Nadaljnji razvoj nacionalnih ukrepov prek nacionalnih strateških okvirov za Rome

Države članice so pozvane, da razvijejo, sprejmejo in izvajajo nacionalne strateške okvire za Rome, vključno s:

oskupnimi značilnostmi;

ominimalnimi zavezami, ki bi morale veljati za vse;

omorebitnimi dodatnimi zavezami glede na nacionalne razmere;

oambicioznejšimi zavezami za države članice z znatnim romskim prebivalstvom.

Predlogi za te elemente so navedeni spodaj. Kjer je to mogoče, bi bilo treba določiti specifične nacionalne ciljne vrednosti. Komisija bo ta proces podpirala z vsemi potrebnimi smernicami. Podpirala bo tudi

nacionalne ukrepe, vključno z izvrševanjem zakonodaje o enakosti, vključevanjem enakosti, vključevanja in udeležbe Romov v pobude politik EU, mobilizacijo sredstev EU za Rome in bojem proti anticiganizmu.

Države članice so pozvane, da te nacionalne okvire oblikujejo do septembra 2021 in z njimi seznanijo Komisijo.

Nacionalni strateški okvir bi moral določati:

a)nacionalna izhodišča in ciljne vrednosti za doseganje ciljev in ciljnih vrednosti EU na podlagi celovite ocene potreb;

b)ciljne vrednosti in ukrepe za specifične skupine (romske otroke, ženske, mlade, starejše Rome ali invalide, mobilne državljane EU, osebe iz držav nečlanic EU, Rome brez državljanstva), da odražajo raznolikost Romov, vključno z ukrepi, ki upoštevajo vidik spola in otroke/starost;

c)ukrepe za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji (na primer prek nacionalnih akcijskih načrtov za boj proti rasizmu);

d)ukrepe za zagotovitev socialno-ekonomskega vključevanja marginaliziranih Romov, zlasti na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj;

e)kombinacijo ciljno usmerjenih in splošnih ukrepov, ki upoštevajo specifične lokalne izzive in izrecno odpravljajo ovire, zaradi katerih Romi nimajo enakega dostopa do glavnih politik 28 ;

f)namenski proračun za izvajanje in spremljanje 29 , ki v celoti izkorišča socialne inovacije in zasebni kapital;

g)mehanizme za poročanje, spremljanje in ocenjevanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljnih vrednosti;

h)sistem posvetovanj in sodelovanja v zvezi s politiko z romsko in proromsko civilno družbo, sektorskimi ministrstvi, organi za enakost, drugimi nacionalnimi institucijami za človekove pravice in drugimi zainteresiranimi stranmi ter

i)krepitev zmogljivosti za spodbujanje dejavne udeležbe civilne družbe v vseh fazah oblikovanja politik in za zagotavljanje njene udeležbe v procesih nacionalnih platform in platform EU 30 .

Nacionalne kontaktne točke za Rome bi morale:

a)dobiti pooblastila, zadostna sredstva in osebje za zagotavljanje rednega usklajevanja in spremljanja ter

b)predložiti redna poročila o napredku in sodelovati pri osrednjih dejavnostih mreže nacionalnih kontaktnih točk za Rome, ki jo upravlja Komisija 31 .

Nacionalni strateški okvir bi moral prav tako določati:

a)nacionalne kvantitativne in kvalitativne ciljne vrednosti za vseh sedem ciljev in z njimi povezane ciljne vrednosti EU (odvisno od razpoložljivosti podatkov);

b)kako se bodo sredstva in finančni instrumenti EU in držav članic vlagali za Rome ter

c)kako bodo institucionalne ali upravne reforme prispevale k enakosti in vključevanju.

Nacionalne kontaktne točke za Rome bi morale izvesti tudi vmesno oceno in pregled nacionalnega strateškega okvira.

Nacionalni strateški okvir bi moral prav tako:

a)predstaviti načrt ali sklop ukrepov za preprečevanje anticiganizma in diskriminacije, segregacije v izobraževanju in na področju stanovanj ter predsodkov in stereotipov do Romov (tudi na spletu) ter boj proti njim;

b)vključevati enakost in vključevanje Romov v politike na regionalni in lokalni ravni ter

c)določiti, kako se bodo sredstva in finančni instrumenti EU in držav članic vlagali za vključujočo reformo glavnih politik in ciljno usmerjeno ukrepanje.

Vlogo nacionalne kontaktne točke za Rome bi bilo treba okrepiti, da lahko:

a)računa na namensko ekipo in institucionalni mandat, ki zagotavlja politično težo, učinkovito medsektorsko usklajevanje in vključevanje enakosti in vključevanja Romov v politike na regionalni in lokalni ravni;

b)sodeluje (z organi upravljanja sredstev EU) pri usklajevanju medvladnih razprav o porazdelitvi sredstev EU za Rome in pri sistematičnem spremljanju njihove uporabe (na primer prek odborov za spremljanje, preverjanj učinka vključevanja Romov);

c)zagotavlja nacionalno posvetovanje in dialog o krepitvi vloge Romov (zlasti mladih in žensk) ter

d)zagotovi, da javne politike in univerzalne storitve dejansko dosežejo Rome, vključno s tistimi, ki živijo na oddaljenih podeželskih območjih (na primer izredni in srednjeročni ukrepi v času krize, zakonodajna reforma, načrtovanje politik na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, stanovanj, drugih področij socialno-ekonomske vključenosti, socialnih storitev, prometa, sistemov minimalnega dohodka, protidiskriminacijske zakonodaje).

Boj proti anticiganizmu

Zahvaljujoč prizadevanjem Zveze proti anticiganizmu, Evropskega parlamenta in Sveta Evrope 1 obstaja vse večje soglasje, da anticiganizem (posebna oblika rasizma do Romov) prispeva k trajni izključenosti Romov. Ker sta anticiganizem in izključenost del začaranega kroga, bi ju bilo treba obravnavati skupaj. Boj proti diskriminaciji in anticiganizmu bo prispeval k uspehu ukrepov za vključevanje, kar bo posledično spodbudilo večjo odprtost in sprejemanje v družbi. Za boj proti anticiganizmu ter spodbujanje raznolikosti in vključevanja je potrebno sodelovanje družbe kot celote, tako romskih kot neromskih skupnosti. Med drugim je treba opolnomočiti Rome ter obravnavati splošna (tudi institucionalna) stališča in ravnanja. Organi za enakost bi lahko bili prednostni partnerji nacionalnih kontaktnih točk za Rome pri zagotavljanju standardov izvajanja in zavzemanju za večji poudarek na boju proti diskriminaciji v strategijah.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·nameniti poseben poudarek boju proti anticiganizmu za:

1)    priznanje anticiganizma in sprejemanje odgovornosti za ukrepanje proti njemu;

2)    priznanje zgodovinskih razsežnosti anticiganizma, zlasti holokavsta nad Romi; ozaveščanje o zgodovini Romov in spodbujanje sprave;

3)    ozaveščanje o vzajemnih koristih raznolikosti in vključevanja; oblikovanje pozitivnega diskurza; spodbujanje vzornikov; podporo srečanjem med skupnostmi in medkulturnemu učenju za boj proti stereotipom in napačnim informacijam o Romih na področju izobraževanja, medijev, umetnosti, kulture in zgodovine;

4)    boj proti diskriminaciji kot izrazu anticiganizma;

5)    boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva kot izrazom anticiganizma ter spodbujanje prijavljanja kaznivih dejanj, nadlegovanja in nasilja, ki temeljijo na predsodkih;

6)    spodbujanje dostopa do pravnega varstva za žrtve anticiganizma in diskriminacije;

7)    ozaveščanje Romov o njihovih pravicah ter

8)    odpravo in preprečevanje sistemske/institucionalne/strukturne diskriminacije 2 , ki jo doživljajo Romi;

·prednostno medsektorsko/horizontalno preprečevati anticiganizem in se boriti proti njemu na vseh področjih sektorske politike za:

1)    boj proti segregaciji, ustrahovanju in nadlegovanju na področju izobraževanja; ozaveščanje šolskega osebja;

2)    boj proti diskriminaciji pri zaposlovanju (dostopu do zaposlitve) in ozaveščanje delodajalcev;

3)    boj proti diskriminaciji pri dostopu do kakovostnega zdravstvenega varstva; odpravo vzporednih, ločenih storitev; preprečevanje kršitev človekovih pravic (na primer prisilnega splava in prisilne sterilizacije); ozaveščanje zdravstvenih delavcev;

4)    boj proti prostorski segregaciji; preprečevanje prisilnih izselitev brez alternativnih stanovanj; ozaveščanje organov in

5)    redno zbiranje podatkov o enakosti (podatki o izkušnjah z diskriminacijo, podatki organov za enakost o incidentih diskriminacije).

Boj proti večgeneracijski revščini 
(s poudarkom na zaščiti otrok in boljši uporabi sredstev EU)

Boj proti večgeneracijski revščini in izključenosti je ključnega pomena za izboljšanje položaja marginaliziranih Romov. Izključenost in diskriminacija pri dostopu do izobraževanja, zaposlitve, zdravstvenega varstva in stanovanj vplivata na razvoj otrok in lahko posledično vplivata na njihovo starševstvo v prihodnosti, kar nato povzroča tudi prikrajšanost njihovih otrok. Začarani krog izključenosti in diskriminacije se bo brez znatnih intervencij za celovito reševanje osnovne dinamike in za načrtovanje boljše prihodnosti za naslednjo generacijo neizogibno nadaljeval. To zahteva poudarek na otrocih, pri katerem je treba vztrajati.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·mobilizirati ustrezno strokovno znanje na vseh ravneh upravljanja za oblikovanje ukrepov za zaščito otrok; dodeliti ustrezna sredstva za predšolsko vzgojo in varstvo ter izobraževanje (na primer štipendije, mentorstvo, podporo v času po šoli), prehrano, osebni razvoj in delo z družinami;

·spodbujati udeležbo v predšolski vzgoji in varstvu;

·zaščititi ženske, otroke in mlade prek strategij za boj proti kaznivim dejanjem, kot je trgovina z ljudmi, po potrebi tudi za vse oblike izkoriščanja (spolno izkoriščanje, izkoriščanje delovne sile, prisilno prosjačenje in izkoriščanje kriminalnih dejavnosti za prisilne in izkoriščevalske navidezne sklenitve zakonske zveze), ter jim omogočiti dostop do pomoči, podpore in zaščite;

·izboljšati dostop do storitev na ravni skupnosti in družine za invalide in otroke brez starševske oskrbe; okrepiti ukrepe za preprečevanje institucionalizacije prek podpore družinam v negotovih razmerah in invalidom;

·zagotoviti dolgoročno vzdržnost podpornih ukrepov za otroke in njihove družine, da bi izboljšali pogoje za naslednjo generacijo;

·načrtovati finančno podporo in naložbe na podlagi natančne analize osnovnih vzrokov marginalizacije (socialno-ekonomska izključenost in diskriminacija); zbrati podrobnejše dokaze s sistematičnimi ocenami in analizo vrst nacionalnih, regionalnih in lokalnih intervencij, ki (ne) delujejo, in vzrokov za to, da bi poglobili razumevanje ovir pri vključevanju; v analitično delo vključiti vse zainteresirane strani (lokalne organe, civilno družbo, romske/neromske zainteresirane strani z morebitnimi različnimi stališči);

·analizirati uporabo sredstev EU v sodelovanju z organi upravljanja – če se v poročilih o spremljanju ugotovi, da sredstva dejansko niso bila porabljena za doseganje ciljev vključevanja, sodelovati z lokalnimi organi / organi upravljanja in zainteresiranimi stranmi, da bi razumeli zakaj, in odpraviti morebitne ugotovljene ovire ter

·vzpostaviti tesne povezave med nacionalnimi kontaktnimi točkami za Rome in organi, odgovornimi za spremljanje sredstev EU; zagotoviti, da uporaba sredstev EU za Rome ustvarja resnične priložnosti za udeležbo in ima zanje načrtovani učinek v vsakodnevnem življenju in da se ne uporablja za druge interese.

Spodbujanje udeležbe Romov

Udeležba Romov pri oblikovanju javnih zadev je predpogoj in dejavnik, ki omogoča enakost in vključevanje ter spodbuja demokratično in učinkovito upravljanje. Namen udeležbe in opolnomočenja Romov je dati ljudem besedo in jim omogočiti, da delujejo na nove načine, ki podpirajo življenje. Vključevanje omogoča ukrepanje in daje ljudem možnost udeležbe. Udeležba in opolnomočenje sta načeli in procesa za izboljšanje življenjskih razmer ljudi in njihove uspešnosti v življenju. Podpiranje smiselne udeležbe Romov pri oblikovanju politik na lokalni in nacionalni ravni in na ravni EU je predpogoj za boj proti izključenosti. Še posebej pomembni akterji so romske in proromske organizacije civilne družbe. Nacionalne kontaktne točke za Rome se pri usklajevanju razvoja nacionalnih strateških okvirov poziva k spodbujanju participativnih modelov, na primer z vodenjem tematskih delovnih skupin, ki pripravljajo oceno potreb, prednostne naloge, ciljne vrednosti in ukrepe na ključnih področjih, v katerih sodelujejo nacionalni, regionalni, lokalni in nevladni akterji, ter z zagotavljanjem udeležbe Romov. Ti modeli in strukture bi se nato lahko uporabljali za spremljanje in ocenjevanje izvajanja.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·določiti minimalne obvezne vidike in kanale udeležbe Romov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik ter načrtovanju sredstev EU, vključno s pisnimi protokoli o udeležbi, ki določajo mandat (obseg in narava sodelovanja), sestavo (načela za izbor članov), delovne metode in pričakovane rezultate posvetovalnih in participativnih organov, da se zagotovijo dejansko sodelovanje, zaupanje in odgovornost 3 ;

·ustvarjati priložnosti za opolnomočenje romskih skupnosti na lokalni ravni, da se jim omogočita prevzemanje odgovornosti in ukrepanje, izrecno namenjeno uvajanju družbenih in političnih sprememb. Mobilizacijo skupnosti bi bilo treba razumeti kot nameren vključujoč in participativen proces, ki vključuje Rome, lokalne organe in organizacije;

·zagotoviti, da so Romi v vsej svoji raznolikosti (vključno z državljani in tujimi državljani, marginaliziranimi in integriranimi osebami, ženskami, otroki in mladimi) zastopani v procesu oblikovanja politike in posvetovanja;

·izboljšati lokalne ukrepe z večjim vključevanjem romskih strokovnjakov, ki bi delovali kot mediatorji in pomagali preseči nenehno pomanjkanje zaupanja med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom;

·spodbujati sodelovanje civilne družbe v organizacijah za Rome in splošnih organizacijah, zlasti tistih, ki so usmerjene v pravice otrok, mladih in žensk;

·uporabiti sredstva EU in druga sredstva za zagotavljanje redne podpore krepitvi zmogljivosti (na področju preverjanja enakosti, udeležbe itd.), zlasti za lokalno civilno družbo, ter

·v državah z znatnim romskim prebivalstvom:

ospodbujati pozitivne ukrepe za povečanje udeležbe Romov v nacionalni in lokalni upravi na področjih enakosti in vključevanja, raziskav itd. ter

orazmisliti o ustanovitvi nacionalnih krovnih romskih organizacij za redno posvetovanje in udeležbo v razpravah o politikah. Te bi morale prejemati osnovna institucionalna nepovratna sredstva od nacionalnih vlad ali redna sredstva za podporo civilni družbi.

Razmislek o raznolikosti

Pri oblikovanju nacionalnih strateških okvirov je ključnega pomena upoštevanje raznolikosti Romov in romskih skupnosti. Strateški okvir EU za Rome spodbuja opolnomočenje romskih žensk, mladih in otrok (ter invalidnih Romov, starejših Romov, LGBTI+ Romov in mobilnih državljanov EU), da bi premostili socialno-ekonomske vrzeli, v celoti uveljavljali svoje pravice, uresničili svoj potencial in postali dejavni akterji sprememb.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·oceniti potrebe in položaj vseh Romov (tudi tistih, ki so tuji državljani, niso državljani EU oziroma so brez državljanstva);

·obravnavati večplastno diskriminacijo in presečnost, ki povečujeta resnost izključenosti;

·z ukrepi za vključevanje in boj proti revščini nameniti pozornost najbolj marginaliziranim romskim skupinam (brez izključevanja drugih skupin v podobnem položaju) in obravnavati vse Rome z ukrepi za spodbujanje udeležbe, Rome in Nerome pa z ukrepi za preprečevanje anticiganizma in diskriminacije ter boj proti njima;

·določiti specifične cilje in ciljno usmerjene ukrepe za romske ženske, otroke in mlade, invalide, starejše Rome, mobilne državljane EU, Rome brez državljanstva in osebe iz držav nečlanic EU (kot je ustrezno) ter razčleniti kazalnike po spolu in starosti;

·obravnavati vidik spola na vseh področjih, zlasti na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, podpore otrokom in boja proti (večplastni) diskriminaciji, vključno z nasiljem in izkoriščanjem (v družini); spodbujati udeležbo in zagotavljati, da ukrepi upoštevajo vidik spola;

·podpirati dostop romskih žensk do pravnega varstva za preprečevanje/odpravo nasilja v družini in drugih kršitev človekovih pravic;

·v okviru transnacionalnega sodelovanja učinkoviteje reševati izzive in izkoriščati priložnosti, ki izhajajo iz nadnacionalne mobilnosti Romov, ter tako zagotoviti dostop do izobraževanja, zaposlitve, stanovanj, zdravstvenega varstva in drugih socialnih storitev ter

·odpraviti apatridnost med Romi z zagotavljanjem univerzalnega vpisovanja rojstev v matični register in dostopa do osebnih dokumentov, formalnih postopkov za ugotavljanje apatridnosti in univerzalnega dostopa do storitev.

Združevanje splošnih in ciljno usmerjenih pristopov

Medtem ko diskriminacija in izključenost Romov upravičujeta stalen ciljno usmerjen pristop, je namen te usmerjenosti spodbujanje učinkovitega vključevanja in enakosti Romov na vseh področjih življenja. To predpostavlja vključujočo reformo glavnih politik, kar zahteva pametno kombinacijo ciljno usmerjenih in splošnih pristopov. Ciljno usmerjene politike bi morale biti začasne in bi morale ublažiti dodatne oblike prikrajšanosti in diskriminacijo, s katerimi se soočajo Romi. Ciljna usmerjenost bi morala biti izrecna (čeprav ne nujno utemeljena na narodnosti), vendar ne izključujoča, tj. ne bi smela izključevati Neromov v enakem položaju.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·pojasniti, kako specifični ciljno usmerjeni ukrepi (zaščitni ukrepi) obravnavajo ovire, ki Romom preprečujejo dostop do glavnih politik in njihovih koristi, ter kako bi javne politike postale bolj vključujoče za Rome;

·spodbujati dostop do pravic in osnovnih storitev za Rome z dodatno ciljno usmerjeno podporo, vendar brez ustvarjanja stalnih vzporednih struktur;

·ukrepati ciljno usmerjeno na teritorialni ravni, da se zagotovi upoštevanje lokalnih razmer; pri obsežnih intervencijah (na primer za boj proti skrajni revščini) kombinirati teritorialno usmerjenost z usmerjenostjo v družbene skupine in zagotoviti, da dosežejo romsko prebivalstvo;

·v državah z znatnim romskim prebivalstvom:

ouvesti obveznost preverjanja/revizije ključnih ukrepov glavnih politik, da se oceni njihov učinek na enakost in vključevanje Romov;

odoločiti, kako se bodo sredstva EU uporabila za vključujočo reformo glavnih politik (na primer za odpravo segregacije na področju izobraževanja ali stanovanj) in za ciljno usmerjene ukrepe, ter

odoločiti ureditve za vključevanje enakosti, vključevanja in udeležbe Romov v politike na regionalni in lokalni ravni.

Razširitev ukrepov za preprečevanje/zmanjševanje nesorazmernega učinka kriz na Rome

Vsi ključni izzivi, s katerimi se danes sooča EU (vključno s pandemijo COVID-19, podnebnimi spremembami ter zelenim in digitalnim prehodom), imajo razsežnost enakosti in vključevanja Romov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju, da diskriminirane in marginalizirane skupine, zlasti med Romi, niso prisiljene nositi nesorazmernega deleža bremena zaradi kriz in prehodov, ter temu, da odzivi na izredne razmere in dolgoročnejše strategije rasti vključujejo ciljno usmerjeno dodatno podporo za njihovo vključevanje. Upoštevati bi bilo treba izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19, ki je nesorazmerno prizadela marginalizirane romske skupnosti, ki so bile izpostavljene najhujšim kratkoročnim učinkom na zdravje ter srednje-/dolgoročnim gospodarskim učinkom. Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali prispevati k ublažitvi posledic koronavirusne krize in nas opremiti, da se bomo lahko bolje spopadli z morebitnim takimi pojavi v prihodnosti.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·načrtovati učinkovito zbiranje podatkov in spremljanje socialno-ekonomskih učinkov (po starosti, spolu in zdravstvenih potrebah), da se zagotovijo učinkoviti in prilagojeni ukrepi politike, ki se odzivajo na obstoječe/prihodnje pandemije;

·upoštevati kratko-, srednje- in dolgoročne potrebe ter vključiti zadevne akterje v razvoj in izvajanje ukrepov;

·podpreti prizadevanja lokalnih organov za obravnavanje najnujnejših potreb romskih skupnosti (na primer dostop do zatočišča, vključno s hrano in vodo, dostop do brezplačnih zdravstvenih storitev in finančna podpora za romske družine v negotovih ekonomskih razmerah);

·prednostno obravnavati prizadevanja za odpravo strukturnih neenakosti in pomanjkanja dostopa romskih skupnosti do osnovnih storitev in infrastrukture;

·zagotoviti, da ukrepi in/ali ukrepi, za katera se uporabljajo sredstva EU in nacionalna sredstva, dosežejo in obravnavajo potrebe najbolj marginaliziranih in prikrajšanih skupnosti;

·spodbujati dostop Romov do varne in čiste pitne vode 4 ;

·izboljšati dostop do sanitarnih storitev in zagotoviti kontinuiteto osnovnih komunalnih storitev v primeru pandemije;

·spodbujati zdravstveno pismenost romskega prebivalstva;

·spodbujati razširjanje točnih, jasnih in z dokazi podprtih informacij in kampanje ozaveščanja kot učinkovita orodja proti diskriminaciji in ksenofobiji;

·zagotoviti redno spremljanje okoljskih razmer in tveganj, ki posebej vplivajo na prikrajšane romske skupnosti, ter sprejeti ukrepe za odpravo nevarnih ali nehigienskih razmer ter

·spodbujati skladnost med izrednimi ukrepi in ukrepi za okrevanje ter vključevati pobude, kot so „zeleni dogovor“, digitalizacija, evropski steber socialnih pravic, cilji trajnostnega razvoja, evropski semester ter glavne strategije, programi in reforme.

Zagotavljanje digitalne vključenosti

Ker so se morale šole, kampusi in pisarne zaradi pandemije COVID-19 zapreti, so za stik z zunanjim svetom vsi prešli na internet. Ob množičnem prehodu na spletno izobraževanje in medicino na daljavo itd. se je predvidevalo, da imajo vsi dostop do interneta. Vendar je kriza razkrila neverjetne globalne razlike v spletnem učenju in učenju na daljavo. Romi pogosto živijo na podeželskih območjih, ki še vedno zaostajajo pri dostopu do visokohitrostnih širokopasovnih infrastruktur. Pri marginaliziranih Romih, ki imajo le malo dostopa ali pa ga sploh nimajo do opreme IT ali digitalne pismenosti, so učinki pandemije razkrili globoko zakoreninjene strukturne neenakosti, ki pomenijo tveganja, da romski otroci niso dovolj uspešni in zaostajajo pri svojem šolskem delu, odrasli pa so prikrajšani za informacije in zaposlitvene priložnosti v realnem času. Obravnavati je treba temeljne izzive, povezane z neenakostjo, diskriminacijo in izključenostjo v digitalni dobi, da se zagotovi, da ni nihče zapostavljen. Uspešna uvedba digitalnih tehnologij ter odpornost in socialna pravičnost Evrope so odvisne od dostopa ljudi do potrebne infrastrukture, opreme ter digitalnih znanj in spretnosti.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·obravnavati digitalno izključenost Romov z zagotavljanjem dostopa do digitalnih tehnologij, zlasti dostopa do spletnega učenja in učenja na daljavo ter podpore zanju, če se institucije za izobraževanje in usposabljanje zaprejo, kot so se med pandemijo COVID-19;

·spodbujati sinergije z drugimi pobudami politike (zlasti tistimi, ki so povezane s spletnimi javnimi storitvami, storitvami e-uprave in komercialnimi storitvami), da bi izboljšali uporabnost javnih storitev in spodbujali vključujočo e-upravo, s posebnimi ukrepi za zagotavljanje javnih storitev in internetne povezave za Rome s posebnim poudarkom na podeželskih območjih;

·spodbujati digitalna znanja in spretnosti ter kompetence 5 Romov z:

(1)    izboljšanjem dostopa do digitalne opreme in omrežnih povezav (na primer vzpostavitev javnih točk za dostop do interneta na prikrajšanih območjih);

(2)    spodbujanjem osnovnih digitalnih znanj in spretnosti ter kompetenc z vidika vseživljenjskega učenja in s ponudbo ustreznega usposabljanja;

(3)    izboljšanjem kakovosti uporabe v informacijski družbi med Romi in njihove udeležbe ter

(4)    spodbujanjem prijavljanja diskriminatornih praks na spletu pri dostopu do storitev in njihovi uporabi;

(5) vgraditvijo pobud za digitalno pismenost v lokalne socialno-ekonomske okoliščine ter njihovim prilagajanjem posebnim potrebam in razmeram romskih skupnosti;

(6) spodbujanjem in podpiranjem pobud za digitalno pismenost 6 , ki:

-spodbujajo motivacijo in ozaveščenost glede uporabe interneta;

-so cenovno dostopne in trajnostne;

-vključujejo Romom prilagojene vsebine in načine izvajanja (nove metode poučevanja, priložnostno učenje itd.) ter

-so dostopne in uporabne;

·spodbujati uporabo digitalnih rešitev v zdravstvu za paciente in zdravstvene delavce, da bi zagotovili neprekinjeno oskrbo in varne načine zdravljenja, ter

·ponovno pregledati strateške okvire za digitalno vključevanje, da se ocenijo ovire, s katerimi se srečujejo Romi.

Zagotavljanje okoljske pravičnosti

Javnost se seznanja z okoljsko diskriminacijo 7 , s katero se soočajo številne romske skupnosti. Ta dolgo zanemarjena realnost je razkrila svoje nesorazmerne učinke med pandemijo COVID-19, med katero so marginalizirane skupnosti postale ranljivejše za okužbo in druge s tem povezane zdravstvene težave. Tveganja za zdravje so še večja zaradi neustreznih življenjskih razmer in segregacije, ki Rome še bolj potiskajo v socialno-ekonomsko izključenost.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·priznati in odpraviti okoljsko diskriminacijo, zlasti ker prizadene marginalizirane romske skupnosti na segregiranih območjih (kot izraz anticiganizma); spodbujati razumevanje, kako okoljska diskriminacija in pomanjkanje okoljskih storitev silita marginalizirane Rome, da živijo na okoljsko degradiranih območjih;

·biti osredotočeni na dostop do vode, ustrezno sanitarno ureditev, storitve zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi ter se boriti proti stalni prostorski segregaciji kot vzroku okoljske diskriminacije na področju stanovanj in osnovnih storitev;

·odpraviti nezadosten dostop Romov do zelenih bivalnih površin z rekreacijsko vrednostjo;

·preprečiti tveganja za zdravje zaradi okolja ter obravnavati učinek izpostavljenosti onesnaženju in kontaminaciji na zdravje ter

·zagotoviti varnost in zdravje pri delu za tiste, ki delajo v manj ugodnih okoljskih pogojih.

Spodbujanje (ozaveščenosti glede) romske umetnosti, zgodovine in kulture

Romska umetnost, zgodovina in kultura so sestavni del naše evropske in nacionalnih pokrajin. Vendar sta bili romska kultura in identiteta več stoletij upodobljeni romantično in stereotipno, kar je še poslabšalo odtujitev romskih skupnosti od prevladujočih družb. Priznanje njihove kulture bi moralo temeljiti na romskem diskurzu.

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·priznati prispevek romske umetnosti in kulture k nacionalni in evropski dediščini ter povečati ozaveščenost o njem in njegovo prepoznavanje s strani Romov;

·podpreti platforme za lajšanje stikov med Romi in Neromi na lokalni ravni s promoviranjem tradicionalne in sodobne romske umetnosti, obrti in kulture ter poznavanja romske zgodovine;

·spodbujati dejavnosti ozaveščanja v sodelovanju z medijskimi akterji v podporo romski identiteti in kulturni dediščini, kot so ju Romi sami izoblikovali;

·boriti se proti predsodkom in stereotipom glede Romov;

·razglasiti in obeležiti 2. avgust za evropski dan spomina na žrtve holokavsta nad Romi, da se obeležijo žrtve genocida nad Romi med drugo svetovno vojno;

·spodbujati celosten pristop k obeleženju holokavsta, in sicer s spominom na usodo Romov ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (27. januarja, na dan, ko je bilo osvobojeno koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau);

·vključiti romske skupnosti v nacionalni kulturni diskurz, in sicer z vključevanjem romske umetnosti, zgodovine in kulture v zbirke v nacionalnih arhivih, muzejih in na stalnih umetniških razstavah; dodeliti ustrezna sredstva za varovanje, ohranjanje in razvoj romske umetnosti in kulture, tudi s promocijo festivalov;

·vključiti romski jezik in zgodovino v šolske učne načrte in učbenike za romske in neromske učence; spodbujati dejavnosti in kampanje ozaveščanja o večkulturnosti v šolah ter

·zagotavljati priložnosti za podporo romskim podjetnikom in samozaposlenim v lokalnih podjetjih, ki spodbujajo romsko tradicijo in kulturo, ter za njihovo opolnomočenje.

Spodbujanje socialnih inovacij in eksperimentiranja s politikami

Socialne inovacije in eksperimentiranje s politikami so novi pristopi s področja družbenih sprememb, ki zajemajo zamisli, prakse in pobude, ki posredujejo na različnih ravneh sistema za spodbujanje korenitih sprememb in trajnih pozitivnih učinkov. Zato so lahko pomembna orodja za spodbujanje enakosti, vključevanja, udeležbe in opolnomočenja Romov.

Politika EU opredeljuje „socialne inovacije“ kot dejavnosti, ki imajo socialne cilje in uporabljajo sredstva socialne narave ter se nanašajo na razvoj in uresničevanje novih zamisli (glede izdelkov, storitev in modelov), hkrati pa izpolnjujejo socialne potrebe in ustvarjajo nove socialne odnose ali sodelovanje, s čimer so koristne za družbo in spodbujajo njeno zmožnost ukrepanja 8 . „Eksperimentiranje s socialnimi politikami“ pomeni ukrepe politike, ki ponujajo inovativne odgovore na socialne potrebe in se izvajajo v majhnem obsegu in v pogojih, ki omogočajo merjenje njihovega učinka, preden se izvedejo v drugih kontekstih ali v širšem obsegu, če so rezultati prepričljivi 9 .

Nacionalni strateški okviri za Rome bi morali:

·podpirati oblikovanje nacionalnih zavezništev za učenje in inovacije za vključevanje – z združevanjem akterjev iz celotnega ekosistema (ustrezne organizacije romskih strokovnjakov skupaj s podjetji/industrijo, socialnimi inkubatorji in mrežami oblikovalcev sprememb, veleposlaništvi, raziskovalnimi organizacijami);

·začeti skupne procese soustvarjanja z nacionalnimi/regionalnimi zainteresiranimi stranmi ter človekoljubnimi in socialnimi organizacijami, da se opredelijo potrebe, razpoložljiva sredstva in priložnosti za skupno sistematično ukrepanje (vključno z razpoložljivo svetovalno podporo EU);

·podpreti pripravo v rezultate usmerjenih projektov, ki obravnavajo ključna področja socialnih storitev (dostop do stanovanj, javne službe, osnovna javna infrastruktura in storitve itd.);

·spodbuditi in združiti učenje o delujočih pristopih k različnim temam/sektorjem, hkrati pa aktivirati ključne akterje iz različnih sektorjev (javnega, zasebnega, civilnega) in povečati njihove zmogljivosti za skupno sodelovanje;

·eksperimentirati s socialnimi politikami (na primer zagotavljanje jamstev za univerzalni temeljni dohodek) za oblikovanje modelov in preskušanje alternativnih mehanizmov zagotavljanja socialnih prejemkov;

·preučiti možnost mobilizacije zasebnega kapitala in združevanja sredstev, na primer s človekoljubnimi organizacijami, prek morebitnih programov usklajevanja, da bi se odzvali na nerešene potrebe najranljivejših oseb;

·preučiti nove modele storitev ali izvajanja in razširjeno pridobivanje sredstev prek partnerstev, usmerjenih v rezultate;

·podpreti združevanje in vključevanje ciljno usmerjenega in prožnega financiranja ter

·podpreti vzpostavitev kompetenčnih središč za socialne inovacije (ki bi se podpirali prek nadnacionalnih dejavnosti ESS+) in jim dodeliti pooblastila za podpiranje potreb Romov po vključevanju.

Horizontalni cilji

Glavni kazalniki EU

Ustrezen CTR

1

Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji ter njuno preprečevanje 2

1

Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane, ker so Romi, na katerem koli področju iz raziskave

CTR 10.3.1.

CTR 16.b.1

2

Delež splošnega prebivalstva, ki mu je neprijetno, da ima za sosede Rome

2

Zmanjšati revščino in socialno izključenost 

3

Stopnja tveganja revščine (pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka po prejemu socialnih transferjev)

CTR 1.2.1.

3.1

Otroci pod 18. letom starosti, izpostavljeni tveganju revščine

CTR 1.2.2.

4

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu v resni materialni prikrajšanosti (ne morejo si privoščiti štirih od devetih stvari, na primer hrane, povabila prijateljem itd.)*

CTR 1

4.1

Otroci pod 18. letom starosti, ki so resno materialno prikrajšani*

CTR 1

3

Spodbujati udeležbo z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja

4

Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane (na katerem koli področju), ker so Romi, in so prijavile zadnji incident diskriminacije

5

Kazalnika aktivnega državljanstva in udeležbe ZA RAZVITI

Sektorski cilji

Glavni kazalniki EU

Ustrezen CTR

4

Povečati dejanski enak dostop do kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja

6

Delež otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo, ki so vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo

CTR 4.2.2.

7

Delež oseb med 20. in 24. letom starosti, ki so zaključile vsaj višje sekundarno izobraževanje

CTR 4.3

8

Delež otrok med 6. in 15. letom starosti, ki obiskujejo šole, v katerih so „vsi ali večina sošolcev Romi“, kot so navedli anketiranci (samo izbrane države)

5

Povečati dejanski enak dostop do plačanega kakovostnega in trajnostnega zaposlovanja

9

Delež oseb, ki so svojo glavno dejavnost same označile za „plačano delo“ (vključno z delom s polnim delovnim časom, delom s krajšim delovnim časom, priložnostnimi zaposlitvami, samozaposlitvijo in občasno zaposlitvijo ali delom v zadnjih štirih tednih), starih od 20 do 64 let

CTR 8.5

10

Delež mladih med 15. in 29.*** letom starosti, katerih trenutna glavna dejavnost ni „niti zaposlitev, izobraževanje niti usposabljanje“

CTR 8.6.1.

11

Vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma: razlika v stopnji plačanega dela med ženskami in moškimi, starimi od 20 do 64 let

CTR 8.5

6

Izboljšati zdravje Romov ter povečati dejanski enak dostop do kakovostnih zdravstvenih in socialnih storitev

12

Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu (splošno prebivalstvo v primerjavi z Romi)

13

Delež ljudi, ki imajo omejen dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, ZA RAZVITI

7

Povečati dejanski enak dostop do ustreznih desegregiranih stanovanj in osnovnih storitev 3

14

Delež oseb, ki živijo v stanovanjski prikrajšanosti (v pretemnem stanovanju, s streho, ki pušča, vlažnimi stenami oziroma tlemi, brez kopalne kadi / tuša, brez notranjega stranišča)

CTR 11.1

15

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki nima minimalnega števila sob v skladu z Eurostatovo opredelitvijo prenaseljenosti stanovanja

16

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu brez vodovodne vode v stanovanju (samo izbrane države)

CTR 6.1.1.

Glavni kazalniki:

Splošno prebivalstvo

1)Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane, ker so Romi, na katerem koli področju iz raziskave

morebiti raziskava FRA 5

CTR 10.3.1 in 16.b.1

2)Delež splošnega prebivalstva, ki mu je neprijetno, da ima za sosede Rome

raziskava FRA

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so v 12 mesecih pred raziskavo vsaj petkrat doživele nadlegovanje iz sovraštva, ker so Romi

n. r. / morebiti raziskava FRA

CTR 10.3.1.

CTR 16.b.1

Delež oseb, starejših od 16 let (od vseh anketirancev), ki so bile v zadnjih 12 mesecih fizično napadene, ker so Romi

n. r. / morebiti raziskava FRA

CTR 16.1.3.

Procesni kazalniki za cilj 1-a: Boj proti diskriminaciji, nadlegovanju, kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru proti Romom

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev

·Nacionalni strateški okviri za enakost, vključevanje in udeležbo Romov ali povezani sklopi dokumentov politike izrecno vključujejo ukrepe za boj proti anticiganizmu;

·nacionalni akcijski načrt za izvajanje nacionalnih strateških okvirov zadevne države članice EU za Rome določa posebne ukrepe za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji;

·organi za enakost redno spremljajo izvajanje nacionalnih strateških okvirov za Rome glede skladnosti z direktivo o rasni enakosti in okvirnim sklepom Sveta o boju proti nekaterim oblikam rasizma in ksenofobije ter evidentirajo primere diskriminacije Romov;

·redno se pripravljajo in objavljajo poročila in raziskave o boju proti diskriminaciji;

·anticiganizem je priznan v pravnih okvirih držav članic, v njihovih politikah, dokumentih politike in ukrepih za izvajanje politik;

·anticiganizem je določen kot kategorija pri evidentiranju podatkov o kaznivih dejanjih iz sovraštva;

·dodelitev finančnih sredstev za posebne ukrepe za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji;

·občine z znatnim deležem romskega prebivalstva imajo med zaposlenimi eno ali več namenskih mest za romske člane občinskega sveta.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Vzpostavljen je javno dostopen sistem za spremljanje sodnih zadev in pritožb nacionalnim organom za enakost v primerih anticiganizma;

·vzpostavljen je delujoč javno dostopen sistem za spremljanje primerov in incidentov diskriminacije, sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva proti Romom ter njihovo prijavljanje nacionalnim organom za enakost ali uradom varuha človekovih pravic, tožilcem ali policiji;

·vzpostavljen je sistem usposabljanja policistov o nediskriminaciji in prepoznavanju kaznivih dejanj, ki temeljijo na predsodkih, s posebnimi moduli o diskriminaciji Romov;

·države članice namenijo Romom programski čas v javnih medijskih hišah;

·države članice izvajajo kampanje ozaveščanja;

·vzpostavljena so orodja za prijavo sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva in so enostavno dostopna;

·v sodelovanju z informacijskimi podjetji (Google, Facebook, Twitter itd.) se organizirajo pobude/usposabljanja za boljše prepoznavanje vsebin anticiganizma na platformah družbenih medijev;

·za medijske akterje se organizirajo pobude/usposabljanja o odkrivanju in obravnavanju primerov anticiganizma in sovražnega govora.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja

·Romske organizacije civilne družbe dejavno sodelujejo pri razvoju posebnih ukrepov za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za boj proti anticiganizmu in diskriminaciji;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov izvedenih ukrepov.

·ozaveščenost splošnega prebivalstva o tem, da so Romi priznana narodnostna manjšina;

·ozaveščenost splošnega prebivalstva o romski zgodovini, književnosti, umetnosti, kulturi, glasbi in politiki;

·udeležba splošnega prebivalstva na romskih kulturnih festivalih in drugih javnih prireditvah;

·ozaveščenost splošnega prebivalstva o tem, da je romski jezik v skladu z Evropsko listino Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih priznan neteritorialni jezik;

·Ozaveščenost splošnega prebivalstva o holokavstu nad Romi.

Procesni kazalniki za cilj 1-b: Spodbujanje ozaveščenosti o romski zgodovini, kulturi, priznavanju in spravi

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za spodbujanje ozaveščenosti o zgodovini in kulturi Romov;

·holokavst nad Romi je priznan in dnevi spomina nanj so vključeni v uradni koledar državnih praznikov;

·postavljeni so spomeniki ali spominska obeležja holokavsta nad Romi;

·priznan je prispevek pomembnih romskih osebnosti k zgodovini države članice in je vključen v uradni koledar državnih praznikov;

·romska zgodovina, kultura in umetnost so del uradnih učnih načrtov v šolah, na univerzah in v študijskih programih;

·romske pobude na področju kulture so vključene v zadevne nacionalne koledarje glavnih kulturnih dogodkov;

·vzpostavljene so strokovne komisije za boj proti anticiganizmu (komisije za resnico, priznavanje in spravo), ki si prizadevajo za globlje razumevanje ovir in mehanizmov izključevanja v državi članici;

·vzpostavljene so strukture, potrebne za izvajanje Evropske listine Sveta Evrope o regionalnih ali manjšinskih jezikih;

·v za to določenih vladnih posvetovalnih organih potekajo redne razprave o temah, povezanih z romsko umetnostjo, kulturo in zgodovino, z namenom vplivanja na politiko;

·na voljo je letni državni proračun, ki se dodeli za podporo romskim kulturnim organizacijam, ki spodbujajo romsko kulturo;

·na voljo je letni državni proračun, ki se dodeli lokalnim romskim medijem (tiskanim, spletnim, televizijskim in radijskim);

·na voljo je mestni in lokalni proračun, ki se dodeli lokalnim romskim medijem ter za spodbujanje romske umetnosti in kulture;

·ministrstva in državne agencije z resorjem za mlade, imajo oddelke, ki so izrecno zadolženi za vključevanje romske mladine in krepitev zmogljivosti romskih mladinskih organizacij.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Šole poučujejo o romski zgodovini in kulturi;

·v šolah je brezplačno na voljo poučevanje romskega jezika;

·učitelji in šolsko osebje se usposabljajo za vključujoče izobraževanje in raznolikost;

·učitelji in šolsko osebje se usposabljajo o romski kulturi in zgodovini, med drugim tudi o zgodovini holokavsta nad Romi;

·javnim uslužbencem, učiteljem, policistom itd. so na voljo priložnosti za usposabljanje o romski umetnosti, kulturi in zgodovini;

·v javnih medijih je rezerviran čas predvajanja za romsko umetnost in kulturo;

·v javnih medijih je rezerviran čas predvajanja za novice v romskem jeziku;

·na festivalih so za romsko kulturo rezervirane točke za nastopanje, podprte z javnimi sredstvi;

·v osrednjih medijih in tisku se poveča delež pozitivnega diskurza o Romih v primerjavi z negativnim.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja

·Z organizacijami civilne družbe se posvetuje o potrebi po tem, da države članice dodelijo proračunska sredstva v podporo romski umetnosti in kulturi;

·vladni posvetovalni organi, ki zagotavljajo povratne informacije o dodelitvi sredstev iz državnega proračuna v podporo nacionalnim strateškim okvirom za Rome, lahko predstavijo svoje predloge za projekte, povezane z romsko umetnostjo in kulturo;

·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe ter preživelimi holokavsta nad Romi in/ali njihovimi potomci se pripravijo posebni ukrepi za spodbujanje romske umetnosti, kulture in spominskih slovesnosti;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v postopku odločanja pri oblikovanju posebnih ukrepov za spodbujanje romske umetnosti in kulture ter pri dodeljevanju sredstev zanje;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih v okviru tega operativnega cilja.

Glavni kazalniki:

Splošno prebivalstvo:

3)Stopnja tveganja revščine (pod 60 % mediane ekvivalentnega dohodka po prejemu socialnih transferjev)

Eurostat [ilc_li02]

CTR 1.2.1.

3.1) Otroci pod 18. letom starosti, izpostavljeni tveganju revščine

Eurostat [ilc_li02]

CTR 1.2.2.

4)Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu v resni materialni prikrajšanosti 6 (ne morejo si privoščiti štirih od devetih stvari, na primer hrane, povabila prijateljem itd.) 

4.1) Otroci pod 18. letom starosti, ki so resno materialno prikrajšani

Eurostat [ilc_mddd11]

CTR 1

Eurostat [ilc_mddd11]

CTR 1

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki si ne more privoščiti obroka z mesom, piščancem, ribo (ali ekvivalentnega vegetarijanskega obroka) vsak drugi dan

Eurostat [ilc_mdes03]

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, v katerem je šla v preteklem mesecu vsaj ena oseba lačna spat, ker ni bilo dovolj denarja za hrano

n. r. / raziskava FRA

Delež otrok v starosti 0–17 let, ki živijo v gospodinjstvu, v katerem je šla v preteklem mesecu vsaj ena oseba lačna spat, ker ni bilo dovolj denarja za hrano

n. r. / raziskava FRA

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki se lahko preživlja le z (veliko) težavo

Eurostat [ilc_mdes09]

Delež oseb, ki nimajo bančnega računa

n. r. / raziskava FRA

Procesni kazalniki za horizontalni cilj 2: Zmanjšati revščino in socialno izključenost

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti Romov, z izrecnim poudarkom na revščini otrok;

·izvedbene smernice na področju socialne zaščite in pomoči vsebujejo določbe proti diskriminaciji, da se Romom zagotovi enak dostop;

·vzpostavljen je mehanizem, ki zagotavlja dostop do bančnega računa;

·zagotovljena so bančna jamstva za mikroposojila za gospodinjstva z nizkimi dohodki.

·Vzpostavljen je program za prehrano šolskih otrok;

·za osebje socialnih služb je organizirano ciljno usposabljanje o boju proti diskriminaciji in anticiganizmu;

·izvajajo se posebni nacionalni ukrepi, ki upoštevajo medgeneracijsko revščino in potrebo po podpori romskim otrokom in njihovim družinam pri izobraževanju, stanovanjih, zdravju in zmanjšanju revščine;

·zagotavljata se usposabljanje o finančni pismenosti in podpora za finančno vključenost.

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju socialnega vključevanja / zmanjševanja revščine;

·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe se razvijajo posebni ukrepi na področju zmanjševanja revščine in področju socialnega vključevanja (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije);

·v sodelovanju z organizacijami romske skupnosti se izvajajo intervencije na področju zmanjševanja revščine in področju socialnega vključevanja (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije);

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije);

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, ki se izvajajo za zmanjšanje revščine in socialne izključenosti (zlasti tistih, ki so namenjeni Romom, pri katerih je veliko tveganje marginalizacije);

·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, podjetij in industrije, akademskih krogov in raziskav v svojih postopkih odločanja na področju socialnega vključevanja / zmanjševanja revščine.

Glavni kazalnik:

Splošno prebivalstvo

5)Delež oseb, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane (na katerem koli področju), ker so Romi, in so prijavile zadnji incident diskriminacije

n. r. / morebiti raziskava FRA

6)Kazalnik aktivnega državljanstva in udeležbe ZA RAZVITI

morebiti raziskava FRA

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež oseb, starejših od 16 let, ki NISO prijavile zadnjega incidenta nadlegovanja, ki se je zgodil, ker so Romi (od vseh oseb, ki so doživele nadlegovanje)

n. r. / morebiti raziskava FRA

Delež oseb, starejših od 16 let, ki NISO prijavile zadnjega incidenta fizičnega napada, ki se je zgodil, ker so Romi

n. r. / morebiti raziskava FRA

CTR 16.3.1

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so slišale za vsaj en organ za enakost, nacionalne institucije za človekove pravice ali urad varuha človekovih pravic

morebiti raziskava FRA

Delež oseb, starejših od 16 let, ki običajno zaupajo policiji

Eurostat [Ilc_pw03]

Delež oseb, starejših od 16 let, ki običajno zaupajo pravosodnemu sistemu

Eurostat [Ilc_pw03]

Nadaljnji kazalniki v zvezi z udeležbo za razviti:

Delež oseb, ki so zaposlene v javnih službah (kategorija NACE O 7 )

Delež oseb, ki so zaposlene kot strokovnjaki ali upravitelji (ISCO 8  8 + 9)

Delež oseb, ki so volile na (zadnjih) državnih volitvah

Eurostat [lfsa_eisn2]

Procesni kazalniki za horizontalni cilj 3: Spodbujati udeležbo z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev 

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe s kazalniki in ciljnimi vrednostmi za spodbujanje udeležbe Romov z opolnomočenjem ter vzpostavljanjem sodelovanja in zaupanja;

·lokalne nevladne organizacije in nevladne organizacije na ravni skupnosti sodelujejo pri usklajenem vseevropskem civilnem spremljanju izvajanja strategije;

·predstavniki romskih organizacij civilne družbe so redno vabljeni, da kot polnopravni člani sodelujejo v okviru skladov EU v nacionalnih odborih za spremljanje;

·v občinah z velikim deležem romskega prebivalstva je funkcija romskih mediatorjev uraden položaj v lokalnih upravah;

·občine z visokim deležem romskega prebivalstva imajo med zaposlenimi eno ali več namenskih mest za romske člane občinskega sveta;

·glavne politične stranke se zavežejo, da bodo romske kandidate uvrstile na volilne sezname z možnostjo za izvolitev na parlamentarnih volitvah in volitvah v regionalne/občinske predstavniške organe;

·mesta in občine z velikim deležem romskega prebivalstva imajo za izvajanje politike vključevanja Romov v svoji institucionalni ureditvi posvetovalne organe za Rome ali koordinatorje za romsko politiko;

·vzpostavljena je specializirana agencija z mandatom, da izboljša zaupanje in opolnomočenje Romov, ki dejansko deluje;

·nacionalne institucije za človekove pravice, urad varuha človekovih pravic in organ za enakost se redno posvetujejo s civilno družbo o položaju Romov in/ali romsko civilno družbo vključijo v redna posvetovanja;

·mehanizem pravne podpore za obravnavanje primerov anticiganizma ima na voljo potrebna finančna sredstva za učinkovito delovanje;

·vzpostavljeni so mehanizmi za zagotavljanje in spodbujanje vključevanja romskih in proromskih organizacij civilne družbe v usklajeno spremljanje izvajanja nacionalnih strateških okvirov za Rome ter spremljanje in prijavljanje sovražnega govora na spletu;

·dodeljena so proračunska sredstva za podporo civilni družbi pri projektih za krepitev vloge Romov ter vzpostavljanje sodelovanja in zaupanja v javne institucije;

·dodeljena so proračunska sredstva za kampanje ozaveščanja, katerih cilj je odpraviti stereotipe o Romih.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Odstotek prijavljenih primerov, ki pridejo pred sodišče;

·usposabljanje nosilcev odgovornosti o anticiganizmu in boju proti diskriminaciji.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja 

·Mehanizmi za spodbujanje udeležbe Romov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju politik na nacionalni ravni so izrecno opredeljeni v nacionalnih strateških okvirih za Rome;

·vzpostavljeni so mehanizmi, ki spodbujajo udeležbo Romov pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju vseh politik, ki vplivajo na njihov položaj na lokalni ravni;

·Romi sodelujejo v svetih za medije;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega horizontalnega cilja;

·sodelovanje Romov na vodstvenih položajih ali položajih odločanja v organizacijah, ki izvajajo dejavnosti na področju vključevanja Romov;

·Romi so zaposleni na nacionalnih kontaktnih točkah za Rome in drugih institucijah, povezanih z vključevanjem Romov;

·pripravljeni so lokalni načrti (v skladu z nacionalnimi strateškimi okviri za Rome), izvajajo pa jih lokalni organi v sodelovanju z romskimi organizacijami civilne družbe, zlasti tistimi, ki delujejo na lokalni ravni.

Glavni kazalnik:

Splošno prebivalstvo

7)Delež otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo, ki so vključeni v predšolsko vzgojo in varstvo

Eurostat [sdg_04_30]

CTR 4.2.2

8)Delež oseb med 20. in 24. letom starosti, ki so zaključile vsaj višje sekundarno izobraževanje

Eurostat [edat_lfs_9903]

CTR 4.3

9)Delež otrok med 6. in 15. letom starosti, ki obiskujejo šole, v katerih so „vsi ali večina sošolcev Romi“, kot so navedli anketiranci (samo izbrane države)

Ni relevantno

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež otrok v šoloobvezni starosti (od 5 do 18 let), ki se šolajo in so člani gospodinjstva (odvisno od države)

n. r.

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane, ker so Romi, ko so bile v stiku s šolskimi organi (kot starš/skrbnik ali učenec)

n. r. / morebiti RTP

Mladi med 18. in 24. letom starosti, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje

Eurostat [edat_lfse_14]

Delež oseb med 30. in 34. letom starosti, ki so zaključile terciarno izobraževanje

Eurostat [t2020_41]

Razširjenost ustrahovanja/nadlegovanja otrok iz sovraštva (ker so Romi) med šolanjem v zadnjih 12 mesecih, med vsemi anketiranci, ki so starši/skrbniki šoloobveznih otrok

n. r. / raziskava FRA

Za nadaljnji razvoj:

·Delež šoloobveznih otrok, ki živijo v gospodinjstvu brez računalnika

·Delež šoloobveznih otrok, ki živijo v gospodinjstvu brez dostopa do interneta

·Delež mladih Romov med 16. in 24. letom starosti, ki živijo v gospodinjstvu brez računalnika

·Delež mladih Romov med 16. in 24. letom starosti, ki živijo v gospodinjstvu brez dostopa do interneta

Procesni kazalniki za cilj 4: Povečati dejansko udeležbo Romov v kakovostnem vključujočem rednem izobraževanju

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev 

·V nacionalnih strateških okvirih za Rome je predvideno spremljanje vključevalnosti rednih izobraževalnih politik;

·vzpostavljen je nacionalni/regionalni program za odpravljanje segregacije;

·izvaja se nacionalni načrt za preprečevanje in odpravo napačnih diagnoz, zaradi katere so romski učenci neustrezno umeščeni v izobraževanje oseb s posebnimi potrebami;

·vzpostavljeni so programi pozitivne diskriminacije za zaposlovanje romskih učiteljev v rednem izobraževanju;

·funkciji romskega šolskega mediatorja in pomočnika učitelja sta vključeni v izobraževalni sistem;

·v nacionalnih strateških okvirih za Rome so določeni izrecni zaščitni ukrepi in merila za vključevalnost splošnih izobraževalnih politik;

·vzpostavljen je sistem, ki mladim Romom zagotavlja mesto v višjem sekundarnem ali poklicnem izobraževanju in podpira njihovo udeležbo, s poudarkom na dekletih;

·vzpostavljen je sistem za podporo Romom, ki si želijo visokošolskega izobraževanja, s štipendijami, mentorstvom in svetovanjem, s poudarkom na dekletih.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev dejanskega dostopa Romov do kakovostnega vključujočega rednega izobraževanja, pri čemer je dolgoročni cilj doseganje enake ravni dejanskega dostopa kot pri splošnem prebivalstvu;

·izvajajo se sprejeti zaščitni ukrepi za zagotavljanje dejanskega enakega dostopa romskih otrok do predšolske vzgoje in varstva;

·učiteljem in drugemu izobraževalnemu osebju se zagotovi ciljno usposabljanje za preprečevanje diskriminacije in anticiganizma v izobraževanju;

·učitelji so usposobljeni za zagotavljanje/uporabo vključujočega izobraževalnega pristopa;

·romskim učencem je zagotovljena individualna pedagoška podpora, ki jo nudi usposobljeno osebje v rednem izobraževanju;

·vzpostavljeni so učni načrti in učno gradivo, ki obravnavajo romsko kulturo, zgodovino in jezik;

·izvajajo se ukrepi za spodbujanje dostopa romskih otrok do zunajšolskih, kulturnih in prostočasnih dejavnosti v večkulturnem okolju;

·Romi imajo koristi od podpornih programov (kot so individualna podpora, štipendije in mentorstvo, tudi za digitalno pismenost);

·dodeljena so proračunska sredstva za boj proti antiromskemu rasizmu v šolah;

·zagotovljene so štipendije za Rome, vpisane na univerzo;

·romologija ali romske študije so del univerzitetnih programov;

·v šolah je brezplačno na voljo poučevanje romskega jezika;

·izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi za podporo neformalnemu usposabljanju in certificiranju praktično pridobljenih znanj in spretnosti.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja 

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju izobraževanja;

·pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih v okviru tega cilja, sodelujejo šolski inšpektorati;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za spodbujanje enakega dostopa do izobraževanja (zlasti za boj proti segregaciji in spodbujanje vključujočega izobraževanja na vseh ravneh).

Glavni kazalnik:

Splošno prebivalstvo

10)Delež oseb med 20. in 64. letom starosti, ki so svojo glavno dejavnost same označile za „plačano delo“ (vključno z delom s polnim delovnim časom, delom s krajšim delovnim časom, priložnostnimi zaposlitvami, samozaposlitvijo in občasno zaposlitvijo ali delom v zadnjih štirih tednih)

Eurostat [lfsa_ergan]

CTR 8.5

11)Delež mladih med 15. in 29. letom starosti*, katerih trenutna glavna dejavnost ni „niti zaposlitev, izobraževanje niti usposabljanje“

Eurostat [edat_lfse_20]

FAO 8.6.1

12)Vrzel v stopnji zaposlenosti med spoloma: Razlika v stopnji plačanega dela med ženskami in moškimi, starimi od 20 do 64 let

Eurostat [lfsa_ergan]

CTR 8.5

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane na delovnem mestu, ker so Romi

n. r. / morebiti raziskava FRA

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane pri iskanju zaposlitve, ker so Romi

n. r. / morebiti raziskava FRA

Nadaljnji kazalniki kakovosti dela za razviti: pogodbe za nedoločen čas, kvalificirano delo, delež oseb, ki delajo v javnih službah, revščina zaposlenih ter poklicno izobraževanje in usposabljanje

Procesni kazalniki za cilj 5: Povečati dejansko udeležbo Romov v plačanem kakovostnem in trajnostnem zaposlovanju

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev 

·Vzpostavljen je mehanizem za podpiranje kakovostnega zaposlovanja Romov, za katerega so na voljo potrebna finančna sredstva;

·romske organizacije sodelujejo kot opazovalke v sindikatih in tristranskih komisijah;

·vzpostavljeni so programi mentorstva in poklicnega razvoja v podporo zaposlovanju romskih strokovnjakov v javni upravi;

·vzpostavljeni so mehanizmi v podporo zaposlovanju Romov s polnim delovnim časom v zavodih za zaposlovanje in drugih upravnih službah, ki zagotavljajo lažji dostop do zaposlitve;

·občine z velikim deležem romskega prebivalstva imajo v svoji upravni strukturi mesta za romske „mediatorje za zaposlovanje in mlade“;

·vzpostavljeni so programi, ki podpirajo mala zagonska podjetja in podjetniške pobude Romov.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Izvajajo so ciljno usmerjeni ukrepi v podporo podjetništvu in samozaposlovanju Romov, zlasti mladih;

·izvajajo so ciljno usmerjeni ukrepi v podporo formalizaciji obstoječih neformalnih zaposlitev;

·izvajajo so ciljno usmerjeni ukrepi v podporo zaposlovanju Romov v javni upravi;

·programi javnih del, namenjeni lokalnim skupnostim z velikim deležem romskega prebivalstva, vsebujejo jasne izhodne strategije z elementi za krepitev znanj in spretnosti ter kvalifikacij;

·izvajajo in financirajo se programi, ki podpirajo prve delovne izkušnje, posredovanje delovnih mest, vajeništvo in poklicni razvoj, namenjeni romski mladini;

·izvajajo se programi, ki podpirajo vključujoče delodajalce in spodbujajo enake možnosti na delovnem mestu;

·za zavode za zaposlovanje, sindikate in delodajalce se organizirajo kampanje ozaveščanja in ciljno usmerjeno usposabljanje o boju proti diskriminaciji in anticiganizmu na trgu dela;

·vzpostavljene in v celoti operativne so sheme mikroposojil za mala podjetja, ki so izrecno namenjene romskim skupnostim.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja 

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju izobraževanja;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za povečanje dejanske udeležbe Romov v plačanem kakovostnem in trajnostnem zaposlovanju;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov izvedenih ukrepov;

·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe ter zlasti romskih podjetnikov in uspešnih romskih strokovnjakov v svojih postopkih odločanja na področju izobraževanja.

Glavni kazalnik:

Splošno prebivalstvo

13)Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu (splošno prebivalstvo v primerjavi z Romi)

podatkovna zbirka o smrtnosti ljudi / Eurostat [demo_mlexpec]

14)Delež ljudi, ki imajo omejen dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, ZA RAZVITI

n. r. / morebiti raziskava FRA

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež oseb, starejših od 16 let, ki na splošno ocenjujejo svoje zdravje kot „zelo dobro“ ali „dobro“

Eurostat [hlth_silc_01]

Delež oseb, starejših od 16 let, z zdravstvenim zavarovanjem

OECD [ECHI 76]

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 12 mesecih počutile diskriminirane pri dostopanju do zdravstvenih storitev

n. r. / morebiti raziskava FRA

Za nadaljnji razvoj:

Delež romskih žensk, ki so rodile prvega otroka pred 20. letom starosti.

Neizpolnjena zdravstvena potreba.

Eurostat

[demo_fordager]

CTR 3.7

Eurostat [SDG_03_60]

Procesni kazalniki za cilj 6: Izboljšati zdravje Romov in povečati dejanski dostop Romov do kakovostnih zdravstvenih storitev

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev 

·Sistem mediacije na področju zdravja je institucionaliziran in vključen v ustrezne strukture zdravstvene uprave;

·vzpostavljen je sistem spodbujanja in podpiranja možnosti poklicnega razvoja zdravstvenih mediatorjev, ki želijo postati zdravstveni delavci;

·vzpostavljen je sistem za zagotavljanje preventivnih zdravstvenih storitev za Rome v getih in ločenih/oddaljenih naseljih;

·regionalni zdravstveni inšpektorati imajo na voljo (finančna in človeška) sredstva za zagotovitev, da programi cepljenja in imunizacije na nacionalni ravni za otroke in starejše ter preventivne storitve, kot so krvne preiskave in presejalni pregledi za odkrivanje raka, dosežejo tudi romske skupnosti.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Vzpostavljeni so programi ozaveščanja o zdravju, prilagojeni posebnim zdravstvenim izzivom, s katerimi se soočajo Romi (vključno z zdravim načinom življenja in prehrano);

·vzpostavljeni in operativni so preventivni zdravstveni programi, ki so namenjeni ogroženim skupinam, vključno z Romi;

·organizirane so kampanje ozaveščanja, ki spodbujajo razumevanje nujnosti cepljenja;

·izvaja se cenovno dostopno cepljenje otrok in starejših (gripa);

·preventivni presejalni pregledi otrok se izvajajo redno in brezplačno, z nadaljnjimi ukrepi za ogrožene skupine;

·vzpostavljeni so programi predporodne nege, namenjeni prikrajšanim ženskam, in redno se zagotavljajo predporodne storitve;

·vzpostavljeni so programi za spremljanje zdravja mater in otrok, namenjeni otrokom od 0 do 3 let, s posebnim poudarkom na prikrajšanih skupinah;

·zdravstvenemu osebju se redno zagotavlja ciljno usmerjeno usposabljanje za preprečevanje diskriminacije in anticiganizma;

·izvajajo se kampanje ozaveščanja o zdravju, namenjene romskim skupnostim.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja 

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju zdravja;

·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe se razvijajo posebni ukrepi za reševanje izzivov na področju zdravja;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za izboljšanje dostopa Romov do zdravstvenih storitev;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih na področju zdravja;

·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, zlasti mrež romskih zdravstvenih mediatorjev, v svojih postopkih odločanja na področju zdravja.

Glavni kazalnik:

Splošno prebivalstvo

15)Delež oseb, ki živijo v stanovanjski prikrajšanosti (v pretemnem stanovanju ali s streho, ki pušča, vlažnimi stenami oziroma tlemi ali brez kopalne kadi / tuša ali notranjega stranišča)

Eurostat [tessi 291]

16)Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu, ki nima minimalnega števila sob v skladu z Eurostatovo opredelitvijo prenaseljenosti stanovanja

Eurostat [ilc_lvho05a / SDG_11_10]

CTR 1, CTR 11

17)Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu brez vodovodne vode v stanovanju (samo izbrane države)

Eurostat [ilc_mdho05]

CTR 6.1.1

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu brez stranišča, tuša ali kopalnice znotraj bivališča

Eurostat [ilc_mdho05 / SDG_06_10]

CTR 6

Delež oseb, ki živijo v bivališču s streho, ki pušča, vlažnimi stenami, tlemi oziroma temelji ali s plesnivimi okenskimi okvirji oziroma tlemi

Eurostat [SDG_01_60]

CTR 1

Delež oseb, ki živijo v gospodinjstvu in so bili v zadnjih 12 mesecih prisiljeni zapustiti bivališče ali počivališče

n. r.

Delež oseb, starejših od 16 let, ki so se v zadnjih 5 letih počutile diskriminirane pri iskanju stanovanja, ker so Romi

n. r. / morebiti raziskava FRA

Za nadaljnji razvoj:

Stanovanjska segregacija.

Kazalnik(-i), ki odraža(-jo) geografske vidike položaja Romov.

Dostop do osnovnih storitev in infrastrukture na tem območju (zdravstvene storitve, javni prevoz, šole, otroško varstvo itd.) zaradi razdalje, stroškov, odpiralnega časa ali pomanjkanja storitev.

Delež oseb, ki živijo v nezakonitih ali nereguliranih stanovanjih.

n. r.

n. r.

Procesni kazalniki za cilj 7: Povečati dejanski dostop Romov do ustreznih desegregiranih stanovanj in osnovnih storitev

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev 

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe za boj proti stanovanjski segregaciji;

·vzpostavljene so jasne smernice za izselitve, ki se učinkovito izvajajo za zaščito pred nezakonitimi izselitvami;

·vzpostavljene so jasne smernice za izselitve, ki se učinkovito izvajajo za zaščito gospodinjstev z otroki;

·odpravijo se obstoječe vrzeli v stanovanjski zakonodaji, ki preprečujejo legalizacijo nereguliranega stanovanjskega fonda v romskih soseskah;

·merila za upravičenost in ocenjevanje za projekte, ki jih financira EU in izboljšujejo infrastrukturo v krajih z visokim deležem romskega prebivalstva, zagotavljajo posebne točke za podjetja, ki zaposlujejo Rome ali jih Romi upravljajo;

·vzpostavljene so politike, ki spodbujajo in podpirajo lokalne pobude za samopomoč na ravni skupnosti na stanovanjskem področju;

·redno se ocenjujejo potrebe po počivališčih in parcelah za bivalna vozila;

·vzpostavljeni so mehanizmi, ki zagotavljajo, da Romi dejansko uživajo pravico do varne pitne vode in sanitarne ureditve.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·V nacionalnih strateških okvirih za Rome so določeni izrecni zaščitni ukrepi in merila za vključevalnost splošnih stanovanjskih storitev in programov;

·izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi za zagotavljanje podpore socialno prikrajšanim območjem, da bi se zmanjšala segregacija;

·izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi z zagotovljenimi finančnimi sredstvi za izboljšanje javne infrastrukture naselij, prikrajšanih z vidika cest, vode, sanitarne ureditve, dostopa do javnih storitev in kanalizacije;

·vzpostavljen je program „najprej stanovanja“;

·zaposlenim na področju stanovanjskih storitev in v občinskih uradih se zagotovi ciljno usmerjeno usposabljanje za boj proti diskriminaciji in anticiganizmu;

·redno se izvaja kartiranje in spremljanje prikrajšanih naselij in kampov;

·redno se izvaja spremljanje stanovanjskih vidikov (število lokalnih stanovanjskih enot, za katere je potrebna ocena).

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja 

·Izvajajo se ukrepi za zagotovitev udeležbe Romov pri razvoju odzivov politik na področju stanovanjske politike;

·v partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe se razvijejo posebni ukrepi za reševanje izzivov na področju stanovanj;

·v sodelovanju z organizacijami romske skupnosti se razvijajo in izvajajo intervencije na področju stanovanj, ki so usmerjene v Rome (zlasti v odpravljanje segregacije);

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za izboljšanje stanovanjskih razmer, zlasti za odpravljanje segregacije;

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, izvedenih na področju stanovanjske politike, zlasti za odpravljanje segregacije;

·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, zlasti mrež romskih zdravstvenih in izobraževalnih mediatorjev, v svojih postopkih odločanja na področju stanovanj.

Kazalniki rezultatov

sekundarni (neobvezno)

Kazalnik

Splošno prebivalstvo

Delež Romov, ki živijo v gospodinjstvu in imajo v svojem bivališču naslednje težave: onesnaženost, umazanija ali druge okoljske težave na lokalnem območju, kot so: dim, prah, neprijetni vonji ali onesnažena voda

Eurostat [ilc_mddw02]

Kazalniki rezultatov: sekundarni (neobvezno): na tem področju še ni razvitih kazalnikov, morebitna tematska področja za razvoj bi lahko bila:

izpostavljenost okoljskim življenjskim razmeram, ki so nevarne in povezane s tveganji za zdravje:

·bivanje na območjih, ki so izpostavljena naravnim nesrečam (glede na vrsto nesreče – rečne poplave, hudourniške poplave, zemeljski plazovi itd.);

·bivanje na okoljsko nevarnih območjih (glede na vrsto – odlagališča odpadkov, zapuščena industrijska območja, rudniki itd.);

·izpostavljenost nevarnim dejavnikom (glede na vrsto – bivanje na onesnaženih območjih, uporaba neočiščenih in onesnaženih vodnih virov, izpostavljenost strupenim emisijam, elektromagnetnemu sevanju itd.);

·nevarne oblike dela, vključno z delom na zapuščenih območjih, odlagališčih smeti itd., in brez ustrezne zaščite;

·bivanje na območjih s pomanjkanjem infrastrukture, kot so varna pitna voda, čiščenje odpadnih voda, asfaltirane ceste, zbiranje odpadkov itd.;

·delež gospodinjstev, ki se za ogrevanje svojih bivališč zanašajo na sežiganje trdnih odpadkov.

Procesni kazalniki za cilj 7-a: Boj proti okoljski prikrajšanosti, spodbujanje okoljske pravičnosti

Kazalnik – dimenzija A – institucionalna ureditev 

·Nacionalni strateški okviri za Rome ali povezani dokumenti politike izrecno vključujejo ukrepe za boj proti okoljski prikrajšanosti in za spodbujanje okoljske pravičnosti;

·izvedbene smernice zagotavljajo Romom, ki živijo na okoljsko nevarnih območjih, prednostni dostop do socialnih stanovanj;

·standardi za varnost nastanitve in preprečevanje bivanja v nevarnih razmerah se strogo izvršujejo;

·izvaja se okoljska presoja novih gradbišč in počivališč;

·vzpostavljeni so učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje izvrševanja okoljsko pomembnih določb delovne zakonodaje.

Kazalnik – dimenzija B – posebni ukrepi

·Izvajajo se ciljno usmerjeni ukrepi z zagotovljenimi finančnimi sredstvi za preselitev romskih družin, ki živijo na okoljsko nevarnih območjih;

·izvede se ocena učinka stanovanjskih politik in stanovanjskih določb, namenjenih Romom, v zvezi z okoljskimi dejavniki;

·v nacionalnih strateških okvirih za Rome se obravnavajo vpliv politik na okolje in okoljska tveganja za Rome.

Kazalnik – dimenzija C – kakovost postopkov odločanja 

·V partnerstvu z romskimi organizacijami civilne družbe in romskimi prebivalci iz zadevnih krajev se oblikujejo posebni ukrepi za obravnavanje okoljskih izzivov na območjih, kjer živijo Romi (zlasti v ločenih romskih skupnostih);

·v sodelovanju z organizacijami romske skupnosti se razvijajo in izvajajo intervencije na področju varnega in trajnostnega okolja, namenjene Romom (zlasti v ločenih romskih skupnostih);

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo v odborih za spremljanje operativnega programa skladov EU, v okviru katerega se izvajajo posebni ukrepi za izboljšanje okoljskih razmer na območjih, kjer živijo Romi (zlasti v marginaliziranih romskih skupnostih);

·romske organizacije civilne družbe sodelujejo pri spremljanju rezultatov ukrepov, ki se izvajajo za izboljšanje okoljskih razmer na območjih, kjer živijo Romi (zlasti v ločenih romskih skupnostih);

·vladne institucije in uprava (na centralni in lokalni ravni) upoštevajo prispevke romske civilne družbe, zlasti mrež romskih zdravstvenih mediatorjev, v svojih postopkih odločanja na področju zdravja.