EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52017AE2879
Opinion of the European Economic and Social Committee on the ‘Reflection Paper on the Deepening of the Economic and Monetary Union’ (COM(2017) 291 final)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije (COM(2017) 291 final)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije (COM(2017) 291 final)
OJ C 81, 2.3.2018, p. 124–130
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
2.3.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 81/124 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije
(COM(2017) 291 final)
(2018/C 081/17)
Poročevalec: |
David CROUGHAN |
Posvetovanje |
Evropska komisija, 5. 7. 2017 |
Pravna podlaga |
člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije |
Pristojnost |
strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo |
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine |
5. 10. 2017 |
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju |
19. 10. 2017 |
Plenarno zasedanje št. |
529 |
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani) |
138/3/8 |
Preambula
To mnenje je del širšega svežnja štirih mnenj EESO o prihodnosti evropskega gospodarstva (poglobitev ekonomske in monetarne unije, ekonomska politika euroobmočja, unija kapitalskih trgov in prihodnost financ EU) (1) . Sveženj je nastal v okviru procesa, ki ga je nedavno začela Evropska komisija z objavo Bele knjige o prihodnosti Evrope, v njem pa je upoštevan tudi govor predsednika Junckerja o stanju v Uniji 2017. V skladu z resolucijo EESO o prihodnosti Evrope (2) in prejšnjimi mnenji o dokončnem oblikovanju ekonomske in monetarne unije (3) je v tem svežnju mnenj poudarjeno, da je pri upravljanju Unije potrebno skupno razumevanje ciljev, ki daleč presega zgolj tehnične pristope in ukrepe ter je predvsem vprašanje politične volje in skupne vizije.
1. Sklepi in priporočila
1.1 |
Skupna valuta in z njo povezane institucije so pripomogle k stabilizaciji globalne finančne krize, še pred tem pa so tako podjetjem kot državljanom prinesle ugodnosti v obliki nizke inflacije in obrestnih mer ter lažje čezmejne trgovine in potovanj. |
1.2 |
Vendar pa je iz razmisleka jasno razvidno, da je ekonomska in monetarna unija (EMU) nepopolna in da „ekonomski“ steber pri povezovanju na ravni EU še vedno zaostaja za „monetarnim“ stebrom, kar ga ovira pri podpori monetarni politiki in ekonomskim politikam držav članic. S sprejemanjem odločitev o odpravi institucionalnih pomanjkljivosti in pomanjkljivosti pri upravljanju, ki delno prispevajo k nadaljnji nestabilnosti euroobmočja, ne smemo odlašati v nedogled. Treba je okrepiti politično voljo in dokončno utrditi tisti steber EMU, ki se nanaša na Unijo. |
1.3 |
Zaradi nagibanja k protekcionizmu in skorajšnje odprave izjemno nizkih obrestnih mer in kvantitativnega sproščanja so razmere v svetu mnogo bolj negotove, zato ni veliko časa za doseganje napredka. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ponovno opozarja politične voditelje, da je še pomembneje, da Evropejci razvijejo občutek skupnega cilja z okrepitvijo svojega vpliva in vloge v okviru nadaljnjega povezovanja. EESO poziva Komisijo in Evropski svet, naj pred koncem tega mandata sprejmeta drzne odločitve za spodbuditev ustreznih elementov upravljanja na ravni EU. |
1.4 |
Eden najpomembnejših elementov za stabilnost je zbliževanje raznolikih gospodarstev od spodaj navzgor. V ta namen bodo morali nacionalni politiki in socialni partnerji v nacionalne razprave o ekonomskih in fiskalnih politikah vključiti evropsko razsežnost. EESO se zavzema za močnejšo „parlamentarizacijo“ euroobmočja z velikim odborom Evropskega parlamenta, ki bi ga sestavljali vsi poslanci iz držav euroobmočja in držav, ki želijo pristopiti k njemu. Poslanci držav euroobmočja bi se morali bolj usklajevati glede vprašanj EMU. |
1.5 |
Za doseganje učinkovitosti, uravnoteženosti in pravičnosti bi bilo treba nacionalne politike za gospodarsko rast in blaginjo oblikovati in uskladiti tako, da bi bil v njih upoštevan tudi splošni interes euroobmočja, za vzpostavitev demokratične preglednosti in prevzemanje odgovornosti pa bi morali biti v proces evropskega semestra vključeni Evropski parlament, nacionalni parlamenti, socialni partnerji in civilna družba. Socialno razsežnost je treba izenačiti z gospodarsko razsežnostjo. |
1.6 |
EESO priznava pomanjkljivosti pri upravljanju finančnega sektorja in popolnoma podpira ukrepe za dokončanje finančne unije, vključno z bančno unijo in unijo kapitalskih trgov. |
1.7 |
Potrebne so takojšnje rešitve za obravnavo slabih posojil, ki finančne in človeške vire bank ovirajo pri zagotavljanju finančnih sredstev za naložbe ter odvračajo vlagatelje, ki se bojijo, da bodo donosi iz novih naložb usmerjeni v odplačevanje slabih posojil. |
1.8 |
EESO podpira oblikovanje okvira, ki bo omogočil uvedbo vrednostnih papirjev z državnim jamstvom, do leta 2018, kakor je predlagano v razmisleku. Srednje- in dolgoročno bo treba vzpostaviti evropska varna sredstva, s čimer bi zmanjšali nihanja na finančnih trgih in zagotovili stabilnost gospodarstev držav članic v primeru asimetričnih šokov. |
1.9 |
Potreben je proračun iz lastnih sredstev, večji od 1 % BDP, s katerim bi financirali okrepljen evropski mehanizem za stabilnost, ki bi ga bilo treba preoblikovati v Evropski denarni sklad; ta lahko financira države članice v krizi, bančnemu sektorju pa zagotovi varovalni mehanizem. Večja proračunska sredstva bi se morala uporabljati tudi za to, da se v euroobmočju ohranijo potrebne ravni naložb v produktivno infrastrukturo, ki bo koristila celotni Evropi. Dostop do teh sredstev bi bilo treba povezati z doseganjem dogovorjenega napredka na področju ekonomskih in socialnih standardov. |
1.10 |
Potrebna je fiskalna politika, ki lahko spodbudi gospodarstvo euroobmočja v času upada njegove rasti. Fiskalna pravila in priporočila za posamezno državo v sedanji obliki delujejo prociklično in še bolj pritiskajo na šibka gospodarstva. Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je pomemben del procesa evropskega semestra in bi moral biti v središču preprečevanja makroekonomskih neravnotežij na evropski ravni. Večjo pozornost bi bilo treba nameniti škodljivemu učinku držav članic s kroničnimi presežki v plačilni bilanci na euroobmočje. |
1.11 |
EESO se zavzema za proučitev orodij za izboljšanje ekonomskega upravljanja v EMU, na primer z imenovanjem stalnega ministra za finance za euroobmočje, pri čemer je treba hkrati zagotoviti polno demokratično odgovornost. Z združitvijo pristojnosti bi povečali doslednost politik EMU, ki so trenutno zaradi številnih različnih institucij razdrobljene. |
2. Ozadje
2.1 |
Evropska komisija je 1. marca 2017 predstavila Belo knjigo o prihodnosti Evrope, ki ji je sledilo več razmislekov z različnih področij politik EU. V tem mnenju je obravnavan tretji Razmislek o poglobitvi ekonomske in monetarne unije . |
2.2 |
Skupna valuta in z njo povezane institucije so pripomogle k stabilizaciji globalne finančne krize, še pred tem pa so tako podjetjem kot državljanom prinesle ugodnosti v obliki nizke inflacije in obrestnih mer ter lažje čezmejne trgovine in potovanj. |
2.3 |
Vendar pa je iz dokumenta jasno razvidno, da je ekonomska in monetarna unija (EMU) nepopolna in da „ekonomski“ steber pri povezovanju na ravni EU še vedno zaostaja za „monetarnim“ stebrom, kar ga ovira pri polni podpori monetarni politiki in ekonomskim politikam držav članic. V dokumentu niso kritizirane izvedene politike ali sprejete ali zavrnjene odločitve. Treba je okrepiti politično voljo in dokončno utrditi tisti steber EMU, ki se nanaša na Unijo. |
2.4 |
Evropska unija mora obravnavati res pomembno sistemsko vprašanje: kako lahko ustvarimo enotno valuto in izvajamo enotno monetarno politiko ter še naprej ravnamo v skladu s politično odločitvijo, da se pristojnost za ekonomsko in fiskalno politiko ohrani na nacionalni ravni. |
2.5 |
Kriza je jasno pokazala, da to ni verjetno. Zaradi neuspešnega združevanja potrebnih elementov suverenosti in vzpostavljanja medsebojnega zaupanja med državami članicami ni dovolj solidarnosti. Zaradi šibkega in brezupno nepopolnega usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik so se raznolika gospodarstva v euroobmočju začela razhajati, zato je bilo treba z medvladnim postopkom uvesti krizne ukrepe. Ni presenetljivo, da se je euroobmočje razdelilo, saj pogoje za države dolžnice določajo države upnice, minister za finance za euroobmočje pa ne obstaja. |
3. Argumenti za poglobitev EMU
3.1 |
EESO je v zadnjih letih k poglobitvi EMU pozval v številnih mnenjih (4). Zato pozdravlja in zagovarja argument, da mora Komisija okrepiti svoje zmogljivosti za dokončanje ekonomske in monetarne unije, in ugotavlja, da se gospodarske razmere v posameznih državah razlikujejo, zaradi česar se precej različno dojemajo izzivi, s katerimi se srečuje euroobmočje. Za močnejšo EMU je potrebno večje zbliževanje. |
3.2 |
EESO se zaveda razhajanj mnenj v državah članicah v zvezi s prihodnostjo Evrope, kar izraža njihovo zgodovino in raznolikost. Vendar s sprejemanjem odločitev o odpravi institucionalnih pomanjkljivosti in pomanjkljivosti pri upravljanju, ki delno prispevajo k nadaljnji nestabilnosti euroobmočja, trajnim neravnotežjem in zelo različnim ekonomskim in socialnim rezultatom držav članic, ne smemo odlašati v nedogled (5). |
3.3 |
Nismo dosegli zbliževanja držav članic od spodaj navzgor, ki bi ga lahko po mnenju nekaterih zagotovili z enotno monetarno politiko. Glede na to, da niso bili obravnavani vsi vidiki konkurenčnosti v realnem sektorju, so nastala razhajanja, zaradi katerih enotna monetarna politika mnogim državam članicam ne ustreza. Na podlagi tega je bil oblikovan izraz „ena sama metoda ne ustreza vsem“. EESO je že izrazil pomisleke glede tega, da bi poročilu petih predsednikov sledila bela knjiga, saj bi se tako izgubila zagon in nujnost. |
3.4 |
Zdaj je treba doseči napredek na vseh področjih, in sicer na gospodarskem in socialnem, finančnem, fiskalnem in političnem področju, da bi ustvarili pogoje, potrebne za združevanje bistvenih elementov suverenosti brez strahu pred moralnim tveganjem, in tako zagotovili, da bo EU delovala v korist vseh. To bo nadomestilo neoptimalne strukture sedanjega upravljanja ter EU in zlasti euroobmočju omogočilo, da ponovno pridobita zaupanje državljanov in vlagateljev ter v celoti izpolnita svojo vlogo na področju mednarodnih zadev. |
3.5 |
EESO je zaskrbljen, da po krizi, poročilu štirih predsednikov iz leta 2012 in poročilu petih predsednikov iz leta 2015 ni bil dosežen dovolj konkreten napredek za dejansko poglobitev EMU. Njegov glavni pomislek je, da bi se bilo treba bolj posvetiti izvajanju ključnih institucionalnih reform za zagotovitev demokratične legitimnosti, s tem pa za sprejemanje izvršilnih odločitev ter izvrševanje izvajanja in skladnosti. Ta vrzel pri upravljanju krepi nagibanje k populizmu ter nacionalnim in protekcionističnim rešitvam v nekaterih državah članicah. |
3.6 |
Svet, v katerem delujemo, je vse bolj negotov, saj se države odvračajo od proste trgovine in se usmerjajo v protekcionizem; izjemno nizke obrestne mere in kvantitativno sproščanje, ki so v večini razvitega sveta omogočili oživitev rasti, bodo morali biti kmalu odpravljeni, to pa bo imelo nepredvidljive in verjetno škodljive posledice. Za napredek je sedaj le malo priložnosti. |
3.7 |
Popolna fiskalna in politična unija je morda res srednje- do dolgoročni projekt, vendar pa so v zvezi s tem potrebni bistveni kratkoročni ukrepi, namenjeni krepitvi zmogljivosti EMU in zagotavljanju večje stabilnosti. EESO ponovno opozarja politične voditelje, da je še pomembneje, da Evropejci razvijejo občutek skupnega cilja z okrepitvijo svojega vpliva in vloge v okviru nadaljnjega povezovanja. |
3.8 |
EESO poziva Komisijo in Evropski svet, naj pred koncem tega mandata in ob polnem sodelovanju z Evropskim parlamentom sprejmeta drzne odločitve za spodbuditev ustreznih elementov upravljanja na ravni EU. Prelaganje obravnavanja vprašanja nujnih reform na naslednji mandat pomeni nedejavnost, za katero verjetno nimajo potrpljenja niti trgi niti državljani. |
4. Finančna unija: zmanjšanje in delitev tveganja
4.1 |
EESO priznava pomanjkljivosti pri upravljanju finančnega sektorja in popolnoma podpira ukrepe za dokončanje finančne unije, vključno z bančno unijo in unijo kapitalskih trgov. |
4.2 |
Dokončanje bančne unije je bistveno za poglobitev EMU. Razdrobljeni trg in predpisi so precej ovirali reševanje finančne krize. EESO priznava, da je bilo veliko storjenega za uskladitev sektorja, vendar poziva vse akterje, naj čim bolj pospešijo dokončanje bančne unije. |
4.3 |
Predvsem je treba dokončati delo v zvezi z bančno unijo za okrepitev finančnega povezovanja in delitev tveganja prek finančnih trgov. Do leta 2019 je treba prek evropskega mehanizma za stabilnost nujno vzpostaviti skupni varovalni mehanizem za enotni sklad za reševanje, da bi zagotovili njegovo ustrezno, hitro in učinkovito izvajanje. S tem bi odpravili tudi morebitno politično pristranskost. EESO podpira zamisel, da bi evropski mehanizem za stabilnost po uskladitvi s pravom EU prevzel tudi vlogo Evropskega denarnega sklada in imel dostop do proračuna iz lastnih sredstev. |
4.4 |
Do leta 2019 je treba nujno vzpostaviti evropski sistem jamstva za vloge (6), pri čemer je treba upoštevati obstoječe nacionalne sisteme, da bodo depozitni računi enakomerneje in bolje zaščiteni po vsej Evropski uniji. |
4.5 |
Za zagotovitev napredka na teh področjih je treba celovito obravnavati slaba posojila (7), ki so se v času krize precej povečala. Slaba posojila ovirajo finančne in človeške vire bank pri zagotavljanju finančnih sredstev za nove naložbe, ki so bistvene za rast. ECB, Komisija in vlade bi morale to vprašanje podedovanih bremen obravnavati skupaj na podlagi vodilnega načela, da je treba vzdržen dolg še naprej servisirati, nevzdržen dolg pa hitro poravnati. Glede na to, da ni postopka za hitro reševanje, to odvrača morebitne vlagatelje od novih naložb zaradi strahu, da se bodo na novo ustvarjeni prihodki uporabili za poplačilo starih posojil. |
4.6 |
Boljši okvir za prestrukturiranje in insolventnost v euroobmočju je temeljni del okrevanja po krizi, za katerega je treba uporabiti sekundarne trge s posebnim strokovnim znanjem. EESO zagovarja učenje iz primerov ustanavljanja slabih bank. EMU potrebuje pametne in trajnostne rešitve za slaba posojila, ki so še vedno razlog za skrb. |
4.7 |
EESO poziva Komisijo, naj pospeši vzpostavljanje unije kapitalskih trgov, ki bi bila pomemben vir dodatnih finančnih sredstev za večja podjetja in bi imela pomembno vlogo pri delitvi tveganja. Priznava, da s tem ne bomo zagotovili dodatnih virov financiranja MSP, zlasti malih in mikro podjetij. Zato bo imelo bančništvo še naprej pomembno vlogo, saj se bodo morale banke ponovno osredotočiti na izpolnjevanje potreb realnega sektorja, za kar so potrebni pravičen dostop in vzdržna bančna finančna sredstva v vseh državah članicah (8). |
4.8 |
EESO na kratki rok (do leta 2018) podpira oblikovanje okvira, ki bo omogočil uvedbo vrednostnih papirjev z državnim jamstvom, kakor je predlagano v razmisleku in osnutku delovnega programa Komisije za leto 2018. S takimi vrednostnimi papirji z državnim jamstvom se lahko prekine povezava med državami in bankami, tako da se državnim obveznicam odvzame privilegiran položaj in se preoblikujejo bančne bilance, hkrati pa prepreči vzajemno prevzemanje dolga. Pri tem se je treba posvetovati s ponudniki finančnih storitev, da bi zagotovili ustrezno regulativno obravnavo in spodbudili porazdelitev tveganja z zasebnim sektorjem. |
4.9 |
Srednje- in dolgoročno (do leta 2025) bo treba vzpostaviti evropska varna sredstva, primerljiva z državnimi obveznicami Združenih držav Amerike, s čimer bi zmanjšali volatilnost finančnih trgov in zagotovili stabilnost gospodarstev držav članic v primeru asimetričnih šokov. EESO že dolgo zagovarja uporabo obveznic Unije in euroobveznic (9). Razpravljalo se je tudi o podobnih predlogih, kot sta sklad za odkup dolga in sklad za euroobveznice. Komisija bi morala zdaj na podlagi sklepnih ugotovitev skupine strokovnjakov, ki je bila oblikovana, da bi ocenila koristi in tveganja posameznih možnosti skupnega izdajanja dolžniških instrumentov, pripraviti konkreten predlog o tem, katere instrumente bi uvedli in kdaj (10). Da se prepreči moralno tveganje, bi morale imeti države članice možnost ta instrument uporabiti v skladu s priporočili za posamezne države. |
5. Doseganje ponovnega zbliževanja v bolj povezani ekonomski in fiskalni uniji
5.1 |
EESO pozitivno ocenjuje, da je v dokumentu izrecno priznano, da je navzgor usmerjeno zbliževanje v smeri odpornejših ekonomskih in socialnih struktur bistveno za odpornejšo EMU. Zaradi raznolikosti držav članic ne more obstajati ena sama politika, ki bi ustrezala vsem in za katero bi bila potrebna uskladitev na vseh področjih. Vseeno pa je za določene rezultate potreben skupen pristop. |
5.2 |
Pomanjkljivosti v ekonomski in fiskalni politiki v EMU izhajajo predvsem iz pomanjkanja politične volje na evropski ravni, da bi omogočili sodelovanje EU pri oblikovanju nacionalnih ekonomskih in fiskalnih politik. EESO je že poudaril, da je potreben okrepljen makroekonomski dialog, zlasti z državami euroobmočja, kar bi lahko pripomoglo k večjemu upoštevanju razsežnosti euroobmočja na nacionalni ravni. Poleg tega je treba vzpostaviti bolj demokratičen sistem za sprejemanje izvršilnih odločitev v primerjavi s Svetom ministrov, katerega posamezni člani so odgovorni samo za nacionalne parlamente in ne celotno euroobmočje. |
5.3 |
EESO pozdravlja predloge Komisije za nadaljnjo okrepitev evropskega semestra. Zaradi učinkovitosti, uravnoteženosti in pravičnosti bi bilo treba nacionalne politike za gospodarsko rast in blaginjo oblikovati in uskladiti tako, da bi bil v njih upoštevan tudi splošni interes euroobmočja, zaradi demokratične preglednosti in prevzemanja odgovornosti pa bi morali biti v proces evropskega semestra, ki zadeva tako nacionalne kot evropske politike, vključeni Komisija, Evropski svet, Evropski parlament, nacionalni parlamenti, socialni partnerji in civilna družba. Ta proces se je v zelo omejenem obsegu že začel, vendar sta potrebna večja udeležba na nacionalni ravni in soglasje vseh udeleženih strani. To bi okrepilo euro, poenostavljeni in preglednejši evropski semester pa bi spodbudil nujno potrebno boljše izvajanje reform. |
5.4 |
Zmanjšanje makroekonomskih neravnotežij je ključno za stabilizacijo Evrope. Taka neravnotežja so bila prej začasno odpravljena z devalvacijo valute. Brez tega orodja se zdaj izvajajo zelo obremenjujoče notranje devalvacije, ki prek visoke stopnje brezposelnosti in negativne rasti ustvarjajo izjemno težke razmere. Da bi zagotovili stabilnost euroobmočja in se izognili takim skrajnim prilagoditvam, je treba preprečiti nastajanje makroekonomskih neravnotežij. |
5.5 |
To evropsko razsežnost je zato treba upoštevati pri makroekonomskem dialogu na nacionalni ravni. Ključna elementa procesa evropskega semestra sta zgodnje odkrivanje in preprečevanje makroekonomskih neravnotežij, pri čemer je treba upoštevati široko opredeljene različne ravni konkurenčnosti (glej točko 5.6). V nacionalni politiki je treba ustrezno upoštevati učinek, ki bi ga imele predlagane politike na konkurenčnost v euroobmočju, pa tudi dogajanja v euroobmočju, zaradi katerih je morda potrebno posredovanje na področju konkurenčnosti. K temu bi lahko pripomogli uradniki Komisije za evropski semester na lokalni ravni in neodvisni nacionalni odbori za produktivnost, povezani v mrežo euroobmočja, in sicer tako, da bi zrcalili gospodarsko in socialno politiko (11). |
5.6 |
Pomemben element pri teh razpravah je socialna razsežnost, ki se je v procesu evropskega semestra doslej zanemarjala, zaradi česar so se povečali problemi na socialnem področju, kar je negativno vplivalo na življenja več sto milijonov državljanov EU. To je tudi razlog za nagibanje k populizmu, uperjenemu proti EU, in splošnemu nezadovoljstvu z EU. Spremenjena opredelitev konkurenčnosti („konkurenčnost 2.0“) (12), ki bo vključevala sposobnost države, da dosega cilje onkraj BDP, in se meri na podlagi treh stebrov, tj. dohodka, socialnih dejavnikov in trajnosti, bi lahko prispevala k celovitejšemu procesu evropskega semestra. |
5.7 |
EESO se strinja, da bi lahko izvajanje nacionalnih politik, za katere so še vedno pristojne države članice, usklajevali v okviru procesa evropskega semestra (13). |
5.8 |
EESO podpira povezovanje dostopa do sredstev EU in morebitnega instrumenta za stabilizacijo z doseganjem dogovorjenega napredka v zvezi z ekonomskimi in socialnimi standardi pa tudi s potrebnimi spremembami zaradi digitalizacije, katerih cilj je blaginja državljanov. Spremljanje bi potekalo v okviru evropskega semestra (14). Gospodarstva, ki zelo zaostajajo pri izvajanju priporočil za posamezno državo, vendar si jih prizadevajo izvesti, bi morala biti upravičena do pomoči Kohezijskega sklada za produktivne naložbe, ki jim bi pomagale dohiteti druga gospodarstva ali zagotoviti pomembno infrastrukturo, ki bo koristila vsej Evropi. |
5.9 |
EESO se strinja, da je trenutni proračun EU, ki obsega le 1 % BDP, premajhen in ne more opravljati stabilizacijske funkcije, še posebno nezadosten pa bo po izstopu Združenega kraljestva iz EU. Podpira stališče, da bi v primeru močnih asimetričnih šokov euroobmočju precej koristila velika stabilizacijska zmogljivost (15). EESO priznava, da taka funkcija ne bi smela povzročiti stalnih transferjev ali moralnega tveganja. |
5.10 |
EESO podpira predlog za proučitev možnosti vzpostavitve fiskalne zmogljivosti za euroobmočje, da bi v njem ohranili potrebne ravni naložb v produktivno infrastrukturo, na primer na področju prevoza, obnove mest, izobraževanja, raziskav in zelene preobrazbe (16). Ta fiskalna zmogljivost bi bila lahko tudi vir financiranja evropskega mehanizma za stabilnost, ki bi se lahko sčasoma preoblikoval v evropski denarni sklad za financiranje skladov za krizno upravljanje. |
5.11 |
Za gospodarsko povezovanje in blaginjo Evrope ter preprečevanje naraščajočih socialnih neenakosti je potreben učinkovit naložbeni načrt za ustvarjanje prihodka z rastjo, socialno kohezijo in solidarnostjo. EESO zagovarja dosledno uporabo zlatega pravila za produktivne javne naložbe, ki bi ga bilo treba upoštevati pri spreminjanju fiskalnih pravil. |
5.12 |
Pristop, ki temelji na fiskalnih pravilih, je treba pred naslednjim mandatom izboljšati in razviti, da bi preprečili prociklične politike. Upoštevati bi bilo treba prevladujoče lokalne razmere. Strukturni saldo se je izkazal za nezanesljivo spremenljivko, ki je ni mogoče opazovati, na kateri naj bi temeljile izvršljive spremembe politike v procesu izvajanja priporočil za posamezno državo. |
5.13 |
Prevelika pozornost je namenjena zmanjševanju dolga s fiskalno konsolidacijo, ki je včasih samouničujoča, namesto uspešnejšim ukrepom za spodbujanje rasti BDP. V okviru evropskega semestra je zmanjšanje letnega javnofinančnega primanjkljaja veliko pomembnejše za zmanjševanje javnega dolga kot uspešnejši ukrepi za spodbujanje rasti BDP (17). |
5.14 |
Po mnenju EESO bi bilo treba do leta 2019 uvesti spremembe za odpravo sedanjih razmer, ki „prikrivajo očitno neoptimalno porazdelitev fiskalne prilagoditve po državah v tem trenutku“ (18). |
5.15 |
Postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je pomemben del procesa evropskega semestra in bi moral biti v središču preprečevanja makroekonomskih neravnotežij na evropski ravni. Odpraviti je treba notranjo asimetrijo, pri kateri se trajna pozitivna neravnotežja ne kritizirajo, negativna neravnotežja pa se kaznujejo (19). Denarna kazen še poslabša razmere, kronični presežki v nekaterih državah članicah pa lahko celo povečajo primanjkljaj v sosednji državi. |
6. Krepitev strukture EMU in zakoreninjenje demokratične preglednosti
6.1 |
EMU ni namen sama po sebi. Je sredstvo za optimiziranje možnosti doseganja trajnostne rasti, kakovostnih delovnih mest ter navzgor usmerjenega gospodarskega in socialnega zbliževanja, stabilnosti in blaginje za vse države članice s sodelovanjem, gospodarske odgovornosti, ki je tesno povezana s solidarnostjo, in zmanjšanja tveganja, ki je tesno povezano z njegovo delitvijo. Poleg tega, da je treba doseči ta potreben napredek, mora biti euroobmočje odprto za druge države članice. EESO se strinja, da so večja preglednost, dobra komunikacija in tesnejše sodelovanje socialnih partnerjev in civilne družbe nujni in bi – skupaj z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov v postopku odločanja – prispevali k demokratični odgovornosti. |
6.2 |
EESO se zavzema za močnejšo „parlamentarizacijo“ euroobmočja z velikim odborom Evropskega parlamenta, ki bi ga sestavljali vsi poslanci iz držav euroobmočja in držav, ki želijo pristopiti k njemu. Poslanci držav euroobmočja bi se morali bolj usklajevati glede vprašanj EMU (COSAC +) (20). Kot je navedeno v točkah 5.2 in 5.3, bi moral imeti pri demokratizaciji procesa evropskega semestra pomembno vlogo zlasti Evropski parlament, pa tudi nacionalni parlamenti, socialni partnerji in civilna družba na splošno. |
6.3 |
EESO se zavzema za proučitev orodij za izboljšanje ekonomskega upravljanja v EMU, na primer z imenovanjem stalnega ministra za finance za euroobmočje, pri čemer je treba hkrati zagotoviti polno demokratično odgovornost. Z združitvijo pristojnosti bi povečali doslednost politik EMU, ki so trenutno zaradi številnih različnih institucij razdrobljene. Že na začetku bi bilo treba vzpostaviti fiskalno naravnanost euroobmočja, način za njeno doseganje pa bi določil minister za finance. Trenutna fiskalna naravnanost euroobmočja je rezultat vseh proračunskih saldov držav članic, njena usmeritev pa je naključna. |
6.4 |
EESO pozdravlja predlagano okrepitev evropskega mehanizma za stabilnost, da bi se razvil v popolnoma delujoč instrument kriznega upravljanja. Z njegovim preoblikovanjem v Evropski denarni sklad v okviru evropskih pogodb ter pomembno vlogo Evropskega parlamenta bi se izboljšala demokratična legitimnost in pospešilo odločanje. |
6.5 |
Opustiti bi bilo treba uporabo medvladnega pristopa kot metode za upravljanje Evropske unije in pregledati fiskalna pravila, preden se vključijo v pravo Unije. |
V Bruslju, 19. oktobra 2017
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Georges DASSIS
(1) Sveženj vsebuje mnenja EESO Ekonomska politika euroobmočja 2017 (dodatno mnenje) (EESC-2017-02837-00-00-AC-TRA) (glej stran 216 tega Uradnega lista), Unija kapitalskih trgov: vmesni pregled (EESC-2017-03251-00-00-AC-TRA) (glej stran 117 tega Uradnega lista), Poglobitev EMU do leta 2025 (EESC-2017-02879-00-00-AC-TRA) in Finance EU do leta 2025 (EESC-2017-03447-00-00-AC-TRA) (glej stran 131 tega Uradnega lista).
(2) Resolucija EESO Bela knjiga Komisije o prihodnosti Evrope in širše, 6. julij 2017.
(3) Glej na primer mnenji EESO Dokončno oblikovanje EMU – naslednji mandat evropskega zakonodajnega organa (UL C 451, 16.12.2014, str. 10) in Dokončno oblikovanje EMU: politični steber (UL C 332, 8.10.2015, str. 8).
(4) Mnenja EESO o dokončnem oblikovanju EMU – naslednji mandat evropskega zakonodajnega organa (UL C 451, 16.12.2014, str. 10), o metodi Skupnosti za demokratično in socialno ekonomsko in monetarno unijo (UL C 13, 15.1.2016, str. 33), o dokončnem oblikovanju EMU: politični steber (UL C 332, 8.10.2015, str. 8) in o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (UL C 177, 18.5.2016, str. 28).
(5) Mnenje EESO o dokončnem oblikovanju EMU: politični steber (UL C 332, 8.10.2015, str. 8).
(6) Mnenje EESO o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge (UL C 177, 18.5.2016, str. 21), zlasti točke 1.1 do 1.3.
(7) Mnenje EESO o akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov (UL C 133, 14.4.2016, str. 17), zlasti točko 3.3.1.
(8) Mnenje EESO o akcijskem načrtu o oblikovanju unije kapitalskih trgov (UL C 133, 14.4.2016, str. 17), in mnenje EESO Unija kapitalskih trgov: vmesni pregled (EESC-2017-03251-00-00-AC-TRA) (glej stran 117 tega Uradnega lista). .
(9) Mnenje EESO o prihodnosti eura (UL C 271, 19.9.2013, str. 8), mnenje EESO o rasti in državnem dolgu v EU – dveh inovativnih predlogih (UL C 143, 22.5.2012, str. 10).
(10) Mnenje EESO o dokončnem oblikovanju EMU – naslednji mandat evropskega zakonodajnega organa (UL C 451, 16.12.2014, str. 10).
(11) Mnenje EESO o vzpostavitvi nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju (UL C 177, 18.5.2016, str. 35).
(12) Mnenje EESO o vzpostavitvi nacionalnih odborov za konkurenčnost v euroobmočju (UL C 177, 18.5.2016, str. 35).
(13) Mnenje EESO o dokončnem oblikovanju EMU – naslednji mandat evropskega zakonodajnega organa (UL C 451, 16.12.2014, str. 10), mnenje EESO o metodi Skupnosti za demokratično in socialno ekonomsko in monetarno unijo (UL C 13, 15.1.2016, str. 33); mnenje EESO o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (UL C 177, 18.5.2016, str. 28); mnenje EESO o evropskem stebru socialnih pravic (UL C 125, 21.4.2017, str. 10).
(14) Mnenje EESO o pregledu ekonomskega upravljanja (UL C 268, 14.8.2015, str. 33) in mnenje EESO o dokončanju EMU in vlogi davčne politike (UL C 230, 14.7.2015, str. 24).
(15) Mnenje EESO Finance EU do leta 2025 (EESC-2017-03447-00-00-AC-TRA) (glej stran 131 tega Uradnega lista)..
(16) Mnenje EESO o pregledu ekonomskega upravljanja (UL C 268, 14.8.2015, str. 33), mnenje EESO o ekonomski politiki euroobmočja (UL C 177, 18.5.2016, str. 41), mnenje EESO o programu za podporo strukturnim reformam (UL C 177, 18.5.2016, str. 47), mnenje EESO o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 (UL C 75, 10.3.2017, str. 63).
(17) Mnenje EESO o pregledu ekonomskega upravljanja (UL C 268, 14.8.2015, str. 33).
(18) COM(2016) 727 final.
(19) Mnenje EESO o pregledu ekonomskega upravljanja (UL C 268, 14.8.2015, str. 33).
(20) Mnenje EESO Metoda Skupnosti za demokratično in socialno ekonomsko in monetarno unijo (UL C 13, 15.1.2016, str. 33).