l. Vendar pa davčna stopnja za plinsko olje in kerozin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, od 1. maja 2004 ne sme biti nižja od 245 EUR na 1000 l.

Republika Malta lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za neosvinčeni motorni bencin in osvinčeni motorni bencin, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa davčna stopnja za neosvinčeni motorni bencin in osvinčeni motorni bencin od 1. maja 2004 ni nižja od 287 EUR na 1000 l oziroma 337 EUR na 1000 l.

Republika Malta lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za zemeljski plin, ki se uporablja za ogrevanje, na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa efektivna davčna stopnja za zemeljski plin od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

Republika Malta lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za trda goriva na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa efektivna davčna stopnja za zadevne energente od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

9.    Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za neosvinčeni motorni bencin, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 359 EUR na 1000 l. Vendar pa davčna stopnja za neosvinčeni motorni bencin od 1. maja 2004 ni nižja od 287 EUR na 1000 l.

Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za plinsko olje, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, na novo minimalno stopnjo 302 EUR na 1000 l, ki doseže 330 EUR do 1. januarja 2012. Vendar pa davčna stopnja za plinsko olje ne sme biti nižja od 245 EUR na 1000 l od 1. maja 2004 in od 274 EUR na 1000 l od 1. januarja 2008.

Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2008 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za težko kurilno olje na novo minimalno stopnjo 15 EUR na 1000 kg. Vendar pa davčna stopnja za težko kurilno olje od 1. maja 2004 ni nižja od 13 EUR na 1000 kg.

Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2012 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za premog in koks, ki se uporabljata za daljinsko ogrevanje, na ustrezno minimalno davčno stopnjo.

Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2012 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za premog in koks, ki se uporabljata za ogrevanje, razen za daljinsko ogrevanje, na ustrezno minimalno davčno stopnjo.

Republika Poljska lahko do 1. januarja 2008 uporabi popolno ali delno izjemo ali znižanje za plinsko olje, ki se uporablja za ogrevanje šol, vrtcev in drugih javnih ustanov, pri dejavnostih ali poslih, pri katerih so udeležene kot javni organi.

Republika Poljska lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2006 za prilagoditev svojega davčnega sistema za električno energijo okviru Skupnosti.

10.    Republika Slovenija lahko pod davčnim nadzorom uporabi popolno ali delno izjemo ali znižanje davčne stopnje za zemeljski plin. Popolna ali delna izjema ali znižanje se lahko uporabljata do maja 2014 ali do takrat, ko nacionalni delež zemeljskega plina pri končni porabi energije doseže 25 %, karkoli nastopi prej. Takoj ko pa delež zemeljskega plina v nacionalni končni porabi energije doseže 20 %, uporabi strogo pozitivno raven obdavčitve, ki se letno povečuje, da bi ob koncu zgoraj omenjenega obdobja dosegla vsaj najnižjo stopnjo.

11.    Slovaška republika lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za električno energijo in zemeljski plin, ki se uporabljata za ogrevanje, na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa davčna stopnja za električno energijo in zemeljski plin, ki se uporabljata za ogrevanje, od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

Slovaška republika lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2009 za prilagoditev svoje nacionalne davčne stopnje za trda goriva na ustrezno minimalno davčno stopnjo. Vendar pa davčna stopnja za trda goriva od 1. januarja 2007 ne sme biti nižja od 50 % ustreznih minimalnih stopenj Skupnosti.

12.    Države članice lahko v okviru določenih prehodnih obdobij postopoma zmanjšujejo vrzeli do novih najnižjih ravni. Kadar pa razlika med nacionalno ravnijo in najnižjo ravnijo ne presega 3 % navedene najnižje ravni, lahko zadevna država članica s prilagoditvijo nacionalne ravni počaka do izteka obdobja.

🡻 2004/75/ES člen 1(1), spremenjeno s popravkom, UL L 195, 2.6.2004, str. 31

Člen 18b

1.    Ne glede na obdobja, določena v odstavku 2 in pod pogojem, da se s tem bistveno ne izkrivlja konkurenca, se državam članicam, ki imajo težave pri izvajanju novih najnižjih stopenj obdavčitve, omogoči prehodno obdobje do 1. januarja 2007, zlasti z namenom izogibanja ogrožanja stabilnosti cen.

2.    Republika Ciper lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2008 za prilagoditev svojih nacionalnih stopenj obdavčitve plinskega olja in kerozina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, novi najnižji stopnji v višini 302 EUR za 1000 l in do 1. januarja 2010, ko naj bi dosegla 330 EUR. Vendar pa stopnja obdavčitve plinskega olja in kerozina, ki se uporabljata kot pogonsko gorivo, od 1. maja 2004 dalje ne sme biti nižja od 245 EUR.

Republika Ciper lahko uporabi prehodno obdobje do 1. januarja 2010 za prilagoditev svoje nacionalne stopnje obdavčitve neosvinčenega motornega bencina, ki se uporablja kot pogonsko gorivo, novi najnižji stopnji v višini EUR 359 za 1000 l. Vendar pa stopnja obdavčitve neosvinčenega motornega bencina od 1. maja 2004 dalje ne sme biti nižja od 287 EUR za 1000 l.

3.    V določenih prehodnih obdobjih, države članice postopno zmanjšujejo razlike z ozirom na nove najnižje stopnje obdavčitve. Vendar, kadar razlika med nacionalno in najnižjo stopnjo obdavčitve ne presega 3 % te najnižje stopnje, zadevna država članica s prilagoditvijo svoje nacionalne stopnje obdavčitve lahko počaka do izteka obdobja.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1920

1.    Razen ⌦ Poleg ⌫ določb prejšnjih členov, zlasti členov 5 ⌦ 14 ⌫ , ⌦ 15 ⌫ , 1516, ⌦ 17 ⌫ in 1718, lahko Svet, na predlog Komisije, ⇨ sprejme izvedbene akte, s katerimi ⇦ ⌦ kateri koli ⌫ državi članici soglasno dovoli uvedbo nadaljnjih izjem ⌦ oprostitev ⌫ ali znižanj zaradi upoštevanja posebnih politik. ⇨Kadar je to potrebno zaradi varstva okolja in zdravja ljudi, vključno z zmanjšanjem onesnaževanja zraka, lahko Svet, na predlog Komisije, sprejme izvedbene akte, s katerimi kateri koli državi članici soglasno dovoli uvedbo posebnih višjih stopenj, ki odstopajo od razvrstitve najnižjih ravni obdavčitve, kot je določena v Prilogi I. ⇦

Država članica, ki želi sprejeti takšen ⌦ navedene ⌫ ukrep ⌦ e ⌫ , o tem ustrezno obvesti Komisijo in prav tako Komisiji posreduje vse pomembne ⌦ ustrezne ⌫ in potrebne informacije.

Komisija prouči zahtevek, pri čemer med drugim upošteva pravilno delovanje notranjega trga, potrebo po zagotavljanju lojalne konkurence ter zdravstvene, okoljske, energetske in transportne politike Skupnosti ⌦ Unije ⌫ .

V treh mesecih po prejemu ⌦ vseh ⌫ ustreznih in potrebnih informacij Komisija Svetu predlaga odobritev takšnega ukrepa ali pa Svetu sporoči razloge, zakaj ni predlagala odobritve takšnega ukrepa.

2.    Dovoljenja ⌦ Odobritve ⌫ iz odstavka 1 se izdajo za največ 6 let z možnostjo podaljšanja po postopku iz odstavka 1.

3.    Če Komisija meni, da izjem ali zmanjšanj ⇨ ukrepov ⇦ , določenih v odstavku 1, ni več mogoče ohranjati, zlasti glede na lojalnost konkurence ali izkrivljanje delovanja notranjega trga ali glede na politiko Skupnosti ⌦ Unije ⌫ na področju zdravstva, varstva okolja, energetike in transporta, Svetu posreduje ustrezne predloge. Svet o teh predlogih odloča soglasno.

Člen 2021

1.    Določbe Direktive 92/12/EGS Direktive 2008/118/ES o nadzoru in gibanju veljajo le za ⌦ naslednje energente ⌫:

(a)izdelke iz oznak KN 1507 do 1518, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

⇩ novo

(b)izdelke iz oznak KN 2207, 2208 90 91 in 2208 90 99, če so namenjeni uporabi kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo in so oproščeni plačila usklajene trošarine na alkohol in alkoholne pijače v skladu s členom 27(1)(a) ali (b) Direktive 92/83/ES 50 ;

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

🡺1 2018/552 člen 1(3)(a)

🡺2 2018/552 člen 1(3)(b)

🡺3 2018/552 člen (1)(3)(c)

🡺4 2018/552 člen (1)(3)(d)

⇨ novo

(bc)izdelke iz oznak KN 2707 10, 2707 20, 2707 30 in 2707 50;

(cd)izdelke iz oznak KN 🡺1 2710 12 do 2710 19 68, ⇨ 2710 19 71 do 2710 19 99, ⇦ 2710 20 do 2710 20 39 in 2710 20 90 (samo za proizvode, katerih manj kot 90 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 210 °C in 65 % ali več prostornine (vključno z izgubami) pa destilira pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86)) 🡸. Vendar za izdelke iz oznak KN 🡺2 2710 12 21 🡸, 🡺3 2710 12 25 🡸 in 🡺4 2710 19 29 in 2710 20 90 (samo za proizvode, katerih manj kot 90 % prostornine (vključno z izgubami) destilira pri 210 °C in 65 % ali več prostornine (vključno z izgubami) pa destilira pri 250 °C po metodi ISO 3405 (enakovredna metodi ASTM D 86)) 🡸 ⇨ ter 2710 19 71 do 2710 19 99 ⇦ določbe o nadzoru in gibanju izdelkov veljajo samo za obsežna tržna gibanja ⌦ razsutega tovora ⌫ ;

(de)izdelke iz oznake KN 2711 (razen 2711 11, 2711 21 in 2711 29);

(ef)izdelke iz oznake KN 2901 10;

(fg)izdelke iz oznak KN 2902 20, 2902 30, 2902 41, 2902 42, 2902 43 in 2902 44;

(gh)izdelke iz oznake KN 2905 11 00, ki niso sintetičnega izvora, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

⇩ novo

(i)izdelke iz oznak KN 2909 19 10 in 2909 19 90, če so zadnji namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

(j)izdelke iz oznake KN 3403. Določbe o nadzoru in gibanju se uporabljajo samo za tržna gibanja razsutega tovora;

(k)izdelke iz oznake KN 3811;

(l)izdelke iz oznake KN 3814, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo. Določbe o nadzoru in gibanju se uporabljajo samo za tržna gibanja razsutega tovora;

(m)izdelke iz oznake KN 3823 19, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali pogonsko gorivo;

🡻 2003/96/ES

(hn)izdelke iz oznake KN 3824 99 86, 3824 99 92 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3824 99 93, 3824 99 96 (razen preparatov zoper rjo, ki vsebujejo amine kot aktivne sestavine, ter anorganskih sestavljenih topil in razredčil za lake in podobne proizvode), 3826 00 10 in 3826 00 90, če so namenjeni za uporabo kot gorivo za ogrevanje ali kot pogonsko gorivo.;

⇩ novo

V odstavku 1 „tržno gibanje razsutega tovora“ pomeni nepakirani izdelek, ki se prevaža bodisi v zabojnikih, ki so sestavni del prevoznega sredstva (kot so cestni vagoni cisterne, železniški vagoni cisterne, tankerji), bodisi v cisternah ISO. Izraz vključuje tudi nepakirane izdelke, ki se prevažajo v drugih zabojnikih s prostornino, večjo od 210 litrov.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

2.    Če država članica ugotovi, da so energenti, razen tistih iz odstavka 1, namenjeni za uporabo, ponujeni za nadaljnjo prodajo ⌦ naprodaj ⌫ ali se uporabljajo kot gorivo za ogrevanje, pogonsko gorivo ali da na drugačen način omogočajo ⌦ utajo, ⌫ izogibanje, izmikanje ali zlorabo, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Ta določba se prav tako uporablja za električno energijo. Komisija obvestilo posreduje drugim državam članicam v enem mesecu po prejemu. ⇨Države članice v dveh mesecih po obvestilu Komisiji sporočijo svoja stališča glede odkrite prakse utaje, izogibanja ali zlorabe v zvezi s temi energenti in električno energijo. Na podlagi stališč držav članic in če obstaja tveganje za pravilno delovanje notranjega trga ali za okolje, Komisija sprejme izvedbene akte ⇦ Odločitev glede tega ⇨ za določitev ⇦, ali naj se za izdelke ⇨ da se za zadevne izdelke ⇦ uporabljajo določbe o nadzoru in gibanju Direktive 92/12/EGS iz Direktive 2008/118/ES. ⇨ Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo ⇦ se sprejme v skladu s postopkom ⌦ pregleda ⌫ iz člena 28(2).

3.    Države članice lahko v skladu z dvostranskimi dogovori odpravijo nekatere ali vse nadzorne ukrepe iz Direktive 92/12/EGS Direktive 2008/118/ES glede nekaterih ali vseh izdelkov iz odstavka 1 ⌦ tega člena ⌫ , kolikor jih ne urejajo določbe členov 7, 8 in do 9 te direktive. Ti dogovori ne zadevajo držav članic, ki niso udeležene v teh dogovorih. O vseh takšnih dvostranskih dogovorih se uradno obvesti Komisijo, ki z njimi seznani ostale države članice.

Člen 2122

1.    Razen splošnih določb, ki opredeljujejo obdavčljivi dogodek, in določb o plačilu, ki jih opredeljuje Direktiva 92/12/EGS, iz Direktive 2008/118/ES znesek davka od energentov prav tako zapade v plačilo ob nastopu enega od obdavčljivih dogodkov iz člena 2(3) ⌦ te direktive ⌫ .

2.    V tej direktivi, se za besedo „proizvodnja“ v členih 4(c) in 5(1) Direktive 92/12/EGS šteje, da vključuje „pridobivanje“, kadar je to primerno.

32.    Poraba energentov na območju obrata za proizvodnjo energentov se ne šteje za obdavčljivi dogodek, ki bi imel za posledico obdavčitev, če gre za porabo energentov, ki se proizvajajo na območju obrata. Države članice lahko obravnavajo ⌦ tudi ⌫ porabo električne energije in drugih energentov, ki se ne proizvajajo na območju takšnih obratov, in porabo energentov ter električne energije na območju obrata, ki proizvaja goriva za uporabo pri proizvodnji električne energije, kot neobdavčljivi poslovni dogodek. Kadar se energenti uporabljajo za namene, ki niso povezani s proizvodnjo energentov ⌦ , ⌫ in zlasti za pogon vozil, se to obravnava kot obdavčljivi dogodek, ki ima za posledico obdavčitev.

43.    Države članice lahko prav tako določijo, da davek na energente in električno energijo zapade v plačilo, kadar ugotovijo, da pogoj končne porabe, ki je določen z nacionalnimi pravili zaradi znižanja davčne stopnje ali izjeme oprostitve, ni ali ni več izpolnjen.

54.    Zaradi uporabe členov 52 in 67 Direktive 92/12/EGS, Direktive 2008/118/ES sta ⌦ so ⌫ električna energija,in zemeljski plin ⇨ in vodik ⇦ predmet obdavčitve, pri čemer obdavčljivi dogodek ⌦ obveznost plačila davka ⌫ nastane v trenutku dobave s strani distributerja ali redistributerja. V primeru dobave za porabo v državi članici, v kateri distributer ali redistributer nimata svojega sedeža, se davek držav članic, ki jim je dobava namenjena ⌦ dobave ⌫ zaračuna družbi, ki mora biti registrirana v državi članici, ki ji je dobava namenjena ⌦ dobave ⌫. Davek se v vseh primerih odmeri in pobira skladno s postopki, ki jih določi vsaka država članica.

⇩ novo

Za namene prvega pododstavka se lahko objekti za shranjevanje električne energije in transformatorji električne energije štejejo za redistributerje, kadar dobavljajo električno energijo.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Ne glede na prvi pododstavek v primeru, da ne obstaja povezava med plinovodom posamezne države članice s plinovodi drugih držav članic, imajo države članice pravico določiti obdavčljivi dogodek.

Subjekt, ki proizvaja električno energijo za lastne potrebe, šteje za distributerja. Ne glede na člen 14(1)(a) ⌦ 13 ⌫ lahko države članice lahko oprostijo majhne proizvajalce električne energije pod pogojem, da obdavčijo energente, ki se uporabljajo za proizvodnjo te električne energije.

Za uporabo ⌦ namene uporabe ⌫ členov 52 in 67 Direktive 92/12/EGS ⌦ Direktive 2008/118/ES ⌫ so premog, koks, in lignit ⇨ in izdelki iz oznak KN 2703, 4401 in 4402 ⇦ predmet obdavčitve in obveznost plačila davka nastane ob dobavi s strani družb, ki morajo biti registrirane za ta namen pri pristojnih organih. Ti organi lahko proizvajalcu, trgovcu, uvozniku ali davčnemu zastopniku dovolijo, da namesto registrirane družbe prevzame njene davčne obveznosti. Davek se odmeri in pobira skladno s postopki, ki jih določi vsaka država članica.

65.    Države članice niso dolžne kot „proizvodnjo energentov“ upoštevati:

(a)postopkov, pri katerih naključno nastajajo majhne količine energentov;

(b)postopkov, s katerimi uporabnik določenega energenta v lastnem podjetju omogoča njegovo ponovno uporabo pod pogojem, da je za omenjeni energent že bil plačan davek, ki ni nižji od davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi bil ⌦ ponovno uporabljeni ⌫ energent ponovno zavezan plačilu davka;

(c)postopkov, ki sestojijo iz mešanja energentov z drugimi energenti ali drugimi materiali izven zunaj proizvodnega obrata ali trošarinskega skladišča pod pogojem:

(i)da je bil davek za sestavine že plačan in

(ii)da plačani znesek ni nižji od zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati za mešanico.

Pogoj iz (i) se ne uporablja, kadar je mešanica izvzeta zaradi posebnega namena uporabe.

Člen 2223

S spremembo davčnih stopenj se višina obdavčitve ⌦ obdavčitev ⌫ zalog energentov, ki so že bili sproščeni v porabo, lahko poveča ⌦ zviša ⌫ ali zniža.

Člen 2324

Države članice lahko povrnejo že plačane davke za onesnažene ali naključno zmešane energente, ki so bili poslani nazaj v trošarinsko skladišče zaradi recikliranja.

Člen 2425

1.    Energenti, ki so sproščeni v porabo v državi članici, vsebovani v standardnih rezervoarjih za gorivo motornih ⌦ gospodarskih ⌫ vozil in ki so namenjeni za uporabo kot gorivo v teh istih vozilih, kakor tudi tisti, ki so shranjeni v posebnih zabojnikih in so namenjeni za delovanje sistemov, ki oskrbujejo te iste zabojnike med transportom, niso zavezani obdavčitvi v nobeni drugi državi članici.

2.    V tem členu izraz „standardni rezervoarji“ pomeni:

–rezervoarje, ki jih je proizvajalec trajno pritrdil na vsa motorna vozila enakega tipa kot je zadevno vozilo in katerih stalna pritrditev omogoča neposredno uporabo goriva, tako za pogon kot, kjer je to primerno, za delovanje hladilnih in drugih sistemov med transportom. Rezervoarji za plin, ki so vgrajeni v motorna vozila in ki so namenjeni za neposredno uporabo plina kot goriva, ter rezervoarji, ki so vgrajeni v druge sisteme, s katerimi so vozila lahko opremljena, prav tako štejejo za standardne rezervoarje;

–rezervoarje, ki jih je proizvajalec trajno pritrdil na vse zabojnike istega tipa kot je zadevni zabojnik in katere trajna pritrditev omogoča neposredno uporabo goriva za delovanje hladilnih in drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki med transportom.

Izraz „posebni zabojnik“ pomeni kakršenkoli zabojnik, ki je opremljen s posebej zasnovano pripravo za hladilne sisteme, sisteme za spajanje s kisikom, toplotno izolacijske sisteme ali druge sisteme. 

⇩ novo

(a) rezervoarje, ki jih je proizvajalec ali tretja oseba trajno pritrdila na motorno vozilo in ki v skladu z dokumenti o registraciji vozila ali potrdilom o tehničnem pregledu vozila izpolnjujejo veljavne tehnične in varnostne zahteve ter katerih trajna pritrditev omogoča neposredno uporabo goriva tako za pogon kot, kjer je to primerno, za delovanje hladilnih in drugih sistemov med prevozom, vključno z rezervoarji za plin, ki so vgrajeni v motorna vozila in namenjeni za neposredno uporabo plina kot goriva, ter rezervoarji, ki so vgrajeni v druge sisteme, s katerimi so vozila lahko opremljena;

(b) rezervoarje, ki jih je proizvajalec ali tretja oseba trajno pritrdila na poseben zabojnik in ki v skladu z dokumenti o registraciji zabojnika izpolnjujejo veljavne tehnične in varnostne zahteve ter katerih trajna pritrditev omogoča neposredno uporabo goriva za delovanje hladilnih in drugih sistemov, s katerimi so opremljeni posebni zabojniki, med prevozom.

V tem členu izraz „posebni zabojnik“ pomeni kateri koli zabojnik, ki je opremljen s posebej zasnovano napravo za hladilne sisteme, sisteme za dovajanje kisika, toplotnoizolacijske sisteme ali druge sisteme.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 2526

1.    Države članice obvestijo Komisijo o ravneh obdavčitve, ki jih uporabljajo za izdelke iz člena 2 ⇨ , ter o povezanih količinah ⇦ na dan 1. januarja vsakega leta in po vsaki spremembi v nacionalni zakonodaji.

2.    Če so ravni obdavčitve, ki jih uporabljajo države članice, izražene v drugačnih merskih enotah od tistih, ki so določene za vsak izdelek v členih 7 do 10, države članice prav tako sporočijo ustrezne ravni obdavčitve po preračunu v navedene merske enote.

Člen 2627

1.    Države članice obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih v skladu s členi ⌦ 13 do 18 ⌫ 5, 14(2), 15 in 17.

2.    Ukrepi, kot so davčne oprostitve, znižanja davkov, diferencirana obdavčitev in vračilo davka v smislu te direktive, lahko pomenijo državno pomoč in jih je v teh primerih treba sporočiti Komisiji na podlagi člena 88 ⌦ 108 ⌫ (3) Pogodbe ⌦ o delovanju Evropske unije ⌫.

Informacije, ki se posredujejo Komisiji na podlagi te direktive, držav članic ne razbremenjujejo obveznosti sporočanja po členu 88 ⌦ 108 ⌫ (3) Pogodbe ⌦ o delovanju Evropske unije ⌫.

3.    Obveznost obveščanja Komisije v skladu z odstavkom 1 o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi člena 5, držav članic ne razbremenjujejo kakršnih koli obveznosti uradnega obveščanja, ki izhajajo iz Direktive 83/189/EGS.

Člen 2728

1.    Komisiji pomaga Odbor za trošarine, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 24(1) 43 Direktive 92/12/EGS Direktive 2008/118/ES. ⇨ Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011. ⇦

2.    Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES Uredbe (EU) št. 182/2011 51 .

Časovno obdobje, določeno s členom 5(6) Sklepa 1999/468/ES traja tri mesece.

3.    Odbor sprejme svoj poslovnik.

⇩ novo

Člen 29

1.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(8) in 5(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 1. januarja 2023.

3.    Prenos pooblastila iz členov 2(8) in 5(2) lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 52 .

5.    Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.    Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2(8) in 5(2), začne veljati le, če mu Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Svet obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

7. Evropski parlament se obvesti o sprejetju delegiranih aktov s strani Komisije, o vsakem nasprotovanju tem aktom oziroma o preklicu prenosa pooblastila s strani Sveta.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 2830

1.    Države članice ⌦ do ⌫ ⇨ [31. decembra 2022] ⇦ sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s ⌦ členom 1(2), členom 2(1), točke (b) do (o), členom 2(3), drugi, tretji in četrti pododstavek, členom 2(4) do (8), členom 3, členom 5, členom 7, členom 8(1), členom 9(1), členom 13, členom 14, členom 15, členom 16, točka (b), zadnji stavek, členom 16, točke (c), (d) in (e), členom 17, členom 18, členom 19, členom 21(1), točka (b), členom 21(1), točka (d), členom 21(1), točke (i) do (m), členom 21(1), drugi pododstavek, členom 21(2), členom 22(1), členom 22(4), členom 25(2), členom 26(1), členom 28, členom 29, členom 30, členom 31 in Prilogo I ⌫ to direktivo najpozneje do 31. decembra 2003. O ⌦ besedilu teh ukrepov ⌫ tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice te določbe ⌦ navedene ukrepe ⌫ uporabljajo od ⇨ [1. januarja 2023] ⇦ 1. januarja 2004, razen določb iz členov 16 in 18(1), ki lahko jih uporabljajo od 1. januarja 2003.

3. Ko države članice sprejmejo te predpise ⌦ navedene ukrepe ⌫ , se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. ⌦ Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklicevanja na direktivo(-i/-e), razveljavljeno(-i/-e) s to direktivo, štejejo kot sklicevanja na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice ⌫ Postopke sklicevanja določijo države članice.

42.    Države članice predložijo Komisiji ⌦ sporočijo ⌫ besedila temeljnih predpisov nacionalne ⌦ ga ⌫ zakonodaje ⌦ prava ⌫ , sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 29

Svet na podlagi poročila in tam, kjer je to primerno, na predlog Komisije, občasno prouči izjeme in znižanja ter najnižje ravni obdavčitve, ki jih določa ta direktiva in, po posvetovanju z Evropskim parlamentom, soglasno sprejme potrebne ukrepe. Poročilo Komisije in Svet pri svoji obravnavi upoštevata pravilno delovanje notranjega trga, realno vrednost najnižjih ravni obdavčitve ter širše zastavljene cilje Pogodbe.

⇩ novo

Člen 31

Komisija vsakih pet let in prvič pet let po 1. januarju 2023 Svetu predloži poročilo o uporabi te direktive.

V poročilu Komisije so med drugim preučene najnižje ravni obdavčitve, vpliv inovacij in tehnološkega razvoja, zlasti kar zadeva energijsko učinkovitost, uporaba električne energije v prometu ter utemeljitev oprostitev, znižanj in diferencirane obdavčitve, določenih v tej direktivi. Poročilo upošteva pravilno delovanje notranjega trga, okoljske in socialne vidike, realno vrednost najnižjih ravni obdavčitve in ustrezne širše cilje Pogodb.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 3032

Razen v primerih iz člena 28(2), se direktivi 92/81/EGS in 92/82/EGS ⌦ Direktiva 2003/96/ES, kakor je bila spremenjena z akti iz Priloge II, del A, se razveljavi z učinkom od ⌫ ⇨ 1. januarja 2023 ⇦ z 31. decembrom 2003 razveljavita ⌦ brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo in datumov začetka uporabe direktiv, ki so navedeni v Prilogi II, del B ⌫ .

🡻 2004/75/ES člen 1(2), spremenjeno s popravkom, UL L 195, 2.6.2004, str. 31 (prilagojeno)

Sklicevanje na razveljavljene direktive se razlaga kot sklicevanje na to direktivo ⌦ in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III ⌫.

🡻 2003/96/ES (prilagojeno)

Člen 3133

Ta direktiva začne veljati na ⌦ dvajseti ⌫ dan objave ⌦ po objavi ⌫ v Uradnem listu Evropske unije.

⌦ Člen 1(1), člen 2(1), točka (a), člen 2(2), člen 2(3), prvi pododstavek, člen 4, člen 6, člen 8(2), člen 10, člen 11, člen 12, člen 16, točka (a), člen 16, točka (b), člen 20, člen 21(1), točka (a), člen 21(1), točka (c), člen 21(1), točke (e) do (h), člen 21(1), točka (n), člen 21(3), člen 22(2) in (3), člen 22(5), člen 23, člen 24, člen 25(1), člen 26(2) in člen 27, ki so nespremenjeni glede na razveljavljeno direktivo, se uporabljajo od 1. januarja 2023. ⌫

Člen 3234

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1)    COM(2020) 562 final.

(2)    Sklepi Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020, EUCO 22/20, CO EUR 17, CONCL 8.

(3)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi Uredbe (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (COM(2020) 80 final).

(4)    Glej sporočilo za javnost „ Komisija pozdravlja začasni dogovor o evropskih podnebnih pravilih “, IP/21/1828 z dne 21. aprila 2021.

(5)    SWD(2019) 329 final.

(6)    Sklepi Sveta z dne 29. novembra 2019, 14608/19, FISC 458.

(7)    Evropska komisija (2020). Delovni program Komisije za leto 2021: v Prilogi I so navedeni vsi akti, ki bodo predlagani, med drugim pregled obdavčitve energije (direktiva o obdavčitvi energije).

(8)    Direktiva 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(9)    Uredba (EU) 2018/842 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma.

(10)    Uredba (EU) 2019/631 o določitvi standardov emisijskih vrednosti CO2 za nove osebne avtomobile in nova lahka gospodarska vozila.

(11)    Direktiva (EU) 2018/2001. Ta direktiva določa obveznost dobaviteljev goriv, da do leta 2030 zagotovijo minimalni obvezni delež energije iz obnovljivih virov v končni porabi energije v prometnem sektorju.

(12)    Uredba (EU) 2018/841 z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.

(13)    Direktiva 2014/94/EU z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

(14)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(15)    Poročilo – Ocena direktive o obdavčitvi energije, 2019.

(16)    Accord relatif au régime douanier et fiscal du gasoil consommé comme ravitaillement de bord dans la navigation rhénane Conclu à Strasbourg le 16 mai 1952.

(17)    Glej Poročilo Komisije: Ocena direktive o obdavčitvi energije (SWD(2019) 329 final z dne 11. septembra 2019).

(18)    Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS.

(19)    CE Delft et al. (2012): An inventory of measures for internalising external costs in transport. Bruselj: Evropska komisija.

(20)    Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(21)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(22)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1577 z dne 21. septembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 361, 30.10.2020, str. 1).

(23)    „Zračni promet znotraj EU“ bi pomenil lete med dvema letališčema v EU, vključno z notranjimi leti.

(24)    „Pomorski vodni promet znotraj EU“ bi pomenil plovbo med dvema pristaniščema v EU, vključno z notranjo plovbo.

(25)    „Poslovno letalstvo“ pomeni upravljanje ali uporabo zrakoplovov s strani podjetij za prevoz potnikov ali blaga kot orodje pri opravljanju njihove dejavnosti, če se z zrakoplovi opravljajo leti, ki na splošno niso namenjeni javnemu najemu, in zrakoplove pilotirajo posamezniki, ki imajo vsaj veljavno licenco poklicnega pilota z ratingom za instrumentalno letenje.„Razvedrilni leti“ pomenijo uporabo zrakoplova za osebne ali rekreativne namene, ki niso povezani s poslovno ali poklicno uporabo.

(26)    Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(27)    Glej Prilogo II, del A.

(28)    UL L 316, 31.10.1992, str. 12. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 94/74/ES (UL L 365, 31.12.1994, str. 46).

(29)    UL L 316, 31.10.1992, str. 19. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 94/74/ES.

(30)

   COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019.

(31)    14861/19 z dne 5. decembra 2019.

(32)    Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(33)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(34)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(35)    UL L 76, 23.3.1992, str 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/47/ES (UL L 193, 29.7.2000, str. 73).

(36)    UL L 316, 31.10.1992, str. 21.

(37)    Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

(38)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(39)    UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(40)    Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(41)    UL L 293, 24.10.1990, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 29/2002 (UL L 6, 10.1.2002, str. 3).

(42)    UL L 279, 23.10.2001, str. 1

(43)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(44)    Delegirana uredba Komisije (EU) [...]/[...] o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (C(2021) 2800 final, UL […], str. […]).

(45)    Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(46)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1577 z dne 21. septembra 2020 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 361, 30.10.2020, str. 1).

(47)    Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(48)    UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

(49)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(50)    Direktiva Sveta 92/83/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače (UL L 316, 31.10.1992, str. 21).

(51)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(52)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.7.2021

COM(2021) 563 final

PRILOGE

k

PREDLOGU DIREKTIVE SVETA

o prestrukturiranju okvira Unije za obdavčitev energentov in električne energije (prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 663 final} - {SWD(2021) 640 final} - {SWD(2021) 641 final} - {SWD(2021) 642 final}

🡻 2003/96/ES

PRILOGA I

PRILOGA II

Znižane stopnje obdavčitve in oprostitve take obdavčitve iz člena 18(1)

1.BELGIJA

–za utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in metan;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za uporabo v pomorskem prometu za zasebne namene;

–za znižanje stopnje trošarine za težko kurilno olje zaradi spodbujanja uporabe okolju prijaznejših vrst goriva. Takšno znižanje se nanaša specifično na vsebnost žvepla, znižana stopnja pa v nobenem primeru ne sme pasti pod 6,5 EUR za tono;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena;

–za diferencirano stopnjo trošarine za neosvinčeni bencin z nizko vsebnostjo žvepla (50 ppm) in nizkoaromatski neosvinčeni bencin (35 %);

–za diferencirano stopnjo trošarine za dizelsko gorivo z nizko vsebnostjo žvepla (50 ppm).

2.DANSKA

–od 1. februarja 2002 do 31. januarja 2008 za diferencirano stopnjo trošarine za težko in lahko kurilno olje, ki ju uporabljajo energetsko intenzivne družbe za proizvodnjo toplote za ogrevanje in tople vode. Najvišji znesek dovoljene diferenciacije stopnje trošarine je 0,0095 EUR za kg težkega kurilnega olja in 0,008 EUR za liter lahkega kurilnega olja. Znižanje trošarine mora izpolnjevati pogoje te direktive, zlasti predpisane najnižje stopnje;

–za znižanje stopnje trošarine za dizelsko gorivo zaradi uporabe okolju bolj prijaznih vrst goriva pod pogojem, da se takšne spodbude nanašajo na ugotovljene tehnične lastnosti vključno s specifično težo, vsebnostjo žvepla, destilacijsko točko, cetansko število in indeks pod pogojem, da so omenjene stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva;

–za uporabo diferenciranih stopenj trošarine med motornim bencinom, ki ga distribuirajo bencinske črpalke, opremljene s povratnim sistemom za bencinske hlape, in motornim bencinom, ki ga distribuirajo druge bencinske črpalke pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za diferencirane stopnje trošarine za motorni bencin pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za diferencirane stopnje trošarine za plinsko olje pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za delno vračilo komercialnemu sektorju pod pogojem, da so zadevni davki v skladu z določbami Skupnosti in pod pogojem, da znesek plačanih davkov in ne vrnjenih vedno upošteva najnižje stopnje obdavčitve ali pristojbine za nadzor nad mineralnimi olji, kakor določa zakonodaja Skupnosti;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za uporabo znižane stopnje trošarine v najvišjem znesku 0,03 DKK za liter motornega bencina, ki ga distribuirajo bencinske črpalke, ki izpolnjujejo strožja merila za opremo in delovanje, katerih namen je zmanjšati pronicanje metil terciarnega butil etra v podtalnico pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine.

3.NEMČIJA

–za diferencirano stopnjo trošarine za goriva z najvišjo vsebnostjo žvepla 10 ppm od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2005;

–za uporabo odpadnih ogljikovodikovih plinov kot goriva za ogrevanje;

–za diferencirano stopnjo trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo za vozila za lokalni javni prevoz potnikov, ob upoštevanju obveznosti, ki jih določa Direktiva 92/82/EGS;

–za vzorce mineralnih olj, namenjenih za analizo, testiranje v proizvodnji ali za druge znanstvene namene;

–za diferencirano stopnjo trošarine za goriva za ogrevanje, ki jih uporabljajo proizvodne dejavnosti pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

4.GRČIJA:

–za uporabo v nacionalnih oboroženih silah;

–za odobravanje oprostitev trošarin za mineralna olja za goriva, ki so namenjena za pogon uradnih vozil ministrstva ali predsedstva in nacionalne policije;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za diferencirane stopnje trošarine za neosvinčeni motorni bencin, ki odražajo različne okoljske kategorije, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za utekočinjeni naftni plin in metan, ki se uporabljata v industrijske namene.

5.ŠPANIJA

–za utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja kot gorivo za vozila v javnem transportu;

–za utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja za pogon taksijev;

–za diferencirane stopnje davka za neosvinčeni motorni bencin, ki odražajo različne okoljske kategorije, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

6.FRANCIJA:

–za diferencirane davčne stopnje za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon gospodarskih vozil, do 1. januarja 2005, ki od 1. marca 2003 ne morejo biti nižje od 380 EUR za 1000 l;

–v okviru nekaterih politik, ki imajo za cilj pomoč območjem z upadajočim številom prebivalcev;

–za porabo na otoku Korziki pod pogojem, da znižane stopnje v vsakem primeru upoštevajo najnižje stopnje davka za mineralna olja, kakor jih določa zakonodaja Skupnosti;

–za diferencirano stopnjo trošarine za novo gorivo, sestavljeno iz emulzije vode, sredstva proti zamrznitvi/dizla, stabilizirane s površinsko aktivnimi snovmi, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za diferencirano stopnjo trošarine za neosvinčeni super motorni bencin, ki vsebuje aditive na bazi kalija zaradi izboljšanja odpornosti na pregorevanje ventilov (ali kakršenkoli drug aditiv z enakim učinkom);

–za gorivo, ki ga uporabljajo taksiji, v okviru letne kvote;

–za oprostitev trošarine za pline, ki se uporabljajo kot gorivo v javnem prevozu, na podlagi letne kvote;

–za oprostitev trošarine za pline, ki jih uporabljajo smetarska vozila na plinski pogon kot pogonsko gorivo;

–za znižanje stopnje obdavčitve za težko kurilno olje zaradi spodbujanja uporabe okolju prijaznejših vrst goriva; to znižanje se nanaša predvsem na vsebnost žvepla, davčna stopnja, obračunana za težko kurilno olje pa mora ustrezati najnižji ravni obdavčitve za težko kurilno olje, kakor je določeno z zakonodajo Skupnosti;

–za oprostitev za težko kurilno olje, ki se uporablja pri proizvodnji aluminijevega oksida v pokrajini Gardanne;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za pogonsko gorivo, dobavljeno zasebnim vodnim plovilom v pristaniščih na Korziki;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov do 31. decembra 2005;

–za izdajo dovoljenj za uporabo diferencirane stopnje trošarine za mešanico goriv „bencinskih/etilalkoholnih derivatov, v katerih je delež alkohola kmetijskega porekla“ in za uporabo diferencirane stopnje trošarine za mešanico goriv „dizla/estrov rastlinskih olj“. Da bi dovolile znižanje trošarine za mešanice, ki vsebujejo estre rastlinskih olj in derivate etilnega alkohola, ki se uporabljajo kot gorivo v smislu te direktive, morajo francoske oblasti izdati potrebna dovoljenja zadevnim enotam za proizvodnjo biogoriv najpozneje do 31. decembra 2003 Dovoljenja veljajo največ šest let od dneva izdaje. Znižanje, določeno v dovoljenju, se lahko uporablja po 31. decembru 2003 do prenehanja veljavnosti dovoljenja. Znižanje, določeno v dovoljenju, se lahko uporablja od 31. decembra 2003 do prenehanja veljavnosti dovoljenja. Znižanja trošarin ne smejo presegati 35,06 EUR/hl ali 396,64 EUR/t za estre rastlinskih olj ter 50,23 EUR/hl ali 297,35 EUR/t za derivate etilnega alkohola, ki se uporabljajo v navedenih mešanicah. Znižanja trošarin se prilagodijo tako da upoštevajo spremembe v ceni surovin v izogib previsokim povračilom dodatnih stroškov, povezanih s proizvodnjo biogoriv. Ta odločba se začne uporabljati z veljavnostjo 1. novembra 1997 in preneha veljati 31. decembra 2003;

–za izdajo dovoljenj za uporabo diferencirane stopnje trošarine za mešanico „domačega goriva za ogrevanje/estrov rastlinskih olj“. Da bi dovolile znižanje trošarine za mešanice, ki vsebujejo estre rastlinskih olj in se uporabljajo kot gorivo v smislu te direktive, morajo francoske oblasti izdati potrebna dovoljenja zadevnim enotam za proizvodnjo biogoriv najpozneje do 31. decembra 2003. Dovoljenja veljajo največ šest let od dneva izdaje. Znižanje, določeno v dovoljenju, se lahko uporablja od 31. decembra 2003 do izteka veljavnosti dovoljenja, vendar ga ni mogoče podaljšati. Znižanja trošarin ne smejo presegati 35,06 EUR/hl ali 396,64 EUR/t za estre rastlinskih olj, ki se uporabljajo v navedenih mešanicah. Znižanja trošarin se prilagodijo tako da upoštevajo spremembe v ceni surovin v izogib previsokim povračilom dodatnih stroškov, povezanih s proizvodnjo biogoriv. Ta odločba se začne uporabljati z veljavnostjo 1. novembra 1997 in preneha veljati 31. decembra 2003.

7.IRSKA:

–za utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in metan, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo;

–za motorna vozila, ki jih uporabljajo invalidi;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za diferencirane stopnje trošarine za neosvinčeni motorni bencin, ki odražajo različne okoljske kategorije, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za diferencirano stopnjo trošarine za dizelsko gorivo z nizko vsebnostjo žvepla;

–za proizvodnjo aluminijevega oksida v pokrajini Shannon;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za uporabo plovil za zasebne namene;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

8.ITALIJA:

–za diferencirane stopnje trošarin za mešanice, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo in ki vsebujejo 5 % ali 25 % biodizla, do 30. junija 2004. Znižanje trošarine ne sme presegati zneska trošarine, ki jo je treba plačati za količino biogoriv v izdelkih, ki so upravičeni do znižanja. Znižanja trošarin se prilagodijo tako, da upoštevajo spremembe v ceni surovin v izogib previsokim povračilom dodatnih stroškov, povezanih s proizvodnjo biogoriv;

–za znižanje stopnje trošarine za gorivo, ki ga uporabljajo avtoprevozniki, do 1. januarja 2005, ki od 1. januarja 2004 ne sme biti manjša od 370 EUR za 1000 l;

–za odpadne ogljikovodikove pline, ki se uporabljajo kot gorivo;

–za znižano stopnjo trošarine za emulzije voda/dizel in emulzije voda/težko kurilno olje od 1. oktobra 2000 do 31. decembra 2005 pod pogojem, da je znižana stopnja v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za metan, ki se uporablja kot pogonsko gorivo za motorna vozila;

–za uporabo v nacionalnih oboroženih silah;

–za reševalna vozila;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za gorivo za taksije;

–v nekaterih posebej prikrajšanih geografskih območjih za znižane stopnje trošarine za domače gorivo in utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja za ogrevanje in ki se distribuira prek distribucijskega omrežja navedenih območij, pod pogojem, da so stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za porabo v pokrajinah Val d'Aosta in Gorica;

–za znižanje stopnje trošarine za motorni bencin, porabljen na območju Furlanije-Julijske krajine, pod pogojem, da so stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za znižanje stopnje trošarine za mineralna olja, porabljena v videmski in tržaški pokrajini, pod pogojem, da so stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo;

–za oprostitev trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo kot gorivo pri proizvodnji aluminijevega oksida na Sardiniji;

–za znižanje stopnje trošarine za kurilno olje, za proizvodnjo pare, ter za plinsko olje, ki se uporablja v pečeh za sušenje in „aktiviranje“ molekularnih sit v Reggio Calabria, pod pogojem, da so stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

9.LUKSEMBURG:

–za utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in metan;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za znižanje stopnje trošarine za težko kurilno olje zaradi spodbujanja uporabe okolju prijaznejših vrst goriva. Takšno znižanje se nanaša predvsem na vsebnost žvepla, znižana stopnja pa v nobenem primeru ne sme pasti pod 6,5 EUR za tono;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

10.NIZOZEMSKA:

–za utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in metan;

–za vzorce mineralnih olj, namenjenih za analizo, testiranje v proizvodnji ali za druge znanstvene namene;

–za uporabo v nacionalnih oboroženih silah;

–za uporabo diferenciranih stopenj trošarine za utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja kot gorivo v javnem transportu;

–za diferencirano stopnjo trošarine za utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja kot gorivo za vozila za zbiranje odpadkov, za odsesavanje drenaž in čiščenje ulic;

–za diferencirano stopnjo trošarine za dizelsko gorivo z nizko vsebnostjo žvepla (50 ppm) do 31. decembra 2004;

–za diferencirano stopnjo trošarine za bencin z nizko vsebnostjo žvepla (50 ppm) do 31. decembra 2004;

11.AVSTRIJA:

–za zemeljski plin in metan;

–za utekočinjeni naftni plin, ki se uporablja kot gorivo za vozila v lokalnem javnem transportu;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

12.PORTUGALSKA:

–za diferencirane stopnje trošarine za neosvinčeni motorni bencin, ki odražajo različne okoljske kategorije, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za oprostitev trošarine za utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in metan, ki se uporabljajo kot gorivo za lokalni javni prevoz potnikov;

–za znižanje stopnje trošarine za kurilno olje, porabljeno v avtonomni pokrajini Madeira; to znižanje ne sme biti višje od dodatnih stroškov, nastalih pri transportu kurilnega olja v to pokrajino;

–za znižanje stopnje trošarine za težko kurilno olje zaradi spodbujanja uporabe okolju prijaznejših vrst goriva; to znižanje se nanaša predvsem na vsebnost žvepla, davčna stopnja, obračunana za težko kurilno olje pa mora ustrezati najnižji stopnji dajatve za težko kurilno olje, kakor je določeno z zakonodajo Skupnosti;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

13.FINSKA:

–za zemeljski plin, ki se uporablja kot gorivo;

–za oprostitev trošarine za metan in utekočinjeni naftni plin za vse namene;

–za znižane stopnje trošarine za dizelsko gorivo in plinsko olje za ogrevanje pod pogojem, da so te stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve, kakor je določeno v členih 7 do 9;

–za diferencirane stopnje trošarine za reformuliran neosvinčeni in osvinčeni motorni bencin pod pogojem, da so stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za uporabo plovil za zasebne namene;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

14.ŠVEDSKA:

–za znižane stopnje trošarine za dizelsko gorivo v skladu z okoljskimi klasifikacijami;

–za diferencirane davčne stopnje za neosvinčen bencin, ki odražajo različne okoljske kategorije, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za diferencirano stopnjo energetskega davka za motorni bencin na bazi alkilata za dvotaktne motorje, do 30. junija 2008, pod pogojem, da je celotna trošarina, ki se uporablja, skladna s pogoji te direktive;

–za oprostitev trošarine za biološko proizvedeni metan in druge odpadne pline;

–za oprostitev trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo za industrijske namene, pod pogojem, da so stopnje trošarine v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo;

–za znižano stopnjo trošarine za mineralna olja, ki se uporabljajo za industrijske namene, z uvedbo tako stopnje, ki je nižja od standardne, kot tudi znižane stopnje za energetsko intenzivna podjetja, pod pogojem, da so stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo in da ne povzročajo izkrivljanja konkurence;

–za druge oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive.

15.ZDRUŽENO KRALJESTVO:

–za diferencirane stopnje trošarine za gorivo za cestna vozila, ki vsebuje biodizelsko gorivo in biodizel, ki se uporablja kot čisto gorivo za cestna vozila, do 31. marca 2007. Treba je upoštevati najnižje stopnje Skupnosti in ne sme priti do nikakršnih previsokih povračil dodatnih stroškov, povezanih s proizvodnjo biogoriv;

–za utekočinjeni naftni plin, zemeljski plin in metan, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo;

–za znižanje stopnje trošarin za dizelsko gorivo zaradi spodbujanja uporabe okolju prijaznejših vrst goriva;

–za diferencirane stopnje davka za neosvinčeni motorni bencin, ki odražajo različne okoljske kategorije, pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, ki jih določa ta direktiva, zlasti z najnižjimi ravnmi obdavčitve iz člena 7 te direktive;

–za vozila za lokalni javni prevoz potnikov;

–za diferencirano stopnjo trošarine za emulzijo vode/dizelskega goriva pod pogojem, da so diferencirane stopnje v skladu z obveznostmi, določenimi s to direktivo, zlasti z najnižjimi stopnjami trošarine;

–za oblike zračnega prometa, ki jih ne ureja člen 14(1)(b) te direktive;

–za uporabo plovil za zasebne namene;

–za odpadna olja, ki se ponovno uporabijo kot gorivo, bodisi neposredno po predelavi ali po recikliranju odpadnih olj, in katerih ponovna uporaba je obdavčena.

🡻 2004/74/ES člen 1(3) in Priloga, spremenjeno s popravkom, UL L 195, 2.6.2004, str. 26

PRILOGA III

Znižane davčne stopnje in izjeme iz člena 18a(1):

1.Latvija

–za energente in električno energijo, ki jih uporabljajo vozila za lokalni javni potniški prevoz;

2.Litva

–za premog, koks in lignit, do 1. januarja 2007,

–za zemeljski plin in električno energijo, do 1. januarja 2010,

–za orimulzijo, ki se uporablja za druge namene kot za proizvodnjo električne energije ali toplote do 1. januarja 2010;

3.Madžarska

–za premog in koks, do 1. januarja 2009;

4.Malta

–za plovbo s plovili za zasebne namene,

–za zračni promet, razen tistega iz člena 14(1)(b) Direktive 2003/96/ES;

5.Poljska

–za letalsko gorivo in goriva za motorje s turbo izgorevanjem in motorna olja za letalske motorje, ki jih prodaja proizvajalec teh goriv po odredbi ministra za državno obrambo ali pristojnega ministra za notranje zadeve, za potrebe letalske industrije, agencije za materialne rezerve za dopolnjevanje državnih rezerv, ali organizacijskih enot sanitarnega letalstva za namene teh enot,

–plinsko olje za ladijske motorje in motorje za pomorsko tehnologijo in motorna olja za ladijske motorje in za pomorsko tehnologijo, ki jih prodaja proizvajalec tega goriva po odredbi agencije za blagovne rezerve za dopolnjevanje državnih rezerv, ali po odredbi ministra za državno obrambo za uporabo v mornariške namene, ali po odredbi pristojnega ministra za notranje zadeve za uporabo v pomorski tehnologiji,

–letalsko gorivo, gorivo za motorje s turbo izgorevanjem in plinsko olje za ladijske motorje in motorje za pomorsko tehnologijo in olja za letalske motorje, ladijske motorje in motorje za pomorsko tehnologijo, ki jih prodaja agencija za blagovne rezerve po odredbi ministra za državno obrambo ali pristojnega ministra za notranje zadeve.

⇩ novo

PRILOGA I

🡹

PRILOGA II

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb 
(iz člena 32)

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo 
(iz člena 32)

_____________

PRILOGA III

Korelacijska tabela

_____________