EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.12.2017

COM(2017) 825 final

2017/0334(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Program za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 se izvaja od 20. maja 2017, njegov proračun pa je 142,8 milijona EUR 1 . Vzpostavljen je bil s ciljem krepitve zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno z uporabo pomoči za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Podporo v okviru programa zagotovi Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike.

Države članice od začetka veljavnosti uredbe o programu za podporo strukturnim reformam kažejo veliko zanimanje za program, pri čemer zahtevki za podporo znatno presegajo razpoložljiva sredstva po letnih ciklih programa. To je razvidno iz podatkov za cikel 2017, v okviru katerega je kljub poznemu sprejetju uredbe o programu za podporo strukturnim reformam 16 držav članic predložilo skupaj 271 zahtevkov za podporo v skupnem ocenjenem znesku več kot 80 milijonov EUR, pri čemer so bila za navedeni cikel dodeljena sredstva v višini 22,5 milijona EUR. Komisija si je zato močno prizadevala prednostno razvrstiti zahtevke, zaradi česar nekateri od njih niso bili izbrani za financiranje. Položaj je še resnejši za cikel 2018, ki se je pravkar začel (rok za predložitev zahtevkov je bil 31. oktober 2017). 24 držav članic je skupaj predložilo 444 zahtevkov za podporo, pri čemer ocenjeni skupni stroški iz teh zahtevkov dosegajo približno 152 milijonov EUR, dodeljena sredstva za leto 2018 pa znašajo 30,5 milijona EUR. Iz navedenega je jasno razvidno, da potrebe po podpori na terenu in zanimanje držav članic zanjo močno presegajo trenutno razpoložljiva finančna sredstva programa.

Dosedanje izkušnje so pokazale, da so za podporo v okviru programa zaprosile številne države članice in da so zahtevki za financiranje porazdeljeni po vseh s programom zajetih področjih politike za podporo, kot so upravljanje in javna uprava, upravljanje prihodkov in upravljanje javnih financ, rast in poslovno okolje, trg dela, izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve, finančni sektor ter dostop do financiranja.

Kot je navedel predsednik Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2017 (in priloženem pismu o nameri) 2 , ki ga je imel 13. septembra 2017 v Evropskem parlamentu, je euro zamišljen kot enotna valuta Evropske unije kot celote, zato imajo vse države članice razen dveh obveznost in pravico, da se pridružijo euroobmočju. Zato je jasno treba razmišljati o prihodnosti in podpreti države članice zunaj euroobmočja pri pripravah na uvedbo evra, če tako želijo. Države članice morajo za vstop v euroobmočje izpolnjevati „maastrichtska“ ali „konvergenčna merila“, ki izkazujejo, da so dosegle visoko stopnjo trajnostne konvergence.

Finančna in gospodarska kriza je pokazala, da so za uspešno sodelovanje v euroobmočju poleg nominalne konvergence ključni doseganje realne konvergence in odporna gospodarstva, ki temeljijo na trdnih gospodarskih strukturah, ki državam članicam omogočajo, da učinkovito ublažijo šoke in si po njih hitro opomorejo. Za to morajo države članice biti zlasti sposobne upravljati svoje proračune v skladu z načeli dobrega upravljanja javnih financ ter z institucionalnega vidika pripravljene na sodelovanje v bančni uniji. Poleg tega so za uspešno vključitev v euroobmočje bistveni ustrezno delujoča trga dela in proizvodov, ki lahko preneseta zunanje šoke, visoka stopnja integracije v smislu trgovine z blagom in storitvami ter dobro delujoča javna uprava.

Komisija se je glede na (i) večje potrebe po financiranju za zagotavljanje podpore za izvajanje strukturnih reform ter na (ii) potrebo po podpiranju držav članic, ki nameravajo uvesti euro, pri pospešitvi procesa realne konvergence ter razvoju odpornejših gospodarskih in socialnih struktur za zagotovitev njihovega nemotenega sodelovanja v ekonomski in monetarni uniji zavezala, da bo kot prvi ukrep povečala proračun programa za podporo strukturnim reformam za 80 milijonov EUR za obdobje 2019–2020. To je treba doseči z uporabo instrumenta prilagodljivosti v skladu s členom 11 sedanjega večletnega finančnega okvira 3 . Tako bi skupna finančna sredstva programa za podporo strukturnim reformam znašala 222,8 milijona EUR. S povečanjem sredstev bo mogoče zadovoljiti povpraševanje držav članic zunaj euroobmočja, ki želijo uvesti euro ter morajo zato izvajati reforme svojih gospodarstev in poleg tega izpolniti več zahtevkov za podporo za izvajanje upravnih in strukturnih reform v višjih zneskih.

Ta dodatna sredstva bi se dopolnila s pozivom državam članicam, naj izkoristijo možnost iz člena 11 uredbe o programu za podporo strukturnim reformam, da del svojih sredstev iz komponente evropskih strukturnih in investicijskih skladov za tehnično pomoč prenesejo v program za podporo strukturnim reformam, da bi se zagotovila podpora pri izvajanju reform, tudi tistih, povezanih z uvedbo eura. Glede na sedanje ocene morebitnih potreb po podpori bi ta dopolnitev povečala skupni znesek proračunskih sredstev, ki so na voljo za pomoč, na 300 milijonov EUR, kar bi podvojilo zmogljivost podpore do leta 2020.

S podporo se bi zagotavljala prilagojena pomoč za izvajanje vseh politik, ki državam članicam pomagajo doseči visoko stopnjo trajnostne konvergence. Podpora bo na voljo zlasti na področjih poslovnega okolja, finančnega sektorja, trgov dela in proizvodov, javne uprave ter upravljanja javnih financ. Najpomembnejše reforme, potrebne za spodbujanje trajnostne realne konvergence, bodo poudarjene v okviru evropskega semestra.

Države članice, ki želijo doseči napredek pri pridruževanju euroobmočju, bi se po namenskem delovnem postopku v dialogu s Komisijo dogovorile o omejenem sklopu zavez glede reform, ki so posebej pomembne za uspešno članstvo v euroobmočju. Te zaveze glede reform bi bile vključene tudi v nacionalne programe reform zadevnih držav članic. Komisija bi prek podporne službe za strukturne reforme z zadevnimi državami članicami sprejela nov načrt za sodelovanje in podporo, ki bo osredotočen na zagotavljane tehnične podpore za izvajanje zavez glede reform, povezanih z uvedbo eura. Ta ureditev bi bila v celoti prostovoljna in na voljo brez kakršnega koli sofinanciranja s strani držav članic upravičenk.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Program za podporo strukturnim reformam je inovativen program Unije, s katerim Komisija državam članicam na njihovo zahtevo zagotavlja podporo za oblikovanje ter izvajanje upravnih in strukturnih reform. Ta program se osredotoča na zagotavljanje prilagojene pomoči in strokovnega znanja na terenu z namenom spremljanja nacionalnih organov držav članic prosilk pri izvajanju celotnega procesa reforme ali pri vnaprej dogovorjenih stopnjah ali različnih fazah tega procesa. To temelji na najbolj perečih potrebah države v skladu z dogovorom med Komisijo in zadevno državo članico iz načrta za sodelovanje in podporo.

Program za podporo strukturnim reformam dopolnjuje obstoječe vire za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč, ki so na voljo v okviru drugih programov Unije za financiranje v okviru večletnega finančnega okvira, ter tehnično pomoč in druge ukrepe, ki se financirajo iz skladov Unije. To je zagotovljeno tako na programski kot izvedbeni stopnji. Komisija je v ta namen ustanovila mehanizem za usklajevanje tehnične podpore, ki vključuje zadevne službe, da bi se zagotovila usklajenost podpore iz različnih programov in skladov Unije ter preprečilo podvajanje z ukrepi v okviru programa za podporo strukturnim reformam.

Cilj tega predloga je povečati finančna sredstva programa za podporo strukturnim reformam ter s tem Komisiji omogočiti, da zadovolji potrebe zlasti tistih držav članic zunaj euroobmočja, ki se lotijo strukturnih reform, namenjenih povečanju odpornosti njihovih gospodarstev na šoke in boljši pripravi na članstvo v euroobmočju, ter hkrati tudi potrebe, ki izhajajo iz večjega števila in višjih stroškov zahtevkov za podporo iz vseh držav članic v zvezi z izvajanjem strukturnih reform. 

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlog je usklajen z glavnimi pobudami politike Unije, kot so evropski semester in predlogi iz Razmisleka o poglobitvi ekonomske in monetarne unije, 4 ter k njim prispeva, prav tako pa je tudi v skladu z govorom o stanju v Uniji v letu 2017 (in priloženim pismom o nameri), ki ga je imel predsednik Juncker v Evropskem parlamentu 13. septembra 2017 in v katerem je predstavil načrt za okrepitev prihodnje ekonomske in monetarne unije.

Predlog daje na voljo več finančnih sredstev za zagotavljanje podpore za zelo potrebne reforme, ki bi povečale odpornost gospodarstev držav članic zunaj euroobmočja na šoke in tem državam članicam pomagale k večji uspešnosti po pridružitvi euroobmočju. Poleg tega predlog daje na voljo več sredstev za podporo izvajanju strukturnih reform po vsej Uniji.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Program za podporo strukturnim reformam temelji na tretjem odstavku člena 175 in členu 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ta predlog določa spremembo zakonodaje, da se (i) opredeli prispevek programa k pospeševanju sodelovanja držav članic, katerih valuta ni euro, v euroobmočju, (ii) povečajo namenska finančna sredstva programa (z uporabo instrumenta prilagodljivosti iz sedanjega večletnega finančnega okvira) ter (iii) prilagodi splošni cilj programa za podporo strukturnim reformam z namenom poudariti povezavo s pripravo na članstvo v euroobmočju. Upošteva tudi nekatere tehnične spremembe uporabe glede odhodkov za podporo iz programa. Program za podporo strukturnim reformam bo lahko zaradi večjih finančnih sredstev odločilno prispeval k izgradnji odpornejših gospodarskih struktur v državah članicah in k doseganju trajnostne konvergence v državah članicah zunaj euroobmočja, ki se pripravljajo na pridružitev euroobmočju.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Financiranje dejavnosti programa prek predlaganih sprememb spoštuje načeli evropske dodane vrednosti in subsidiarnosti. Povečanje sredstev iz proračuna Unije je potrebno za splošno podporo izvajanju strukturnih reform zaradi nepričakovano velikega zanimanja držav članic za podporo iz programa. Potrebno je tudi z vidika doseganja cilja spodbujanja trajnostne konvergence v državah članicah zunaj euroobmočja, ki je bistvenega pomena za blaginjo Unije, zlasti pa za nemoteno delovanje enotne valute. Nobenega od teh ciljev (splošna podpora za strukturne reforme in podpora za članstvo v euroobmočju) ne morejo države članice v zadostni meri doseči same (preizkus potrebnosti), posredovanje Unije pa lahko prinese dodatno vrednost v primerjavi z ukrepi samih držav članic (preizkus učinkovitosti).

Unija je namreč v primerjavi z državami članicami v boljšem položaju, da prepozna, aktivira in uskladi najboljše razpoložljivo strokovno znanje (znotraj služb evropskih institucij, iz drugih držav ali mednarodnih organizacij) ter spodbudi izmenjavo dobrih praks (in zagotovi njihovo dosledno razširjanje po vsej Uniji) v pomoč državam članicam zunaj euroobmočja na njihovi poti k uvedbi enotne valute ter v podporo izvajanju ciljno usmerjenih reform za spodbujanje rasti v vseh državah članicah.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlaga se povečanje namenskih finančnih sredstev za program za podporo strukturnim reformam s 142 800 000 EUR (tekoče cene) na 222 800 000 EUR (tekoče cene). Povečanje bo zajelo leti 2019 in 2020. Ustrezna pojasnila so navedena v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

To povečanje bi moralo biti izvedljivo z uporabo 80 000 000 EUR iz instrumenta prilagodljivosti iz sedanjega večletnega finančnega okvira (člen 11 Uredbe Sveta št. 1311/2013), ki omogoča dopolnitev razpoložljivega financiranja iz splošnega proračuna Unije za proračunski leti 2018 in 2019, in sicer s prekoračitvijo zgornje meje razdelka 1b (kohezija).

Ta povečana sredstva bodo dopolnjena s pozivom državam članicam, naj izkoristijo možnost iz člena 11 uredbe o programu za podporo strukturnim reformam, da del svojih sredstev iz komponente evropskih strukturnih in investicijskih skladov za tehnično pomoč prenesejo v program za podporo strukturnim reformam, da bi se zagotovila podpora pri izvajanju reform, tudi tistih, povezanih z uvedbo eura. Glede na sedanje ocene morebitnih potreb po podpori bi ta dopolnitev povečala skupni znesek proračunskih sredstev, ki so na voljo za pomoč, na 300 milijonov EUR.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog spreminja člen 4 uredbe o programu za podporo strukturnim reformam (splošni cilj), da bi se k ciljem, za katere program zagotavlja prispevek, dodala podpora za članstvo v euroobmočju. Program zlasti zagotavlja podporo nacionalnim organom za reformiranje institucij, upravljanja, uprave ter gospodarskega in socialnega sektorja v odgovor na gospodarske in socialne izzive. S predlagano spremembo se poudarja, da bi morala krepitev kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest prispevati tudi k pripravam tistih držav članic, katerih valuta ni euro in ki želijo uvesti enotno valuto, na sodelovanje v euroobmočju.

Predlagani člen 5a poudarja prispevek programa k namenskemu delovnemu postopku za podpiranje reform, ki lahko državam članicam pomagajo pri pripravah na pridružitev euroobmočju.

Predlog spreminja odstavek 1 člena 10 uredbe o programu za podporo strukturnim reformam glede namenskih finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam, da bi ta finančna sredstva dosegla 222,8 milijona EUR v tekočih cenah.

Predlog spreminja odstavek 2 člena 10 uredbe o programu za podporo strukturnim reformam, tj. določbo o odhodkih programa, namenjenih za podporo, in sicer tako, da dodaja možnost financiranja podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje konkretnih projektov podpore na terenu.

2017/0334 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2017/825 z namenom povečanja finančnih sredstev programa za podporo strukturnim reformam in prilagoditve njegovega splošnega cilja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 197(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 6 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program) je bil vzpostavljen s ciljem krepitve zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Podporo v okviru programa zagotovi Komisija na zahtevo države članice, zajema pa lahko širok razpon področij politike. Razvoj odpornih gospodarstev, ki temeljijo na trdnih gospodarskih in socialnih strukturah, ki državam članicam omogočajo, da učinkovito ublažijo šoke in si po njih hitro opomorejo, prispeva h gospodarski in socialni koheziji. Izvajanje institucionalnih, upravnih in strukturnih reform za ohranjanje rasti je ustrezno orodje za doseganje takega razvoja.

(2)Države članice so vse bolj črpale podporo v okviru programa ter pri tem presegle prvotna pričakovanja. Zahtevki za podporo, ki jih je Komisija prejela v ciklu 2017, so na podlagi ocenjene vrednosti znatno presegli razpoložljivo letno dodelitev. Ocenjena vrednost prejetih zahtevkov za cikel 2018 je bila petkrat večja od finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto. Zahtevke za podporo v okviru programa so predložile skoraj vse države članice, porazdeljeni pa so po vseh področjih politike, ki jih zajema program.

(3)Krepitev gospodarske in socialne kohezije z okrepitvijo strukturnih reform je ključnega pomena za uspešno sodelovanje v ekonomski in monetarni uniji. To je zlasti pomembno za države članice, katerih valuta ni euro, pri njihovih pripravah na pridružitev euroobmočju.

(4)Zato je v splošnem cilju programa – v okviru njegovega prispevka k odzivanju na gospodarske in socialne izzive – primerno poudariti, da bi morala krepitev kohezije, konkurenčnosti, produktivnosti, trajnostne rasti in ustvarjanja delovnih mest prispevati tudi k pripravam držav članic, katerih valuta ni euro, na prihodnje sodelovanje v euroobmočju.

(5)Prav tako je treba navesti, da lahko ukrepi in dejavnosti iz programa podpirajo reforme, ki bi lahko državam članicam, ki želijo uvesti euro, pomagale pripraviti se na sodelovanje v euroobmočju.

(6)Da bi se zadovoljilo naraščajoče povpraševanje držav članic po podpori in zaradi potrebe po podpiranju izvajanja strukturnih reform v državah članicah, katerih valuta ni euro, bi bilo treba finančna sredstva programa povečati na zadostno raven, ki Uniji omogoča zagotavljanje podpore, ki ustreza potrebam držav članic prosilk.

(7)Da bi lahko Komisija čim hitreje zagotovila podporo, bi morala imeti možnost, da del finančnih sredstev uporabi tudi za kritje stroškov dejavnosti za podporo programa, kot so stroški, povezani z nadzorom kakovosti in spremljanjem projektov na terenu.

(8)Uredbo (EU) 2017/825 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2017/825 se spremeni:

(1)    člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Splošni cilj

Splošni cilj programa je prispevati k institucionalnim in upravnim strukturnim reformam ter strukturnim reformam za ohranjanje rasti v državah članicah z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom za ukrepe, namenjene reformiranju in okrepitvi institucij, upravljanja, javne uprave ter gospodarskega in socialnega sektorja v odgovor na gospodarske in socialne izzive, da se okrepijo kohezija, konkurenčnost, produktivnost, trajnostna rast, ustvarjanje delovnih mest in naložbe, s čimer se pripravlja tudi na sodelovanje v euroobmočju, zlasti v okviru procesov ekonomskega upravljanja, vključno s pomočjo za uspešno, učinkovito in pregledno uporabo skladov Unije.“;

(2)    doda se člen 5a:

„Člen 5a

Podpora za pripravo na članstvo v euroobmočju

Prek programa se lahko financirajo ukrepi in dejavnosti v podporo reformam, ki bi lahko državam članicam pomagale pri pripravah na pridružitev euroobmočju.“;

(3)    člen 10 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Finančna sredstva za izvajanje programa znašajo 222 800 000 EUR v tekočih cenah.“;

(b) v odstavku 2 se doda naslednji stavek:

„Stroški lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov podpore na terenu.“

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Vrsta predloga/pobude

1.4.Cilji

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/ pripravljalnega ukrepa 7 . 

✓ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa. 

◻ Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Specifični cilji in specifični cilj št. [ ]

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.4.5.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.4.6.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. usklajevalnih koristi, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.4.7.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.4.8.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

✓ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–✓    trajanje predloga/pobude od 2019 do 2020,

–✓    finančne posledice med letoma 2019 in 2020.

◻ Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 8  

✓ Neposredno upravljanje – Komisija:

–✓ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

✓ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–✓ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–✓ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–✓ subjektom javnega prava,

–✓ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–✓ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–✓    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–✓    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–✓ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–✓    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    Uredba (EU) 2017/825 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o vzpostavitvi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (UL L 129, 19.5.2017, str. 1).

(2)    Govor predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja o stanju v Uniji 2017, z dne 13. septembra 2017.

(3)    Glej člen 11 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1311/2013.

(4)    COM(2017) 291 z dne 31. maja 2017.

(5)    UL C […], […], str. […].

(6)    UL C […], […], str. […].

(7)    Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(8)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx.  

(9)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(10)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(11)    Države kandidatke in po potrebi potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

(12)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(13)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanju programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(14)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(15)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(16)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.