Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Dokument za razpravo – Za trajnostno Evropo do leta 2030

(COM(2019) 22 final)

(2020/C 14/14)

Poročevalec: Cillian LOHAN

Soporočevalec: Peter SCHMIDT

Zaprosilo	Evropska komisija, 12. 3. 2019
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep predsedstva	11. 12. 2018 – razširitev: 22. 1. 2019
Pristojnost	strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	28. 6. 2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	26. 9. 2019
Plenarno zasedanje št.	546
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	168/3/5

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Prihodnost Evrope mora sloneti na trajnostnem razvoju. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) sicer pozdravlja celovito analizo, opis izzivov, predloge za prihodnost in potencial za Evropo, ki so predstavljeni v dokumentu za razpravo, vendar se boji, da prehod k trajnostnosti tako na svetovni ravni kot znotraj Evrope poteka prepočasi, da bi dosegli zastavljene cilje trajnostnega razvoja ZN. Politični ukrepi ne ustrezajo nujnosti obravnave aktualnih okoljskih, socialnih in gospodarskih izzivov.

1.2

Trajnostni razvoj je skupni cilj na svetovni ravni. Vse države si morajo skupaj prizadevati za trajnostno rabo naravnih virov in za blaginjo vseh ljudi. Evropa tega ne more doseči sama. EU pa ima možnost in tudi obveznost, da kot največji trgovinski blok in kot velika uvoznica virov na biološki osnovi na svetovni ravni spodbuja trajnostno pridobivanje virov in s tem ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki so bistveni za našo skupno prihodnost.

1.3

Trajnostni razvoj se nanaša na prihodnost ljudi in gospodarstvo bi moralo v okviru omejitev našega planeta omogočati pravično in uspešno družbo tako za današnje kot prihodnje generacije. Agenda 2030 je projekt, osredotočen na ljudi, katerega namen je, da nihče ne bi bil zapostavljen. Začetek evropskega zelenega in socialnega dogovora bo pomemben element preobrazbe evropskih gospodarstev v znatno bolj trajnostni smeri.

1.4

Čas za razmislek je minil in skrajni čas je za ukrepanje. EESO želi, da se čim prej razvije in izvaja dolgoročna krovna strategija za trajnostni razvoj na ravni EU, ki bi jo spremljal celovit načrt izvajanja, da bomo dosegli cilje trajnostnega razvoja do leta 2030.

1.5

Strategija trajnostnega razvoja bi morala zajemati tako notranje kot zunanje delovanje EU in spodbujati čim večjo skladnost med njima. V načrt izvajanja bi bilo treba vključiti trajnostnost na vseh političnih področjih, določiti ključne ukrepe, ki jih bo EU izvedla za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, ter jasen časovni razpored in načrt, konkretne ciljne vrednosti in kazalnike ter glavne vloge in pristojnosti vseh institucij, agencij in akterjev EU. Glavno vlogo pri izvajanju morajo imeti inovacije, mednarodno sodelovanje in trgovinski sporazumi, usmerjeni v trajnostni razvoj, ter mobilizacija podjetij in civilne družbe.

1.6

Poleg strategije za izvajanje Agende 2030 je treba vzpostaviti okvir upravljanja in usklajevanja, da bodo cilji trajnostnega razvoja v središču vseh politik. Strateška agenda EU za obdobje 2019–2024 bi morala temeljiti na ciljih trajnostnega razvoja, Evropski parlament pa bi moral imeti pri tem pomembno vlogo. Izvajanje ciljev trajnostnega razvoja in njihovo vključevanje v vse politike bi moralo biti eno glavnih meril pri določanju sestave bodoče Komisije, kot je opredeljeno v poslanicah komisarjem.

1.7

EESO poziva Komisijo, naj se premakne s politike rasti BDP in upošteva tudi druge vidike. Pri BDP kot merilu blaginje se ne upoštevajo pomembni socialni in okoljski stroški in koristi.

1.8

EESO priznava, da obstajajo podjetja, ki so vodilna na področju vključevanja trajnostnosti; številna pravzaprav prehitevajo politiko, ki mora ustvarjati stabilno okolje in gotovost, da bodo najboljše prakse postale običajna praksa. Na ta način bodo lahko podjetja zagotavljala trajnostne rešitve.

1.9

EESO poziva, naj se obstoječa politika EU ter proračunski/finančni okviri in orodja (kot so evropski semester, boljše pravno urejanje, večletni finančni okvir ipd.) nujno uskladijo z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja. Na ravni EU bi bilo treba opredeliti ali razviti verodostojne metodologije za zagotavljanje trajnostnosti, da se prek proračunskih/finančnih instrumentov, političnih okvirov in uporabe ocen učinka zagotovi podpora izvajanju ciljev trajnostnega razvoja pri notranjem in zunanjem delovanju EU. Razviti bi bilo treba tudi nova orodja, kot je merjenje oddaljenosti od ciljnih vrednosti, in nove kazalnike.

1.10

EESO je prva institucija z organom, zadolženim za spodbujanje trajnostnega razvoja, tj. opazovalno skupino za trajnostni razvoj, in je zavezan spodbujanju in celovitejšemu vključevanju ciljev trajnostnega razvoja v vsa svoja mnenja ter v svoje notranje delovanje in strukturo. Zato bo začel notranjo razpravo o uskladitvi svojega notranjega upravljanja s cilji trajnostnega razvoja.

1.11

Civilna družba mora biti strukturirano vključena in določiti je treba jasen okvir za sodelovanje civilne družbe pri razvoju, izvajanju in spremljanju strategije. Pomembno vlogo, ki jo je imela doslej večdeležniška platforma, bi bilo treba pregledati ob sodelovanju vseh deležnikov in ob upoštevanju pozitivnih izkušenj drugih ustreznih večdeležniških forumov, zlasti evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo. Večdeležniško platformo bi bilo treba nadgraditi in vključiti v uradni medinstitucionalni posvetovalni okvir, kakor je priporočil Evropski parlament (1).

1.12

Trajnostni razvoj lahko postane sredstvo za socialno solidarnost in lahko deluje proti naraščanju populističnih in protisistemskih nagnjenj državljanov, ki so izključeni iz odločanja in nimajo moči. To ne sme biti elitistična agenda, temveč projekt, osredotočen na ljudi, katerega cilj je, da trajnostne potrošniške odločitve postanejo cenovno in drugače dostopne.

2.   Uvod

2.1

Dolgo pričakovani dokument za razpravo Za trajnostno Evropo do leta 2030 je bil objavljen 30. januarja kot del razprave o prihodnosti Evrope in zaveze EU, da uresniči cilje trajnostnega razvoja ZN, vključno s cilji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.

2.2

EESO ima že več let vodilno vlogo pri pozivanju k razvoju ambiciozne krovne strategije EU za trajnostni razvoj in je v številnih mnenjih v zvezi z več sektorji predlagal politične in upravljavske ukrepe, potrebne za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. To mnenje, ki prispeva k razpravi o dokumentu za razpravo, temelji na preteklem delu EESO, njegov namen pa je določiti vizijo in podati konkretne predloge za nujno reformo upravljanja ter sredstva in mehanizme za dolgoročno krovno strategijo.

2.3

Vse več socialnih in ekoloških kazalnikov kaže, da sta potrebna nujno ukrepanje ter hiter prehod EU in drugih svetovnih akterjev k trajnostnosti. OZN v nedavnem poročilu IPCC opozarja, da imamo približno 11 let časa za omejitev emisij toplogrednih plinov in preprečitev naraščanja temperature na svetovni ravni, sicer lahko pride do nevarnega in morda nepovratnega podnebnega zloma (2). Poleg izrednega stanja na področju podnebja so državljani vse bolj zaskrbljeni tudi zaradi drugih okoljskih izzivov, v zvezi s katerimi je treba čim prej ukrepati, kot sta izguba biotske raznovrstnosti in onesnaženost zraka. V Evropi se povečuje tudi socialna neenakost. Skoraj četrtina naših otrok in mladih bodisi živi v revščini bodisi jim grozi revščina (3), več milijonov mladih pa ne more najti primerne zaposlitve, da bi se lahko osamosvojili kot odrasli. Nekatere skupine so še bolj izključene, na primer invalidi. Nacionalistična in populistična gibanja so v porastu po vsej Evropi, pri čemer so v več državah članicah ogrožene temeljne vrednote in pravice. Zamajali so se sami temelji EU.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

Čas za razmislek je minil, zdaj je čas za ukrepanje. Objava dokumenta za razpravo o trajnostnosti bi morala časovno sovpadati z dogovorom o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja iz leta 2015. EESO meni, da je nujno potreben začetek oblikovanja in uresničevanja krovne vseevropske strategije trajnostnega razvoja in načrta izvajanja, kakor je priporočil v prejšnjih mnenjih (4) in kakor se zahteva v sklepih Sveta EU, sprejetih leta 2017, 2018 in aprila 2019 (5).

3.2

V dokumentu za razpravo so predstavljeni različni scenariji za doseganje trajnostnosti. V resnici pa je težko zamejiti posamezne scenarije. Samo prvi scenarij predvideva krovno strategijo, da pa bi bil učinkovit, bi bilo treba dodati še elemente iz drugih dveh scenarijev. Krovna strategija je bistvenega pomena, usklajen politični pristop pa predpogoj za doseganje trajnostne prihodnosti. V tem mnenju so podrobneje obravnavane nekatere ideje, orisane v scenariju 1.

3.3

Nujnega poziva k ambicioznejšemu in hitrejšemu izvajanju, izraženega v tem mnenju, ne bi smeli razumeti kot neupoštevanje dosedanjega napredka. EESO pozdravlja analizo iz dokumenta za razpravo in priznavanje temeljev politike za trajnostno prihodnost ter horizontalnih gonil za prehod na trajnostnost, vendar politični ukrepi niso prilagojeni nujnosti, ki jo izražajo zaskrbljeni državljani in strokovnjaki.

3.4

EU je prevzela vodilno vlogo z vidika političnih pobud za trajnostnost. Vendar pa se te pobude zaradi več kompleksnih razlogov ne izvajajo po pričakovanjih. EU ima enega največjih ekoloških odtisov in emisij CO2 na prebivalca na svetu in celo znotraj svojih meja zaostaja pri izpolnjevanju cilja okoljske trajnostnosti.

3.5

Oblikovanje nizkoogljične in bolj socialne Evrope, gospodarne z viri, ne zadostuje – trajnostna Evropa bo morala zaradi uvoza upoštevati tudi okoljske in socialne posledice zunaj Evrope. Če želi biti EU vodilna v svetu, kakor je opisano v dokumentu za razpravo, mora razumeti svojo odgovornost in vpliv na svetovni ravni ter ju jemati resno. EESO meni, da so sedanja pogajanja EU z državami Mercosur neke vrst test za novo trgovinsko politiko v smeri trajnostnega razvoja. Zato podpira poziv skupin, ki jasno zahtevajo, naj se ta pogodba ne sklene brez na primer jasne zaveze vseh strani k izvajanju sporazuma o podnebju, da se ohranijo tropski gozdovi in upoštevajo interesi avtohtonih ljudstev ali pa da se vsaj vključijo klavzule o odpovedi v primeru kršitve teh priznanih in bistvenih prizadevanj za trajnostnost.

3.6

Evropa lahko kot celina, ki je vodilna pri črpanju in porabi naravnih virov in ima visoko raven potrošnje, ponudi dragocene izkušnje glede sprejetih ukrepov za izboljšanje gospodarnosti z viri in zmanjšanje vpliva na okolje ter drugih prizadevanj za spremembe, vključno s socialno zaščito.

3.7

EU mora ustvariti in uresničevati model trajnostnega razvoja, ki bo preostalemu svetu pokazal, kako stalno prizadevanje za resnično trajnostnost spodbuja socialno kohezijo in gospodarski razvoj, zagotavlja ekološko dobrobit in lajša vključujoče upravljanje, pri tem pa nihče ni prezrt.

4.   Spodbujanje sistemskega pristopa k trajnostnemu razvoju

4.1

Dokument za razpravo ne poudarja dovolj, da sta potrebna sprememba paradigme in sistemski pristop za reševanje današnjih novih izzivov. Opredelitev trajnostnega razvoja že obstaja. Zagotoviti pa je treba, da se bo v celoti in dosledno izvajal s političnimi ukrepi in zakonodajo in da se bodo izvrševala njegova načela.

4.2

Opredelitev, ki jo uporabljata OZN in EU, izhaja iz komisije Brundtland: „Trajnostni razvoj je razvoj, ki je skladen s potrebami sedanjosti in ne ogroža zmožnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij“ (6).

4.3

Od svetovnega vrha v Riu leta 1992 se navaja, da ima trajnostni razvoj tri stebre, tj. okoljskega, socialnega in gospodarskega, in da je treba vse stebre spoštovati in jih upoštevati pri sprejemanju odločitev. Trajnostni razvoj je v členu 3(3) Pogodbe o Evropski uniji opredeljen kot eden od dolgoročnih ciljev EU.

4.4

Spodnji diagram, imenovan tudi „poročna torta“, prikazuje, da gre pri trajnostnem razvoju za ljudi in da bi moralo gospodarstvo omogočati blaginjo, pravično družbo in okolje, ki zagotavlja kakovost življenja. Ta diagram povezuje plasti z mednarodno dogovorjenimi cilji trajnostnega razvoja (7).

4.5

Ključno načelo trajnostnega razvoja je vključevanje okoljskih, socialnih in gospodarskih vprašanj v vse vidike odločanja. V tem okviru se uporabljata dve načeli, določeni v Pogodbi o delovanju Evropske unije – previdnostno načelo (8) in načelo „onesnaževalec plača“ (9), saj ju je treba uporabiti, da bi zagotovili, da najbolj ranljivi ne bodo krili stroškov okoljske škode. Trajnostnost vsebuje pojem medgeneracijske pravičnosti.

4.6

Priznati je treba tudi četrto razsežnost trajnostnega razvoja – upravljanje, ki sega skozi vse tri plasti, tj. gospodarsko, socialno in okoljsko. EU bi morala poudariti pomemben premik paradigme Agende 2030 k bolj participativnemu modelu večdeležniškega upravljanja za trajnostni razvoj (glej točko 9) in spodbujati pristop „celotne družbe“ k pomembnemu prehodu k bolj trajnostni prihodnosti planeta.

4.7

V dokumentu za razpravo je priporočena uporaba prava kot sredstva za zagotavljanje in lajšanje izvajanja. Po besedah Komisije bo spoštovanje zakonodaje osnovni pogoj za prejemanje finančnih sredstev EU in tudi gonilo izvajanja ciljev trajnostnega razvoja. Za to bo potrebna pravna izenačitev vseh treh elementov trajnostnega razvoja, tj. okoljskega, socialnega in gospodarskega. EESO ponovno poziva, naj se priznajo „pravice narave“, da se zagotovi enakost glede na pravice posameznikov in gospodarskih družb (10).

5.   Odmik od politike rasti BDP

5.1

Evropa potrebuje spremembo paradigme (11) in nov model rasti, ki bo bistveno različen od dosedanjih modelov, socialno vključujoč in ekološko trajnosten ter zmožen spodbujati in spremljati zbliževanje digitalnih in ekoloških prehodov v naših državah in družbah.

5.2

EESO tako kot v svojih predhodnih mnenjih poziva, da je treba poleg BDP upoštevati tudi druge kazalnike za določanje blaginje na nacionalni ravni (12) (13). BDP je kazalnik gospodarskega razvoja s finančnega vidika, ki pa ne upošteva pomembnih elementov blaginje posameznika in družbe, poleg tega ne upošteva ustrezno stroškov naravnega kapitala (podnebje, izčrpavanje naravnih virov, negativen vpliv na ekosistemske storitve, kot so čist zrak, pitna voda, rodovitna tla ter za življenje primerna mesta in pokrajina). Ravno tako ne upošteva kakovosti in pravičnosti delovnih razmerij, neplačanega dela ljudi, s čimer se zanemarja večina dodane vrednosti oseb, ki skrbijo za otroke in starejše, in prostovoljcev v kulturnih in športnih dejavnostih. Trajnostni razvoj pomeni gospodarsko rast (14), ki upošteva vse sedanje in prihodnje vidike človeške blaginje in ki vključuje družbene in okoljske stroške in koristi dejavnosti ter omejitve našega planeta. Na ta način povečuje naše skupno bogastvo. Ni dovolj, da se socialnim in okoljskim elementom pripiše gospodarska vrednost. Zagotoviti moramo, da jih bodo gospodarski akterji upoštevali pri svojem odločanju. To pa zahteva posredovanje, da se zaščitijo javni interesi in internalizirajo zunanji učinki.

5.3

Konkurenčnost je predpogoj za nenehno izboljševanje gospodarnosti z viri. Vendar konkurenca na prostem trgu sama po sebi ne zagotavlja najboljših rezultatov za družbo. Družba mora določiti pravila in pogoje za proizvajalce blaga in storitev ter organizirati izravnalno moč, da se zaščitijo javne dobrine in interesi, kot sta poštenost in trajnostnost. Tržno moč akterjev je treba zamejiti, da se prepreči zloraba v škodo dela, potrošnikov, drugih podjetij in širše javnosti. Svetovni indeks konkurenčnosti mora zato upoštevati tudi okoljsko in socialno razsežnost (15).

5.4

EESO sicer pozdravlja celovito analizo, opis izzivov, predloge za prihodnost in potencial za Evropo, ki so predstavljeni v dokumentu za razpravo, vendar se boji, da se prehod k trajnostnosti tako na svetovni ravni kot znotraj Evrope odvija prepočasi, da bi dosegli zastavljene cilje. Več kot 200 akademikov je nedavno objavilo pismo, v katerem Evropo pozivajo, naj se odmakne od politike rasti (16).

5.5

EESO podpira idejo v dokumentu za razpravo, da je treba prehod na trajnostnost obravnavati kot priložnost za povečanje zaposlenosti in blaginje. Evropska podjetja imajo možnost, da prevzamejo vodilni položaj, da so vir sodelovalnih inovacij ter da jim val digitalne revolucije olajša ustvarjanje trajnostne poslovne prakse in novih standardov. S cilji trajnostnega razvoja je mogoče opredeliti rastoče trge za podjetja, ki zagotavljajo inovativne rešitve in prelomne spremembe.

5.6

EESO priznava, da obstajajo podjetja, ki so vodilna na področju vključevanja trajnostnosti. Podjetja omogočajo družbeni in okoljski razvoj (17); številna pravzaprav prehitevajo politiko.

5.7

Krovna strategija za trajnostni razvoj in ustrezen regulativni okvir bosta ustvarila ugodno okolje, ki bo spodbujalo k naložbam in maksimalno povečalo priložnosti za podjetja. Podjetja bodo lahko tako zagotavljala trajnostne rešitve.

6.   Financiranje sprememb

6.1

Dokument za razpravo vključuje financiranje, oblikovanje cen, obdavčitev in konkurenco med horizontalnimi dejavniki, ki omogočajo prehod.

6.2

EESO ugotavlja, da kljub obsežni in glasni podpori trajnostnosti sedanje politično okolje ne zagotavlja učinkovitega mehanizma za vključevanje socialnih in okoljskih stroškov v naložbene odločitve. Presoja ukrepov in naložb temelji predvsem na finančni in gospodarski donosnosti. S tem pa ni mogoče korenito preoblikovati uresničevanja načel.

6.3

Del financiranja mora temeljiti na okoljski in socialni donosnosti. Financiranje je treba uporabiti kot vzvod za spremembe, ki bi prinesle donose za trajnostnost – sedanje merilo učinkovitosti ali upravičenosti ukrepov temelji samo na finančni in gospodarski donosnosti. S takšnim omejenim razmišljanjem ni mogoče financirati prehoda na trajnostnost. Po mnenju EESO morata preusmerjanje kapitalskih tokov v bolj trajnostno gospodarstvo obvezno spremljati finančno vključevanje in socialna kohezija v Evropi, kjer nihče ne bo zapostavljen (18).

6.4

Financiranje raziskav in inovacij je bistveni vidik trajnostnega razvoja, vendar morajo biti tudi sami finančni instrumenti oblikovani inovativno (19), na primer z zagotovitvijo proračuna za sistematično vključevanje invalidov. Financiranje mora biti usmerjeno v projekte, ki niso samo nizkoogljični, temveč so tudi bolj gospodarni z viri, da zajame dragoceno delo in pobude, ki prinašajo okoljske ali socialne koristi.

6.5

Socialne naložbe so posebno koristne v boju proti visokemu tveganju revščine v EU in za povečanje zaposlitvenega potenciala Evrope (20). EESO priznava, da so nadaljnje naložbe v pobude za krožno gospodarstvo orodje za doseganje večje trajnostnosti.

6.6

Začetek evropskega zelenega in socialnega dogovora bo pomemben element preobrazbe evropskih gospodarstev v znatno bolj trajnostni smeri. To bi moral biti pomemben evropski program javnih naložb za podporo velikim kapitalskim projektom z jasnimi in obsežnimi javnimi koristmi, kot so obnova javnih zgradb, preoblikovanje javnega prometa in gradnja čistih energetskih sistemov. S tem naj bi ustvarili nujno potrebna delovna mesta po vsej Evropi, zlasti v regijah z visoko stopnjo brezposelnosti (predvsem med mladimi in invalidi), ter spodbudili hiter razvoj in inovacije v evropskih sistemih poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

6.7

Večletni finančni okvir je bistven za zagotovitev vključevanja ciljev trajnostnega razvoja in iz končne odločitve o okviru za obdobje 2021–2027 bo razvidno, ali bo EU sposobna izpolniti svoje zaveze iz Agende 2030. S predlogom Komisije ni bila izkoriščena priložnost, da bi Agenda 2030 postala prednostna naloga med evropskimi programi. Poleg predlaganega omejenega povečanja ciljne vrednosti glede vključevanja podnebnih ukrepov v politike bi morala biti v novem večletnem finančnem okviru dodeljena ustrezna finančna sredstva za trajnostni razvoj, prav tako pa bi moralo biti zagotovljeno, da zaradi financiranja ne bo ogroženo izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Financiranje mora biti na voljo tistim, ki z inovativnimi, nadgradljivimi in vključujočimi projekti izvajajo cilje trajnostnega razvoja, vključno z državami članicami, lokalnimi oblastmi, podjetji, sindikati in nevladnimi organizacijami (21). Prihodnji končni večletni finančni okvir bi moral omogočati prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. EU mora pokazati ambicioznost, ki bo kos izzivom boja proti podnebnim spremembam; temu cilju je treba nameniti okoli 40 % celotnega proračuna (22). EESO želi opozoriti na težave, ki jih imajo majhni akterji civilne družbe pri dostopu do finančnih sredstev, s katerimi se lahko podprejo in izvajajo potencialno transformativne pobude (23).

6.8

EESO ponovno poziva k odpravi subvencij za fosilna goriva in pristopu trajnostnih prehranskih sistemov k sektorjem proizvodnje in predelave hrane kot praktičnemu načinu vključevanja trajnostnosti v politiko (24). Večkrat je opozoril, da EU še ni izpolnila številnih obljub glede internalizacije zunanjih stroškov, dosledne uporabe načela „onesnaževalec plača“ in postopne odprave okolju škodljivih subvencij, ter znova poziva institucije EU, naj predstavijo celovit pristop k sistemu ekoloških davkov in dajatev (25).

6.9

Trajnostni razvoj pomeni hkrati napredek in blaginjo. Pri tem bodo imele ključno vlogo raziskave in inovacije. Na ravni EU in na ravni držav članic je treba javno financiranje raziskav in inovacij znatno povečati, pri čemer se je treba osredotočiti na doseganje ciljev trajnostnega razvoja. To bi lahko uporabili tudi za spodbujanje financiranja iz zasebnega sektorja.

6.10

Zasebne naložbe imajo ključno vlogo pri prehodu na trajnostno gospodarstvo. Javno-zasebna partnerstva lahko pomagajo optimizirati donosnost naložb v trajnostnost na evropski in mednarodni ravni.

7.   Trajnostni razvoj kot orodje za socialno solidarnost

7.1

Trajnostni razvoj bi lahko postal orodje za boj proti krepitvi populističnih in protisistemskih nagnjenj prikrajšanih državljanov, ki so izključeni iz odločanja in nimajo moči. To ne sme biti elitistična agenda, temveč projekt, osredotočen na ljudi, katerega cilj je, da trajnostne potrošniške odločitve postanejo cenovno in drugače dostopne. Poskusi reševanja težav z zviševanjem stroškov oseb, ki že tako težko shajajo in se počutijo prikrajšane in izključene, vodijo k jasnemu zavračanju političnih rešitev (npr. podnebne politike in številnih okoljskih politik) in se kažejo v ekstremizmu in ozkoglednem zavračanju migracij. Dostojno delo je nujen pogoj za prehod na trajnostnost.

7.2

To pomeni, da so potrebne naložbe v učinkovite, vključujoče in celovite sisteme socialne zaščite, vključno s kakovostnimi in dostopnimi storitvami, kot sta zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba, ki temeljijo na socialnem dialogu. Raziskave kažejo, da naložbe v izobraževanje in zdravstveno varstvo dolgoročno pozitivno vplivajo na družbeno mobilnost, vendar je v državah članicah v zadnjem desetletju prisoten trend zmanjševanja naložb v ti dve področji. Če je tako, je treba ta trend obrniti. Stroške prehoda na nizkoogljično trajnostno gospodarstvo, ki bi morali biti subvencionirani z javnim denarjem, morajo sorazmerno nositi tisti, ki si plačilo najlažje privoščijo (na primer po načelu „onesnaževalec plača“). Rešitve našega sedanjega netrajnostnega modela, ki težave še zaostrujejo, niso ustrezne in jih je treba kot politične možnosti zavrniti – dejansko jih zavračajo ljudje na ulicah Evrope, npr. s protesti otrok proti podnebnim spremembam.

7.3

Dokument za razpravo se ne izogiba statističnim podatkom, ki kažejo na to veliko neenakost v EU. Več kot 22 % državljanom EU grozi revščina. Delež oseb v srednjem dohodkovnem razredu upada, medtem ko se delež prejemnikov nizkih dohodkov v večini držav članic povečuje. Približno 7 % je materialno prikrajšanih. To so osupljivi podatki, ki količinsko opredeljujejo skrajni neuspeh sedanjih politik. Poleg tega si 43 milijonov ljudi ne more privoščiti dostojnega obroka vsak drugi dan, kar je skoraj 10 % prebivalstva.

7.4

V dokumentu za razpravo je navedeno, da okoljskih vprašanj ni mogoče rešiti samo z okoljskimi politikami, če gospodarske politike še naprej spodbujajo fosilna goriva, neučinkovito rabo virov ali netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo. EESO opozarja, da bi morale vse nacionalne in lokalne politike EU upoštevati dejavnik socialne trajnostnosti v enaki meri kot ekonomsko in okoljsko trajnostnost (26).

7.5

Potreba po povezavi med gospodarskim in okoljskim ter gospodarskim in socialnim področjem je popolnoma priznana, vendar se pogosto še vedno ne upošteva dovolj. Poleg tega je treba povezavo med okoljskimi in socialnimi vprašanji razvijati še naprej. Evropski steber socialnih pravic bi moral na primer spodbujati dobrobit ljudi in pomembno prispevati k Agendi 2030. Čeprav je med 17 cilji trajnostnega razvoja in 20 načeli evropskega stebra socialnih pravic veliko skupnega, bi morala Komisija podati predlog za boljše povezovanje obojih v praksi, da bi dosegli koristne sinergije pri izvajanju.

8.   Nova evropska politična utemeljitev trajnostnega razvoja

8.1

Jasno je, da morajo EU in njene države članice javnost vključiti v razpravo o pomenu trajnostnega razvoja za Evropo in svet. Vsebina te nove javne razprave ne bi smela biti preveč tehnična ali žargonska, osredotočati pa bi se morala na vpliv na življenje vsakdanjih ljudi v Evropi in zunaj nje. Začne se z izobraževanjem na vseh ravneh, od šol do organizacij.

8.2

Začeti bi bilo treba vseevropsko kampanjo za ozaveščanje, ki bi vključevala različne sektorje, ki lahko dosežejo svoje ljudi. Zlasti množične javne medije, ustvarjalce s področja kulture, umetnosti, glasbe ipd. bi bilo treba spodbujati, naj se vključijo v razvoj kulturnih programov na nacionalni ravni, s katerimi bi politično utemeljitev trajnostnega razvoja prenesli v kulturno odmevno sporočilo znotraj posameznih držav članic.

9.   Novo večdeležniško upravljanje in upravljanje na več ravneh

9.1

Agenda 2030 spodbuja pomemben paradigmatski premik k bolj participativnemu modelu večdeležniškega upravljanja za trajnostni razvoj. Cilj št. 17 v agendi opredeljuje osrednjo vlogo več deležnikov, vključno z zasebnim sektorjem, sindikati, civilno družbo, akademiki, lokalnimi skupnostmi in drugimi, pri spremljanju, izvajanju, pregledovanju in nadaljnjem ukrepanju.

9.2

Ko bo večdeležniško udejstvovanje v Agendi 2030 v celoti delovalo na več ravneh (tj. regionalni, podregionalni, nacionalni in lokalni), bo ta novi model upravljanja verjetno privlačen za širšo javnost. Priložnosti za vključujoče udejstvovanje javnosti v dejavnostih spremljanja in izvajanja, ki jih predstavlja Agenda 2030, jasno omogočajo znatno izboljšanje sedanje ravni cinizma javnosti in izgube zaupanja v formalne politične sisteme.

9.3

Večdeležniška platforma, ki jo je Komisija ustanovila leta 2017 in v kateri EESO aktivno sodeluje, bi morala imeti zdaj vodilno vlogo pri razvoju ambiciozne strategije in načrta izvajanja za trajnostno Evropo ter podpiranju njunega izvajanja. Opraviti bi bilo treba uraden pregled delovanja večdeležniške platforme, ki bi vključeval vse deležnike, in določiti jasna pooblastila. V tem postopku bi bilo treba preučiti primere dobre prakse drugih ustreznih večdeležniških forumov (npr. evropske platforme deležnikov za krožno gospodarstvo) in to znanje upoštevati pri načinu prihodnje organizacije večdeležniške platforme, da se čim bolj izboljšata njena učinkovitost in splošno delovanje. To bi lahko vključevalo potrebo po ustreznejšem viru financiranja dela večdeležniške platforme, pogostejše sestanke njenega političnega odbora na visoki ravni, več priložnosti za razširjeno razpravo in udejstvovanje njenih članov, večji poudarek na povezovanju z nacionalnimi platformami za trajnostni razvoj in spodbujanje rednejših, preglednejših in dostopnejših javnih posvetovanj o zadevah v zvezi s trajnostnim razvojem.

9.4

Več držav članic je že razvilo ali še razvija nacionalne strategije za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja (27). Vseevropska strategija bi zagotovila okvir, ki bi nacionalnim strategijam omogočil, da se postopoma bolj zbližajo. V tem okviru bi se lahko uporabila odprta metoda usklajevanja, ki bi olajšala izmenjavo primerov dobre prakse in medsebojno učenje v vseh državah članicah.

10.   Prilagajanje obstoječih orodij izvajanju ciljev trajnostnega razvoja

10.1

Popolnoma nov evropski semester

10.1.1

Evropski semester je trenutno glavni instrument letnega usklajevanja makroekonomskih ciljev EU, ki vključuje EU in države članice. Temeljito ga je treba spremeniti in narediti bolj transparentnega, da bo prispeval k zagotavljanju politične skladnosti ter usklajenega izvajanja in spremljanja ciljev trajnostnega razvoja, k čemur sta že pozvala EESO (28) in večdeležniška platforma (29). Vse faze postopka evropskega semestra je treba prilagoditi, da se zagotovi učinkovito usklajevanje izvajanja ciljev trajnostnega razvoja na ravni EU in nacionalni ravni v skladu s prihodnjo krovno strategijo (30).

10.1.2

Letni pregled rasti bi bilo treba nadomestiti z letnim pregledom trajnostne rasti (31), v katerem bi bile uravnotežene socialne, gospodarske in okoljske prednostne naloge, skladne s cilji trajnostnega razvoja. Organizirana civilna družba bi morala biti bolj vključena v vse faze preoblikovanega evropskega semestra na ravni EU in nacionalni ravni, da bi v postopek vnesla dodatno strokovno znanje o politikah, zagotovila bolj neodvisno spremljanje razvoja politik, spodbujala podporo družbe tem reformam in na splošno okrepila participativno demokracijo.

10.2

Boljše pravno urejanje

10.2.1

Večje vključevanje trajnostnega razvoja v evropske politike je mogoče zagotoviti tudi z uporabo orodij Komisije za boljše pravno urejanje. Komisija mora v vseh ocenah učinka, preverjanjih ustreznosti in priporočilih platforme REFIT oceniti okoljske, socialne in gospodarske vplive, da bo trajnostnost ustrezno vključena in upoštevana. Tudi v naknadnih ocenah je treba analizirati vse tri razsežnosti v okviru trdnega celostnega pristopa. Preverjanje trajnostnosti bi moralo biti tudi bolj izrecno vključeno v program REFIT (32) in zagotoviti je treba skladnost politike za trajnostni razvoj.

10.2.2

EESO poziva Komisijo, naj vključi trajnostni razvoj in cilje trajnostnega razvoja v postopek ocenjevanja.

10.2.3

Potrebna so tudi posvetovanja s socialnimi partnerji v skladu z določbami Pogodb, ki zahtevajo posebno posvetovanje z delavci in vodstvom glede zakonodaje na področju socialnih vprašanj (člen 154(2)). Posvetovanja z EESO, Odborom regij in nacionalnimi parlamenti so še en sestavni del zbirke orodij za boljše pravno urejanje, da bi uresničili zahtevo po vključevanju, ki je v središču Agende 2030.

11.   Ciljne vrednosti EU in boljši kazalniki

11.1

V krovni strategiji bi bilo treba določiti ciljne vrednosti EU za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja. Te ciljne vrednosti je treba spremljati s sklopom kazalnikov, ki so, prvič, dovolj celoviti za merjenje oddaljenosti od ciljnih vrednosti in zagotavljanje ustreznega pregleda napredka in ki, drugič, zagotavljajo podlago za načrtovanje in oblikovanje politik. S sedanjim sklopom kazalnikov za cilje trajnostnega razvoja v EU (33) to ni mogoče.

11.2

EESO ponovno poziva k večji udeležbi civilne družbe pri opredeljevanju kazalnikov in ocenjevanju napredka EU pri doseganju ciljev (34).

11.3

Sklop kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja v EU bi moral v celoti vključevati druge obstoječe sklope kazalnikov, npr. evropski pregled socialnih kazalnikov (35), kakor je bil pregled socialnih kazalnikov vključen v semester.

12.   Spremljanje in odgovornost

12.1

Za merjenje napredka EU pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja je treba uvesti sisteme za vključujoče in transparentno redno spremljanje in odgovornost. EU mora vsako leto aktivno sodelovati na regionalnem forumu za trajnostni razvoj Ekonomske komisije ZN za Evropo in biti vodilna pri pospeševanju regionalnega napredka pri doseganju ciljev in ciljnih vrednosti trajnostnega razvoja. EU bi se morala zavezati tudi, da bo na Političnem forumu ZN na visoki ravni za trajnostni razvoj redno predstavljala krovno skupno poročilo EU o izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, s čimer bo dopolnila skupno zbirno poročilo o razvojni politiki EU. Krovno poročilo EU mora zajemati vso zunanjo in domačo politiko EU ter vidike upravljanja, kot tudi analizo trenutnega položaja EU in njen način uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030.

13.   Izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v zunanjem delovanju EU

13.1

Številne notranje politike EU imajo lahko učinke prelivanja zunaj EU s pozitivnimi in negativnimi vplivi na poskuse drugih držav, da bi uresničile cilje trajnostnega razvoja. Politike zunanjega delovanja EU, vključno z naložbeno, trgovinsko, razvojno, mirovno in varnostno politiko ter politiko človekovih pravic, je treba pregledati in tako zagotoviti, da podpirajo uresničevanje nove svetovne agende trajnostnega razvoja. Poglavja o trajnostnosti v sedanjih trgovinskih sporazumih EU niso dovolj ostra in jih je težko uveljaviti. Trajnostni razvoj mora postati jedro trgovinske politike EU, na primer z uvedbo uradnih pritožbenih postopkov za primere kršitev zavez o trajnostnosti iz trgovinskih sporazumov. Trgovina bi morala biti orodje za trajnostnost in izvajanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru mednarodnega sodelovanja. To bi bilo mogoče urediti z večstranskimi sporazumi. Na podlagi trgovinske menjave EU se lahko spodbudi trajnostnost v celotni svetovni vrednostni verigi, na primer s poudarkom na trajnostnem pridobivanju virov.

13.2

Z zunanjim delovanjem EU je treba zagotoviti večjo povezanost med izvajanjem ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah. V sedanjem okviru se učinki prelivanja in odtis EU ne obravnavajo. Poleg tega se sedanji okvir EU in kazalniki ciljev trajnostnega razvoja osredotočajo predvsem na napredek pri izvajanju teh ciljev znotraj EU, ne meri pa se prispevka EU k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na svetovni ravni. Zagotoviti je treba tudi trajnostne naložbe v vrednostno verigo.

---

(1)  Letno strateško poročilo Evropskega parlamenta o ciljih trajnostnega razvoja, marec 2019.

(2)  https://www.ipcc.ch/

(3)  Eurostat.

(4)  Mnenja EESO Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja (UL C 440, 6.12.2018, str. 14), Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope (UL C 345, 13.10.2017, str. 91), Prehod na bolj trajnostno evropsko prihodnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 44).

(5)  Za bolj trajnostno Unijo do leta 2030 – sklepi Sveta.

(6)  http://www.un-documents.net/our-common-future.pdf

(7)  Stockholm Resilience Centre, 2016. Ilustracija: Azote za Stockholm Resilience Centre.

(8)  Člen 191 PDEU.

(9)  Člen 191(2) PDEU.

(10)  Mnenje EESO Podnebna pravičnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 22).

(11)  EPSC, julij 2016.

(12)  Mnenje EESO Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope (UL C 345, 13.10.2017, str. 91).

(13)  Mnenje EESO Preko meja BDP (UL C 100, 30.4.2009, str. 53).

(14)  Mnenje EESO Do Sibiua in naprej (UL C 228, 5.7.2019, str. 37).

(15)  Mnenje EESO Do Sibiua in naprej (UL C 228, 5.7.2019, str. 37).

(16)  https://degrowth.org/2018/09/06/post-growth-open-letter/

(17)  Mnenje EESO Do Sibiua in naprej (UL C 228, 5.7.2019, str. 37).

(18)  Mnenje EESO Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti (UL C 62, 15.2.2019, str. 73).

(19)  Mnenje EESO Lažji dostop nedržavnih akterjev do podnebnega financiranja (UL C 110, 22.3.2019, str. 14).

(20)  Mnenje EESO Učinki socialnih naložb na zaposlovanje in javne finance (UL C 226, 16.7.2014, str. 21).

(21)  Mnenje EESO Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja (UL C 440, 6.12.2018, str. 14).

(22)  Mnenje EESO Evropski finančno-podnebni pakt (UL C 62, 15.2.2019, str. 8).

(23)  Mnenje EESO Lažji dostop nedržavnih akterjev do podnebnega financiranja (UL C 110, 22.3.2019, str. 14).

(24)  Mnenje EESO Celostna prehranska politika v EU (UL C 129, 11.4.2018, str. 18).

(25)  Mnenje EESO Tržni instrumenti za nizkoogljično gospodarstvo v EU, ki je učinkovito pri izrabi virov (mnenje na lastno pobudo) (UL C 226, 16.7.2014, str. 1).

(26)  Mnenje EESO Socialno vzdržen koncept za digitalno dobo (UL C 237, 6.7.2018, str. 1).

(27)  Glej poročila EESO po državah o dejavnostih držav članic na področju ciljev trajnostnega razvoja.

(28)  Mnenja EESO Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja, Prehod na bolj trajnostno evropsko prihodnost (UL C 81, 2.3.2018, str. 44), Letni pregled rasti za leto 2018 (UL C 227, 28.6.2018, str. 95).

(29)  Poročilo večdeležniške platforme.

(30)  Mnenje EESO Do Sibiua in naprej (UL C 228, 5.7.2019, str. 37).

(31)  Mnenje EESO Letni pregled rasti za leto 2019 (UL C 190, 5.6.2019, str. 24).

(32)  Poročilo večdeležniške platforme.

(33)  Eurostat o kazalnikih ciljev trajnostnega razvoja v EU.

(34)  Mnenje EESO Primernejši kazalniki za ocenjevanje ciljev trajnostnega razvoja (UL C 440, 6.12.2018, str. 14).

(35)  Eurostat o pregledu socialnih kazalnikov.