EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.3.2016

COM(2016) 157 final

2016/0084(COD)

Sveženj o krožnem gospodarstvu

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 64 final}
{SWD(2016) 65 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

1.Predlog naj bi obravnaval pomembne težave na sedanjem trgu, ki so bile prvič ugotovljene pri naknadni oceni Uredbe (ES) št. 2003/2003 (v nadaljnjem besedilu: obstoječa uredba o gnojilih), opravljeni leta 2010 1 . Prav tako velja za enega od ključnih zakonodajnih predlogov v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo 2 .

Glavni razlog in cilj

2.Prvič, inovativnim gnojilnim proizvodom, ki pogosto vsebujejo hranila ali organske snovi, reciklirane iz bioloških odpadkov ali drugih sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva, je otežen dostop do notranjega trga zaradi različnih nacionalnih pravil in standardov.

3.Obstoječa uredba o gnojilih zagotavlja razredu harmoniziranih proizvodov, ki spadajo v enega od tipov proizvodov, vključenih v Prilogo I k navedeni uredbi, prosti pretok na notranjem trgu. Taki proizvodi se lahko označijo z oznako „gnojila ES“. Podjetja, ki želijo tržiti druge tipe proizvodov, ki niso gnojila ES, morajo najprej pridobiti novo tipsko odobritev, ki se podeli s sklepom Komisije o spremembi navedene priloge. Skoraj vsi tipi proizvodov, ki so trenutno vključeni v obstoječo uredbo o gnojilih, so konvencionalna anorganska gnojila, običajno pridobljena z izkopom ali kemično proizvedena v skladu z modelom linearnega gospodarstva. Poleg tega so kemični procesi za proizvodnjo na primer gnojil na osnovi dušika energijsko potratni in se pri njih sprošča veliko emisij CO2.

4.Približno 50 % gnojil, ki so trenutno na trgu, pa ne spada na področje uporabe navedene uredbe. To velja za nekaj anorganskih gnojil in za skoraj vsa gnojila, proizvedena iz organskih materialov, kot so živalski ali drugi kmetijski stranski proizvodi, ali recikliranih bioloških odpadkov iz prehranske verige. Raziskave, inovacije in naložbe se zdaj hitro razvijajo, kar prispeva h krožnemu gospodarstvu, saj se ustvarjajo lokalna delovna mesta in izkoriščajo sekundarni domači viri, ki bi se sicer uporabili neposredno na zemljiščih ali odlagali kot odpadki na odlagališčih, to pa bi povzročilo nepotrebno evtrofikacijo in emisije toplogrednih plinov. V sektorju je opazen tudi trend ostoritvenja, saj se proizvodi vedno bolj prilagajajo potrebam strank, in sicer na podlagi analize tal, kjer se bo gnojilo uporabljalo. Mala in srednja podjetja ter druga podjetja po vsej Evropi vedno bolj zanima, kako lahko prispevajo k temu razvoju. Vendar je dostop do notranjega trga za prilagojene proizvode, ki vsebujejo organska gnojila, trenutno odvisen od vzajemnega priznavanja, zato je pogosto oviran.

5.Obstoječa regulativna ureditev je za inovativna gnojila težavna z dveh vidikov.

6.Prvi je ta, da je vključitev vrst proizvodov, pridobljenih iz organskih ali sekundarnih surovin, v obstoječo uredbo o gnojilih zapletena. Regulativni organi imajo pomisleke zaradi relativno spremenljive sestave in značilnosti takih materialov. Obstoječa uredba o gnojilih je nedvomno prilagojena anorganskim gnojilom iz primarnih surovin z jasnimi značilnostmi, manjkajo pa strogi nadzorni mehanizmi in zaščitni ukrepi, potrebni za vzpostavitev zaupanja v proizvode iz organskih ali sekundarnih materialov, ki so po naravi spremenljivi. Poleg tega ni jasnih povezav z obstoječo zakonodajo o nadzoru živalskih stranskih proizvodov in odpadkov.

7.Zato gnojila, pridobljena v skladu s cilji krožnega gospodarstva, še vedno niso harmonizirana. Številne države članice imajo podrobna nacionalna pravila in standarde za taka neharmonizirana gnojila, ki vključujejo okoljske zahteve (kot so mejne vrednosti kontaminantov v obliki težkih kovin), ki pa ne veljajo za gnojila ES. Poleg tega se je pokazalo, da je prosti pretok med državami članicami na podlagi vzajemnega priznavanja izjemno težaven. Posledično se proizvajalci gnojil iz organskih ali sekundarnih surovin, ki imajo sedež v eni državi članici in želijo razširiti svoje poslovanje na trg druge države članice, pri tem pogosto srečujejo s pretirano dragimi upravnimi postopki. Posledično pomanjkanje kritične mase ovira naložbe v tem pomembnem sektorju krožnega gospodarstva. Težava je še zlasti pereča za proizvajalce s sedežem v državah članicah z majhnim domačim trgom v primerjavi z presežkom razpoložljivih organskih sekundarnih surovin (običajno gnoj).

8.Če povzamemo, imajo v konkurenci med navedenimi gnojili, pridobljenimi iz domačih organskih ali sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva, in proizvodi, ki so proizvedeni v skladu z modelom linearnega gospodarstva, prednost slednji. To izkrivljanje konkurence ovira naložbe v krožno gospodarstvo.

9.Težavo poslabšuje tudi to, da je ena glavnih sestavin gnojil fosfatna ruda, ki jo je Komisija opredelila kot kritično surovino. Pri fosfatnih gnojilih je EU trenutno močno odvisna od uvoza fosfatne rude, ki se izkopava zunaj EU (več kot 90 % fosfatnih gnojil, ki se uporabljajo v EU, je uvoženih predvsem iz Maroka, Tunizije in Rusije). Pri tem pa gospodinjski odpadki (zlasti blato iz čistilnih naprav) vsebujejo velike količine fosforja, ki bi lahko – če bi ga reciklirali v skladu z modelom krožnega gospodarstva – pokril približno 20–30 % povpraševanja v EU po fosfatnih gnojilih. Vendar pa ostaja s tem povezani naložbeni potencial trenutno v veliki meri neizkoriščen, delno zaradi navedenih težav pri dostopu do notranjega trga.

10.Po drugi strani pa sedanja uredba o gnojilih omejuje inovativna gnojila tudi tako, da je za nova anorganska gnojila iz primarnih surovin postopek tipske odobritve dolgotrajen in ne more slediti inovacijskemu ciklu v sektorju gnojil. Zato se je zdelo potrebno temeljito preučiti in posodobiti način urejanja, da bi se povečala prožnost v zvezi z zahtevami za proizvode, hkrati pa ohranila visoka raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin, visoka raven varnosti in varovanja okolja. Ugotovitve v zvezi s tem so podrobno opisane v oddelku 3: Rezultati naknadnih ocen, posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in ocen učinka.

11.Glavni politični cilj pobude je zato spodbujanje obsežne proizvodnje gnojil v EU iz domačih organskih ali sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva, in sicer s pretvorbo odpadkov v hranila za kmetijske rastline. Predlog bo določal regulativni okvir, ki bo bistveno olajšal dostop do notranjega trga za taka gnojila, s čimer se bodo zanje ustvarili enaki konkurenčni pogoji kot za z izkopom pridobljena gnojila ali kemično pridobljena gnojila, proizvedena v skladu z linearnim gospodarstvom. To bi prispevalo k izpolnjevanju naslednjih ciljev krožnega gospodarstva:

lahko bi se povečala vrednost sekundarnih surovin, tako da bi se omogočila tudi boljša izraba surovin, težave z evtrofikacijo in ravnanjem z odpadki pa bi postale gospodarske priložnosti za javne in zasebne gospodarske subjekte;

povečala bi se učinkovitost rabe virov in zmanjšala odvisnosti od uvoza surovin, ki so nujno potrebne za evropsko kmetijstvo, zlasti fosforja;

spodbujale bi se naložbe in inovacije na področju krožnega gospodarstva, s čimer bi se ustvarjala nova delovna mesta v EU;

industrija gnojil ne bi bila več pod takim pritiskom, da zmanjša emisije CO2 v okviru sistema trgovanja z emisijami, saj bi lahko proizvajala gnojila iz surovin, manj bogatih z ogljikom.

12.Zaradi večje proizvodnje in trgovine z inovativnimi gnojili bi se lahko kmetom ponudila tudi večja izbira gnojil, kar bi lahko prispevalo k bolj stroškovno učinkoviti proizvodnji hrane, pri kateri se viri učinkovito izrabljajo.

Drugi razlog in cilj

13.Drugič, obstoječa uredba o gnojilih ne obravnava okoljskih vprašanj, ki so povezana s kontaminacijo tal, celinskih voda, morij in navsezadnje hrane zaradi uporabe gnojil ES. Znana težava je tudi prisotnost kadmija v anorganskih fosfatnih gnojilih. Kadar mejne vrednosti na ravni EU niso bile določene, so nekatere države članice enostransko na podlagi člena 114 PDEU uvedle mejne vrednosti za kadmij v gnojilih ES ter tako ustvarile določeno razdrobljenost trga tudi na harmoniziranem področju. Prisotnost kontaminantov v gnojilih, za katere zdaj veljajo nacionalni predpisi (npr. hranila, reciklirana iz blata iz čistilnih naprav), vzbuja podobne pomisleke.

14.Drugi cilj politike je zato obravnavati to vprašanje in uvesti harmonizirane mejne vrednosti za kadmij v fosfatnih gnojilih. Določitev takih mejnih vrednosti, s katero se čim bolj zmanjša negativen učinek uporabe gnojil na okolje in zdravje ljudi, bo prispevala k zmanjšanju kopičenja kadmija v tleh in kontaminacije živil in vode s kadmijem. S tem se bo tudi odpravila sedanja razdrobljenost trga, ki je posledica zaskrbljenosti v zvezi s tem, kar se odraža v obliki nacionalnih mejnih vrednosti za kadmij v nekaterih državah članicah.

•Usklajenost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

15.Predlog bo razveljavil obstoječo uredbo o gnojilih, vendar bo omogočil, da že harmonizirana gnojila ostanejo na trgu, če so v skladu z novimi zahtevami glede varnosti in kakovosti. V njem bodo določeni pogoji, pod katerimi so lahko gnojila, proizvedena iz odpadkov in živalskih stranskih proizvodov, izvzeta iz nadzora, določenega z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) 3 ter Direktivo 2008/98/ES o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv 4 , ter lahko prosto krožijo na trgu kot gnojila z oznako CE. Predlog bo tudi dopolnjeval Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 5 , ki se bo še naprej uporabljala za kemične snovi, ki jih vsebujejo gnojilni proizvodi.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

16.Pobuda podpira agendo Komisije za delovna mesta, rast in naložbe, saj zagotavlja ustrezno regulativno okolje za naložbe v realno gospodarstvo.

17.Pobuda bo zlasti pomembno in konkretno prispevala k svežnju Komisije o krožnem gospodarstvu. Zagotovila bo enake konkurenčne pogoje za vse gnojilne proizvode in olajšala dostop do domačih sekundarnih surovin.

18.Poleg tega pobuda podpira cilj vzpostavitve bolj povezanega in pravičnejšega notranjega trga z okrepljeno industrijsko bazo, in sicer tako, da odpravlja obstoječe ovire za prosti pretok nekaterih inovativnih gnojil in državam članicam olajšuje nadzor trga.

19.Pobuda je povezana z naslednjimi političnimi pobudami:

svežnjem o krožnem gospodarstvu: z revizijo uredbe o gnojilih naj bi se vzpostavil regulativni okvir, ki bo omogočal proizvodnjo gnojil iz recikliranih bioloških odpadkov in drugih sekundarnih surovin v skladu s strategijo za biogospodarstvo 6 , ki obsega proizvodnjo obnovljivih bioloških virov in pretvorbo teh virov in tokov odpadkov v proizvode z dodano vrednostjo. To bi spodbudilo pridobivanje rastlinskih hranil, ki so bistvena za trajnostno evropsko kmetijstvo, iz domačih virov, vključno s kritično surovino fosforjem. Prav tako bi to prispevalo k boljšemu izvajanju hierarhije ravnanja z odpadki, tako da bi se čim bolj zmanjšalo odlaganje odpadkov na odlagališčih ali energijska predelava bioloških odpadkov, s čimer bi se rešile povezane težave z ravnanjem z odpadki;

strategijo za enotni trg: kot je že opisano, zapleteni in različni nacionalni regulativni okviri na področju gnojil, ki trenutno niso zajeta v zakonodaji o harmonizaciji, ovirajo prosti pretok teh proizvodov na notranjem trgu. Medtem ko gospodarski subjekti pogosto dojemajo različna nacionalna pravila kot ovire, ki jim preprečujejo vstop na nove trge, so za države članice ta pravila nujna za varovanje prehranske verige in okolja. Zaradi teh pomislekov glede zdravja in okolja se je vzajemno priznavanje pokazalo za izjemno težko na področju neharmoniziranih gnojil, gospodarski subjekti pa so zahtevali možnost dostopa do celotnega notranjega trga, kadar izpolnjujejo zahteve iz harmoniziranih pravil, s katerimi se ti pomisleki obravnavajo na ravni EU;

Obzorjem 2020: s predlogom se bodo lahko spodbujale ustrezne raziskovalne dejavnosti, začete v okviru družbenih izzivov 2 („prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, morske in pomorske raziskave ter raziskave celinskih voda ter biogospodarstvo“) in 5 („podnebni ukrepi, okolje, učinkovita raba virov in surovine“), s katerimi bi se med drugim zagotovile inovativne rešitve za učinkovitejše in varnejše pridobivanje virov iz odpadkov, odpadnih voda in bioloških odpadkov ter s katerimi bi se raziskovalce spodbujalo, da izdelujejo inovativne proizvode v skladu s potrebami trga in družbe ter v skladu s politikami varstva okolja. Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, je med drugim opredelilo recikliranje fosforja za proizvodnjo gnojil kot nastajajočo in ekonomsko obetavno novo vrednostno verigo iz (organskih) odpadkov 7 . Enostaven dostop do notranjega trga za taka gnojila bi bil prvi pogoj za doseganje teh ciljev in vključevanje rezultatov raziskav na trg.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

20.Cilj predloga je izboljšati delovanje notranjega trga za gnojilne proizvode ter tako obravnavati vprašanja, ki so bila prvič ugotovljena v naknadni oceni obstoječe uredbe o gnojilih, opravljene leta 2010. Pravna podlaga je torej člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je tudi pravna podlaga obstoječe uredbe o gnojilih.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

21.Prvi cilj predlaganega ukrepa je spodbuditi naložbe v proizvodnjo in uporabo učinkovitih, varnih in inovativnih gnojil, proizvedenih iz organskih ali sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva in strategijo za biogospodarstvo, tako da bi tem proizvodom z dostopom do celotnega notranjega trga pomagali doseči kritično maso. Z učinkovitejšo uporabo takih gnojil se lahko dosežejo pomembne okoljske koristi, zmanjša odvisnost od uvoza kritičnih surovin iz držav zunaj EU ter kmetom ponudi večja izbira visokokakovostnih gnojilnih proizvodov. Obstoječih ovir za prosti pretok takih proizvodov v obliki različnih nacionalnih regulativnih okvirov ni mogoče odstraniti z enostranskimi ukrepi držav članic. Zlasti vzajemno priznavanje na tem področju se je pokazalo za izjemno težavno in postaja vse večja ovira, saj se interes za proizvodnjo kakovostnih gnojil iz organskih ali sekundarnih surovin ter za trgovino z njimi povečuje. Z ukrepi na ravni EU bi se po drugi strani lahko zagotovil prosti pretok takih gnojil z uvedbo harmoniziranih meril za visoko kakovost, varnost in varstvo okolja.

22.Drugi cilj je zmanjšati kontaminacijo tal in živil s kadmijem zaradi uporabe gnojil. Ker je večina gnojil, ki so razlog za zaskrbljenost (tj. anorganska fosfatna gnojila), že harmonizirana, države članice tega cilja ne morejo doseči enostransko. Po drugi strani pa se lahko z določitvijo mejnih vrednosti na ravni EU količina kontaminantov v harmoniziranih gnojilih učinkovito zmanjša na varnejšo raven.

•Sorazmernost

23.Prvi cilj pobude je spodbuditi naložbe v proizvodnjo učinkovitih, varnih in inovativnih gnojil, proizvedenih iz organskih ali sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva, in tako zmanjšati vpliv na okolje, zmanjšati odvisnost od uvoza ter povečati ponudbo visokokakovostnih proizvodov. S pobudo naj bi prek notranjega trga takih proizvodov dosegli kritično maso. Medsebojno priznavanje neharmoniziranih gnojil se je v preteklosti pokazalo za izjemno težavno, zakonodaja o harmonizaciji proizvodov pa je učinkovit način zagotavljanja dostopa do notranjega trga za anorganska gnojila. Zato je bilo ugotovljeno, da zakonodaja o harmonizaciji gnojilnih proizvodov iz organskih ali sekundarnih surovin ne presega tistega, kar je potrebno za zagotavljanje regulativne varnosti, potrebne za spodbujanje obsežnih naložb v krožno gospodarstvo. Način urejanja, izbran v tem predlogu, omogoča gospodarskim subjektom kar največ prožnosti pri dajanju novih proizvodov na trge, ne da bi bili pri tem ogroženi varnost in kakovost. Poleg tega državam članicam omogoča, da tudi neharmoniziranim gnojilom dovolijo dostop do trga, gospodarske subjekte, ki iščejo večje trge, pa ne prikrajša za možnost, da se odločijo za prednosti harmoniziranega regulativnega okvira.

24.Oblika uredbe velja za najprimernejšo za harmonizacijo proizvodov na področju take tehnične zahtevnosti ter morebitnega učinka na prehransko verigo in okolje, kot ga imajo gnojila. Navedeno ugotovitev podpira dejstvo, da je obstoječa zakonodaja o harmonizaciji gnojil prav tako v obliki uredbe.

25.V zvezi z drugim ciljem, tj. zmanjšanjem kontaminacije tal in živil s kadmijem zaradi uporabe gnojil, od katerih so mnoga že harmonizirana, velja določitev mejnih vrednosti v zakonodaji o teh proizvodih za učinkovit način odprave te težave pri njenem izvoru. Šteje se, da so ekonomski učinki sorazmerni s ciljem preprečevanja nepopravljive kontaminacije tal, ki vpliva na sedanje in prihodnje generacije kmetov in potrošnikov hrane.

26.Sorazmernost je nadalje obdelana v oddelku 4.2.2 ocene učinka.

•Izbira instrumenta

27.Oblika uredbe velja za najprimernejšo za harmonizacijo proizvodov na področju take tehnične zahtevnosti ter morebitnega učinka na prehransko verigo in okolje, kot ga imajo gnojila. Navedeno ugotovitev podpira dejstvo, da je obstoječa zakonodaja o harmonizaciji gnojil prav tako v obliki uredbe.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

28.Pri naknadni oceni obstoječe uredbe o gnojilih, ki je bila izvedena leta 2010, je bilo ugotovljeno 8 , da je bila uredba učinkovita pri doseganju cilja poenostavitve in harmonizacije regulativnega okvira v zvezi s pomembnim delom trga gnojil.

29.Vendar je bilo v oceni tudi ugotovljeno, da bi lahko bila uredba učinkovitejša pri spodbujanju inovativnih gnojil ter da bi jo bilo treba prilagoditi zaradi boljšega varovanja okolja. Poleg tega se je v zvezi z organskimi gnojili, ki so trenutno izključena iz področja uporabe uredbe, pri oceni pokazalo, da niti gospodarski subjekti niti nacionalni organi ne menijo, da je bilo vzajemno priznavanje najprimernejši instrument za zagotavljanje prostega pretoka, saj so gnojila proizvodi, za katere so lahko zaradi legitimnih pomislekov glede kakovosti proizvodov, varstva okolja ter zdravja ljudi upravičena stroga pravila.

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

30.V pripravljalni fazi, ki se je začela leta 2011, so bila opravljena obsežna posvetovanja z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi, zlasti v okviru delovne skupine za gnojila 9 . Javno posvetovanje o krožnem gospodarstvu, ki je bilo objavljeno maja 2015, je vključevalo vprašanja na to temo 10 . Zainteresirane strani so bile tudi pozvane, naj podajo svoje mnenje glede časovnega načrta za revizijo uredbe o gnojilih, ki je bil objavljen 22. oktobra 2015 11 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

31.Ta osnutek poročila o oceni učinka temelji predvsem na navedeni naknadni oceni uredbe o gnojilih iz leta 2010 ter na študiji iz leta 2011 o možnostih popolne harmonizacije zakonodaje EU o gnojilih, vključno s tehnično izvedljivostjo ter okoljskimi, ekonomskimi in družbenimi učinki 12 .

32.Recikliranje fosforja je bilo obravnavano tudi v raziskovalnih projektih 7. OP, katerih rezultati so bili analizirani na delavnici „Circular approaches to phosphorus: from research to deployment“, ki je potekala v Berlinu 4. marca 2015 13 . Ena od prednostnih nalog, določenih na tej delavnici, je revizija uredbe EU o gnojilih, da se razširi njeno področje uporabe na hranila iz sekundarnih virov (npr. reciklirani fosfati) in organskih virov.

•Ocena učinka

33.Predlog je podprt z oceno učinka – glavni dokumenti te ocene so na voljo tukaj [Once the IAR is published, insert link to the summary sheet and to the positive opinion of the Regulatory Scrutiny Board]. Mnenja odbora za oceno učinka so bila upoštevana, tako da so bili navedeni boljši dokazi, zakaj različni nacionalni standardi povzročajo razdrobljenost trga, pojasnjena vsebina različnih ocenjenih možnosti in glavni učinki predloga bolje utemeljeni.

34.V oceni učinka je bila ohranitev sedanjega stanja (možnost 1) primerjana s štirimi drugimi možnostmi politike (možnosti 2–5). Pri vseh možnostih od 2 do 5 bi se obseg harmonizacije razširil na gnojila iz organskih surovin in na druge gnojilom podobne proizvode, za kontaminante pa bi bile uvedene mejne vrednosti. Možnosti bi temeljile na različnih nadzornih mehanizmih. Pri možnosti 2 bi način urejanja iz uredbe o gnojilih, tj. tipska odobritev, ostal nespremenjen. Pri možnosti 3 bi se tipska odobritev nadomestila z izčrpnim pozitivnim seznamom materialov, ki so primerni za namerno vključitev v gnojilo. Pri možnosti 4 bi potreben nadzor potekal na podlagi novega zakonodajnega okvira (NLF) z enim splošno veljavnim postopkom ugotavljanja skladnosti. Možnost 5 bi prav tako temeljila na novem zakonodajnem okviru, vendar bi se postopek ugotavljanja skladnosti razlikoval pri posameznih kategorijah materialov. Pri vseh štirih možnostih od 2 do 5 je bilo tudi preučeno, ali bi harmonizacija morala biti obvezna za vse proizvode z določeno funkcijo ali pa bi lahko bilo izpolnjevanje harmonizirane zakonodaje za gnojila neobvezno, kot alternativa morebitnim veljavnim nacionalnim predpisom in vzajemnemu priznavanju – tako je na primer sedanje stanje za anorganska gnojila.

35.Končni predlog ustreza možnosti 5 v kombinaciji z različico neobvezne harmonizacije. Ta politična možnost je bila izbrana za najboljšo, ker bi poenostavila upravne postopke, zlasti za gnojilne proizvode iz jasno opredeljenih primarnih surovin, in zagotovila prožnost, hkrati pa tudi poskrbela, da uporaba harmoniziranih gnojilnih proizvodov ne bi predstavljala nesprejemljivega tveganja za zdravje ali okolje.

36.Predlog bo zadeval predvsem tiste proizvajalce inovativnih gnojil, proizvedenih iz organskih ali sekundarnih surovin v skladu z modelom krožnega gospodarstva, ki bodo lahko z bistveno lažjim dostopom do notranjega trga dosegli kritično maso. Pobuda bo koristila takim proizvajalcem zlasti v državah članicah, ki nimajo dovolj velikega domačega trga za nove tipe gnojil.

37.Predlog bo zadeval tudi javne in zasebne predelovalne obrate (kot so upravljavci čistilnih naprav za odpadne vode ali obratov za ravnanje z odpadki za proizvodnjo komposta ali pregnitega blata), ki bodo lahko povečali vrednost svoje proizvodnje ter tako spodbudili naložbe v tako infrastrukturo.

38.Zmanjšala se bo delovna obremenitev številnih nacionalnih organov, ko bodo nacionalne sisteme za registracijo ali izdajo dovoljenj za gnojila v celoti ali delno nadomestili mehanizmi nadzora na ravni EU.

39.Nazadnje pa se bo za kmete in druge uporabnike gnojil verjetno povečala raznolikost ponudbe teh proizvodov, širša javnost pa bo bolje zaščitena pred kontaminacijo tal, vode in živil.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

40.Predlog bo poenostavil in zmanjšal upravno breme za proizvajalce gnojilnih proizvodov, ki želijo dostop do več kot enega nacionalnega ozemlja na notranjem trgu, saj tak dostop ne bo več odvisen od vzajemnega priznavanja. Hkrati pa se bo preprečilo, da proizvajalcem, ki ne zagotavljajo skladnosti s pravili na ravni EU, dostop do trga ne bo prepovedan ali omejen, ampak se jim bo omogočilo, da dostopajo do nacionalnih trgov na podlagi morebitnih nacionalnih pravil in vzajemnega priznavanja.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

41.Predlog ne bo vplival na proračun EU. Človeški in upravni viri znotraj Evropske komisije bodo ostali nespremenjeni v primerjavi z izvajanjem in spremljanjem obstoječe uredbe o gnojilih.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

42.Evropska komisija bo države članice podpirala pri izvajanju te uredbe in spremljala napredek. Prav tako bo analizirala potrebo po smernicah, standardih ali shemah za dokazovanje trajnosti gnojilnih proizvodov, da bi se omogočila navedba trditev o trajnosti na oznakah proizvodov.

43.Poleg tega namerava Komisija vključiti dodatne kategorije komponentnih materialov v priloge, da bi upoštevala tehnološki napredek, ki omogoča proizvodnjo varnih in učinkovitih gnojil iz predelanih, sekundarnih surovin, kot so biooglje, pepel in struvit. Nazadnje, Komisija bo zahteve v prilogah nenehno pregledovala in jih po potrebi revidirala, da bi zagotovila ustrezno varovanje zdravja ljudi, živali ali rastlin, varnost ali varstvo okolja.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

44.Poglavje 1 predlagane uredbe določa predmet urejanja, področje uporabe in opredelitev pojmov ter temeljna načela prostega pretoka in tržljivosti gnojilnih proizvodov z oznako CE. Določba o zahtevah za proizvode se nanaša na prilogi I in II, ki vsebujeta bistvene zahteve za kategorije končnih proizvodov v skladu z njihovo predvideno funkcijo (Priloga I) ter za kategorije komponentnih materialov, ki jih lahko vsebujejo gnojilni proizvodi z oznako CE (Priloga II). Prav tako se nanaša na Prilogo III, ki določa zahteve za označevanje.

45.Poglavje 2 določa obveznosti gospodarskih subjektov, ki so vključeni v omogočanje dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE.

46.Poglavje 3 določa splošna načela za skladnost gnojilnih proizvodov z oznako CE. Sklicuje se na Prilogo IV, v kateri so podrobno opisani postopki za ugotavljanje skladnosti, ki se uporabljajo za gnojilne proizvode z oznako CE, in sicer odvisno od njihove kategorije komponentnih materialov in njihove funkcijske kategorije proizvodov. Prav tako se sklicuje na Prilogo V, ki določa vzorčno strukturo izjave EU o skladnosti.

47.Poglavje 4 vsebuje določbe o priglašenih organih, poglavje 5 pa določbe o nadzoru trga. Poglavje 6 določa pogoje, na podlagi katerih Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte, poglavje 7 pa določa končne določbe.

2016/0084 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pogoji za dostopnost gnojil na notranjem trgu so bili delno harmonizirani z Uredbo (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 15 , ki skoraj izključno zajema gnojila iz anorganskih materialov, pridobljenih z izkopom, ali kemično proizvedenih anorganskih materialov. Prav tako je treba omogočiti uporabo recikliranih ali organskih materialov za gnojenje. Določiti bi bilo treba harmonizirane pogoje za omogočanje dostopnosti gnojil iz takih recikliranih ali organskih materialov na celotnem notranjem trgu, da bi tako spodbudili njihovo nadaljnjo uporabo. Obseg harmonizacije bi bilo zato treba razširiti, da bodo vključeni reciklirani in organski materiali.

(2)V kombinaciji z gnojili se uporabljajo nekateri proizvodi za izboljšanje hranilne učinkovitosti, s čimer se tudi zmanjša količina uporabljenih gnojil in s tem njihov učinek na okolje. Da bi se olajšal prosti pretok teh proizvodov na notranjem trgu, bi morala ta harmonizacija zajemati ne le gnojila, tj. proizvode za oskrbo rastlin s hranili, temveč tudi proizvode za izboljšanje hranilne učinkovitosti rastlin.

(3)Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 16 določa pravila za akreditacijo organov za ugotavljanje skladnosti, vzpostavlja okvir za nadzor trga proizvodov in nadzor proizvodov iz tretjih držav ter določa splošna načela glede oznake CE. Ta uredba bi se morala uporabljati za proizvode, zajete v področje uporabe te uredbe, da se zagotovi, da proizvodi, za katere veljajo pravila o prostem pretoku blaga znotraj Unije, izpolnjujejo zahteve, ki zagotavljajo visoko stopnjo zaščite javnih interesov, kot so zdravje in varnost na splošno, varstvo potrošnikov in varstvo okolja.

(4)Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 določa skupna načela in referenčne določbe za uporabo v sektorski zakonodaji, da se zagotovi dosledna podlaga za revizijo ali prenovitev navedene zakonodaje. Uredbo (ES) št. 2003/2003 bi bilo zato treba nadomestiti z uredbo, pripravljeno čim bolj v skladu z navedenim sklepom.

(5)V nasprotju z večino drugih ukrepov za harmonizacijo v zakonodaji Unije Uredba (ES) št. 2003/2003 ne preprečuje dostopnosti neharmoniziranih gnojil na notranjem trgu v skladu z nacionalno zakonodajo in splošnimi pravili o prostem pretoku iz Pogodbe. Glede na zelo lokalno naravo nekaterih proizvodnih trgov bi se ta možnost morala ohraniti. Skladnost s harmoniziranimi pravili bi zato morala ostati neobvezna in bi se morala zahtevati samo za proizvode za oskrbo rastlin s hranili ali za izboljšanje hranilne učinkovitosti rastlin, ki so označeni z oznako CE, ko so dostopni na trgu. Ta uredba se zato ne bi smela uporabljati za proizvode, ki nimajo oznake CE, ko se omogoči njihova dostopnost na trgu.

(6)Zaradi različnega delovanja proizvodov so potrebne različne zahteve glede varnosti in kakovosti proizvodov, prilagojene posameznim predvidenim namenom uporabe. Gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo zato treba razdeliti v različne funkcijske kategorije proizvodov, za katere bi morale veljati posebne zahteve glede varnosti in kakovosti.

(7)Podobno so za različne komponentne materiale potrebni različne zahteve glede predelave in različni nadzorni mehanizmi, da se upošteva različna raven njihove morebitne nevarnosti in spremenljivosti. Komponentne materiale za gnojilne proizvode z oznako CE bi zato bilo treba razdeliti v različne kategorije, za vsako pa bi morali veljati posebne zahteve glede predelave in posebni nadzorni mehanizmi. Omogočiti bi bilo treba dostopnost na trgu gnojilnega proizvoda z oznako CE, ki je sestavljen iz različnih komponentnih materialov iz različnih kategorij komponentnih materialov, kadar vsak material izpolnjuje zahteve kategorije, v katero spada.

(8)Kontaminanti v gnojilnih proizvodih z oznako CE, kot so kadmij, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in živali ter za okolje, saj se kopičijo v okolju in vstopajo v prehransko verigo. Zato bi bilo treba njihovo vsebnost v takih proizvodih omejiti. Poleg tega bi bilo treba nečistote v gnojilnih proizvodih z oznako CE, ki so pridobljeni iz bioloških odpadkov, zlasti polimere, pa tudi kovino in steklo, bodisi preprečiti ali omejiti, če je to tehnično izvedljivo, z odkrivanjem takih nečistot v ločeno zbranih bioloških odpadkih pred predelavo.

(9)Proizvodom, ki izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, bi bilo treba omogočiti prost pretok na notranjem trgu. Če vsaj en komponentni material v gnojilnem proizvodu z oznako CE spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 18 , vendar v proizvodni verigi doseže točko, po kateri ne predstavlja več znatnega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali (v nadaljnjem besedilu: končna točka v proizvodni verigi), bi nadaljnja uporaba določb navedene uredbe za ta proizvod pomenila nepotrebno upravno breme. Zato bi morali biti taki gnojilni proizvodi izvzeti iz zahtev navedene uredbe. Uredbo (ES) št. 1069/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)Končno točko v proizvodni verigi bi bilo treba v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 določiti za vsak ustrezen komponentni material, ki vsebuje živalske stranske proizvode. Kadar se proizvodni postopek, ki ga ureja ta uredba, začne, preden je dosežena navedena končna točka, bi se morale za gnojilne proizvode z oznako CE kumulativno uporabljati zahteve glede predelave iz Uredbe (ES) št. 1069/2009 in te uredbe, kar pomeni, da se uporabljajo strožje zahteve, kadar obe uredbi urejata isti parameter.

(11)Kadar gnojilni proizvodi z oznako CE, pridobljeni iz živalskih stranskih proizvodov, predstavljajo tveganje za javno zdravje ali zdravje živali, bi morala biti mogoča uporaba zaščitnih ukrepov v skladu z Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , kot to velja za druge kategorije proizvodov, pridobljenih iz živalskih stranskih proizvodov.

(12)Če vsaj en komponentni material za gnojilni proizvod z oznako CE spada na področje uporabe Uredbe (ES) št. 1069/2009 in še ni dosegel končne točke v proizvodni verigi, bi bilo zavajajoče urejati označevanje proizvoda z oznako CE s to uredbo, saj za dostopnost takega proizvoda na trgu veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 1069/2009. Zato bi bilo treba take proizvode izključiti s področja uporabe te uredbe.

(13)Ugotovljeno je bilo povpraševanje na trgu po nekaterih recikliranih odpadkih v smislu Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 20 za uporabo kot gnojilni proizvodi. Poleg tega so za uporabo odpadkov kot vhodnega materiala v postopku recikliranja, za postopke in tehnike obdelave ter za gnojilne proizvode, ki so rezultat recikliranja, potrebne nekatere zahteve za zagotovitev, da uporaba navedenih proizvodov ne bo povzročila splošnega škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi. Za gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo treba navedene zahteve določiti v tej uredbi. Zato se taki proizvodi od trenutka, ko izpolnjujejo vse zahteve iz te uredbe, ne bi več smeli šteti za odpadke v smislu Direktive 2008/98/ES.

(14)Nekatere snovi in zmesi, ki se običajno imenujejo agrarni dodatki, izboljšujejo vzorec sproščanja hranil v gnojilu. Snovi in zmesi, ki so dostopne na trgu, da se dodajajo gnojilnim proizvodom z oznako CE v ta namen, bi morale izpolnjevati nekatera merila učinkovitosti, za kar je odgovoren proizvajalec navedenih snovi ali zmesi, in bi se zato morale šteti za gnojilne proizvode z oznako CE na podlagi te uredbe. Poleg tega bi za gnojilne proizvode z oznako CE, ki vsebujejo take snovi ali zmesi, morala veljati nekatera merila učinkovitosti in varnosti. Take snovi in zmesi bi bilo zato prav tako treba urejati kot komponentne materiale za gnojilne proizvode z oznako CE.

(15)Nekatere snovi, zmesi in mikroorganizmi, ki se običajno imenujejo rastlinski biostimulanti, dejansko niso hranila, čeprav spodbujajo rastlinske prehranjevalne procese. Kadar je namen takih proizvodov samo izboljšati učinkovitost izrabe hranil v rastlinah, povečati toleranco na abiotski stres ali izboljšati kakovostne lastnosti kmetijskih rastlin, so po naravi bolj podobni gnojilnim proizvodom kot pa večini kategorij fitofarmacevtskih sredstev. Zato bi morali biti taki proizvodi upravičeno do označevanja z oznako CE v skladu s to uredbo in bi jih bilo treba izvzeti s področja uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 21 . Uredbo (ES) št. 1107/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(16)Proizvodi, ki imajo eno ali več funkcij, od katerih je vsaj ena zajeta v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009, bi morali ostati pod nadzorom, ki je prilagojen za take proizvode in določen v navedeni uredbi. Kadar imajo taki proizvodi tudi funkcijo gnojilnega proizvoda, bi bilo zavajajoče urejati njihovo označevanje z oznako CE s to uredbo, saj je dostopnost fitofarmacevtskega sredstva na trgu odvisna od dovoljenja za proizvod, ki velja v zadevni državi članici. Zato bi bilo treba take proizvode izključiti s področja uporabe te uredbe.

(17)Ta uredba ne bi smela preprečiti uporabe obstoječe zakonodaje Unije v zvezi z vidiki varovanja zdravja in okolja ter varnosti, ki jih ta uredba ne zajema. Ta uredba bi se zato morala uporabljati brez poseganja v Direktivo Sveta 86/278/EGS 22 , Direktivo Sveta 89/391/EGS 23 , Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , Uredbo Komisije (ES) št. 1881/2006 26 , Direktivo Sveta 2000/29/ES 27 , Uredbo (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 28 in Uredbo (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 29 .

(18)Kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje snov ali zmes v smislu Uredbe (ES) št. 1907/2006, bi bilo treba varnost njegovih sestavnih snovi za predvideno uporabo zagotoviti z registracijo v skladu z navedeno uredbo. Zahteve glede informacij bi morale zagotavljati, da se varnost predvidene uporabe gnojilnega proizvoda z oznako CE dokaže na primerljiv način, kot je bilo doseženo z drugimi regulativnimi ureditvami za proizvode, namenjene uporabi na orni zemlji ali kmetijskih rastlinah, zlasti z nacionalno zakonodajo držav članic o gnojilih in Uredbo (ES) št. 1107/2009. Zato bi se morale v primeru, kadar podjetje da na trg manj kot 10 ton letno, zahteve glede informacij, ki jih določa Uredba (ES) št. 1907/2006 za registracijo snovi v količinah od 10 do 100 ton, izjemoma uporabljati kot pogoj za dostopnost na trgu v skladu s to uredbo.

(19)Kadar dejanske količine snovi v gnojilnih proizvodih z oznako CE, ki jih ureja ta uredba, presegajo 100 ton, bi se morale dodatne zahteve glede informacij, določene v Uredbi (ES) št. 1907/2006, uporabljati neposredno na podlagi navedene uredbe. Ta uredba prav tako ne bi smela vplivati na uporabo drugih določb Uredbe (ES) št. 1907/2006.

(20)Za mešanico različnih gnojilnih proizvodov z oznako CE, pri kateri je bila za vsak proizvod ugotovljena skladnost z ustreznimi zahtevami za navedeni material, se lahko pričakuje, da bo tudi sama primerna za uporabo kot gnojilni proizvod z oznako CE, le če izpolnjuje nekatere dodatne zahteve, ki so potrebne zaradi mešanja. Da bi se izognili nepotrebnemu upravnemu bremenu, bi zato morale takšne mešanice spadati v posebno kategorijo, za katero bi moralo biti ugotavljanje skladnosti omejeno na dodatne zahteve, potrebne zaradi mešanja.

(21)Gospodarski subjekti bi morali biti odgovorni, da so gnojilni proizvodi z oznako CE skladni s to uredbo, in sicer v povezavi z njihovimi vlogami v dobavni verigi, da se zagotovi visoka raven varovanja vidikov javnega interesa, ki jih zajema ta uredba, ter tudi poštena konkurenca na notranjem trgu.

(22)Treba je določiti jasno in sorazmerno razdelitev obveznosti, ki ustrezajo vlogi posameznega gospodarskega subjekta v dobavni in distribucijski verigi.

(23)Proizvajalec, ki natančno pozna razvojni in proizvodni postopek, je najprimernejši za izvedbo postopka ugotavljanja skladnosti. Ugotavljanje, ali so gnojilni proizvodi z oznako CE skladni, bi zato moralo ostati izključna obveznost proizvajalca.

(24)Nujno je treba zagotoviti, da so gnojilni proizvodi z oznako CE iz tretjih držav, ki vstopajo na notranji trg, skladni s to uredbo, zlasti pa je treba zagotoviti, da so proizvajalci izvedli ustrezne postopke ugotavljanja skladnosti navedenih gnojilnih proizvodov. Zato bi bilo treba določiti, da morajo uvozniki zagotoviti, da so gnojilni proizvodi z oznako CE, ki jih dajejo na trg, skladni z zahtevami iz te uredbe in da na trg ne dajejo gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki niso skladni s temi zahtevami ali predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Določiti bi bilo treba tudi, da morajo taki uvozniki zagotoviti, da so bili izvedeni postopki ugotavljanja skladnosti ter da sta označevanje gnojilnih proizvodov z oznako CE in dokumentacija, ki jo pripravijo proizvajalci, na voljo pristojnim nacionalnim organom za pregled.

(25)Ko daje uvoznik gnojilni proizvod z oznako CE na trg, bi moral na embalaži gnojilnega proizvoda navesti svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem je dosegljiv, da omogoči nadzor trga.

(26)Ker distributer omogoča dostopnost gnojilnega proizvoda z oznako CE na trgu, potem ko ga je na trg dal proizvajalec ali uvoznik, bi moral delovati skrbno in zagotoviti, da njegovo ravnanje z gnojilnim proizvodom ne vpliva negativno na skladnost navedenega proizvoda s to uredbo.

(27)Vsak gospodarski subjekt, ki da gnojilni proizvod z oznako CE na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni gnojilni proizvod z oznako CE tako, da to lahko vpliva na skladnost z določbami iz te uredbe, bi se moral šteti za proizvajalca in bi moral prevzeti obveznosti proizvajalca.

(28)Ker so distributerji in uvozniki blizu trga, bi morali biti vključeni v naloge nadzora trga, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, in bi se od njih morala zahtevati dejavna udeležba, tako da navedenim organom predložijo vse potrebne informacije v zvezi z gnojilnim proizvodom z oznako CE.

(29)Zagotavljanje sledljivosti gnojilnega proizvoda z oznako CE v celotni dobavni verigi prispeva k preprostejšemu in učinkovitejšemu nadzoru trga. Učinkovit sistem sledljivosti organom za nadzor trga olajša izsleditev gospodarskih subjektov, ki so omogočili, da so na trgu dostopni gnojilni proizvodi z oznako CE, ki niso skladni. Od gospodarskih subjektov ne bi smeli zahtevati, da pri hranjenju informacij, zahtevanih za identifikacijo drugih gospodarskih subjektov, posodabljajo te informacije o drugih gospodarskih subjektih, od katerih so dobili gnojilni proizvod z oznako CE ali ki so jim tak gnojilni proizvod z oznako CE dobavili sami, saj jim take posodobljene informacije po navadi niso na voljo.

(30)Da se olajša ugotavljanje skladnosti z zahtevami glede varnosti in kakovosti, je treba določiti domnevo o skladnosti za gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni s harmoniziranimi standardi, sprejetimi v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

(31)Kadar harmonizirani standardi niso bili sprejeti oziroma ne zajemajo dovolj natančno vseh elementov v zvezi z zahtevami glede kakovosti in varnosti iz te uredbe, so morda potrebni enotni pogoji za izvajanje navedenih zahtev. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da sprejme izvedbene akte o določitvi navedenih pogojev v skupnih specifikacijah. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba pojasniti, da morajo gnojilni proizvodi z oznako CE izpolnjevati take specifikacije, tudi če zanje velja, da so v skladu s harmoniziranimi standardi.

(32)Zato da lahko gospodarski subjekti dokažejo in pristojni organi potrdijo, da gnojilni proizvodi z oznako CE, ki so dostopni na trgu, izpolnjujejo zahteve, je treba določiti postopke ugotavljanja skladnosti. Sklep št. 768/2008/ES določa module za postopke ugotavljanja skladnosti od najmanj do najbolj strogega, sorazmerno s stopnjo tveganja in zahtevano stopnjo varnosti. Za zagotovitev medsektorske skladnosti in preprečitev ad hoc različic bi bilo treba postopke ugotavljanja skladnosti izbrati med navedenimi moduli. Vendar je treba navedene module spremeniti, da bodo odražali posebne vidike gnojilnih proizvodov. Zlasti je treba okrepiti sisteme kakovosti in vključenost priglašenih organov pri ugotavljanju skladnosti nekaterih gnojilnih proizvodov z oznako CE, pridobljenih iz recikliranih odpadkov.

(33)Za zagotovitev, da amon-nitratna gnojila z visoko vsebnostjo dušika, ki imajo nameščeno oznako CE, ne ogrožajo varnosti ter da se taka gnojila ne uporabljajo za druge namene, kot so predvideni, na primer kot eksploziva, bi morale za taka gnojila veljati posebne zahteve, ki se nanašajo na test detonacijske odpornosti in na sledljivost.

(34)Da bi zagotovili učinkovit dostop do informacij za namene nadzora trga, bi bilo treba informacije o skladnosti z vsemi pravnimi akti Unije, ki se uporabljajo za gnojilne proizvode z oznako CE, predložiti v eni izjavi EU o skladnosti. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, je lahko ta enotna izjava EU o skladnosti spis, sestavljen iz ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

(35)Oznaka CE izraža, da je gnojilni proizvod skladen, in je viden rezultat celotnega postopka, ki obsega ugotavljanje skladnosti v širšem pomenu. Splošna načela za oznako CE in povezava te oznake z drugimi oznakami so določeni v Uredbi (ES) št. 765/2008. Določiti bi bilo treba posebna pravila za namestitev oznake CE na gnojilne proizvode.

(36)V nekaterih postopkih ugotavljanja skladnosti iz te uredbe je potrebno posredovanje organov za ugotavljanje skladnosti, ki jih države članice priglasijo Komisiji.

(37)Bistveno je, da vsi priglašeni organi opravljajo svoje funkcije na enaki ravni in pod pogoji poštene konkurence. To zahteva določitev obveznih zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti, ki želijo biti priglašeni kot ponudniki storitev ugotavljanja skladnosti.

(38)Če organ za ugotavljanje skladnosti dokaže skladnost z merili, določenimi v harmoniziranih standardih, bi se moralo šteti, da izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe.

(39)Za zagotovitev dosledne ravni kakovosti pri ugotavljanju, ali so gnojilni proizvodi z oznako CE skladni, je prav tako treba določiti zahteve za priglasitvene organe in druge organe, vključene v ocenjevanje, priglasitev in spremljanje priglašenih organov.

(40)Sistem iz te uredbe bi bilo treba dopolniti s sistemom akreditacije, določenim v Uredbi (ES) št. 765/2008. Ker je akreditacija pomemben način preverjanja usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, bi jo bilo treba uporabljati tudi za namene priglasitve.

(41)Zaradi spremenljive narave nekaterih komponentnih materialov v gnojilnih proizvodih in morda celo nepopravljive škode, ki bi jo lahko povzročila izpostavljenost tal in kmetijskih rastlin nečistotam, bi morala biti pregledna akreditacija, kot je določena v Uredbi (ES) št. 765/2008, za zagotovitev potrebne ravni zaupanja v certifikate o skladnosti gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki vsebujejo take komponente, edini način za dokazovanje tehnične usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti.

(42)Organi za ugotavljanje skladnosti za dele svojih dejavnosti, povezane z ugotavljanjem skladnosti, pogosto oddajo naročila podizvajalcem ali jih prenesejo na odvisno podjetje. Da se ohrani zahtevana raven varnosti za gnojilne proizvode z oznako CE, ki se dajejo na trg, je bistveno, da podizvajalci in odvisna podjetja pri izvajanju nalog ugotavljanja skladnosti izpolnjujejo iste zahteve kot priglašeni organi. Zato je pomembno, da so v ocenjevanje usposobljenosti in delovanja organov, ki bodo priglašeni, ter spremljanje organov, ki so že bili priglašeni, vključene tudi dejavnosti podizvajalcev in odvisnih podjetij.

(43)Treba je zagotoviti učinkovit in pregleden priglasitveni postopek ter ga zlasti prilagoditi novim tehnologijam, da se omogoči priglasitev prek spleta.

(44)Ker se lahko storitve, ki jih ponujajo priglašeni organi, nanašajo na gnojilne proizvode z oznako CE, ki so dostopni na celotnem trgu Unije, je primerno dati državam članicam in Komisiji priložnost, da izrazijo svoje pripombe glede priglašenega organa. Zato je pomembno, da se določi obdobje, v katerem se lahko pojasnijo vsi dvomi ali pomisleki glede usposobljenosti organov za ugotavljanje skladnosti, preden začnejo delovati kot priglašeni organi.

(45)Zaradi olajšanja dostopa na trg je ključnega pomena, da priglašeni organi uporabljajo postopke ugotavljanja skladnosti, ne da bi za gospodarske subjekte ustvarili nepotrebna bremena. Iz istega razloga in za zagotovitev enake obravnave gospodarskih subjektov je treba zagotoviti dosledno tehnično uporabo postopkov ugotavljanja skladnosti. To je mogoče najbolje doseči z ustreznim usklajevanjem in sodelovanjem priglašenih organov.

(46)Za zagotovitev pravne varnosti je treba pojasniti, da se pravila o nadzoru notranjega trga in nadzoru proizvodov, ki vstopajo na notranji trg, določena v Uredbi (ES) št. 765/2008, uporabljajo za gnojilne proizvode z oznako CE, zajete v tej uredbi. Ta uredba državam članicam ne bi smela onemogočiti izbire pristojnih organov za izvedbo navedenih nalog.

(47)Gnojilne proizvode z oznako CE bi bilo treba dati na trg samo, če so pri ustreznem skladiščenju in uporabi za predviden namen ter v pogojih uporabe, ki jih je mogoče razumno predvideti, tj. ko je lahko taka uporaba posledica zakonitega in lahko predvidljivega človekovega ravnanja, dovolj učinkoviti ter ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Zato bi bilo treba določiti zahteve glede varnosti in kakovosti ter vzpostaviti ustrezne mehanizme nadzora. Poleg tega predvidena uporaba gnojilnih proizvodov z oznako CE ne bi smela povzročiti, da živila ali krma niso varni.

(48)Uredba (ES) št. 2003/2003 določa zaščitni postopek, ki Komisiji omogoča preučitev upravičenosti ukrepa, ki ga država članica izvaja zoper gnojila ES, za katera meni, da predstavljajo tveganje. Da bi se povečala preglednost in skrajšal čas postopka, je treba obstoječi zaščitni postopek izboljšati v smeri povečanja njegove učinkovitosti in črpanja iz obstoječih izkušenj držav članic.

(49)Obstoječi sistem bi bilo treba dopolniti s postopkom, po katerem so zainteresirane strani obveščene o ukrepih, ki se nameravajo izvajati glede gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Sistem bi tudi organom za nadzor trga moral omogočati, da v sodelovanju z ustreznimi gospodarskimi subjekti glede takih gnojilnih proizvodov zgodaj ukrepajo.

(50)Kadar se države članice in Komisija dogovorijo glede upravičenosti ukrepa, ki ga izvaja država članica, bi moralo biti nadaljnje sodelovanje Komisije potrebno samo v primerih, kjer je neskladnost mogoče pripisati pomanjkljivostim harmoniziranega standarda; v tem primeru bi se moral uporabljati postopek za uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom, kot je določeno v Uredbi (EU) No 1025/2012. 

(51)Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 31 .

(52)Svetovalni postopek bi bilo treba uporabljati za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi se od države članice priglasiteljice zahteva, da izvede potrebne korektivne ukrepe v zvezi s priglašenimi organi, ki ne izpolnjujejo zahtev za svojo priglasitev ali jih ne izpolnjujejo več, saj taki akti ne spadajo na področje uporabe člena 2(2) Uredbe (EU) št. 182/2011.

(53)Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s skladnimi gnojilnimi proizvodi z oznako CE, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, saj taki akti spadajo na področje uporabe člena 2(2) Uredbe (EU) št. 182/2011. Iz istega razloga bi bilo treba ta postopek uporabiti tudi za sprejetje, spremembo ali razveljavitev skupnih specifikacij.

(54)Komisija bi morala z izvedbenimi akti določiti, ali so ukrepi, ki jih izvajajo države članice v zvezi z neskladnimi gnojilnimi proizvodi z oznako CE, upravičeni ali ne. Ker se bodo navedeni akti nanašali na vprašanje, ali so nacionalni ukrepi upravičeni, državam članicam teh aktov ni treba pregledati.

(55)Na področju recikliranja odpadkov, kot sta recikliranje fosforja iz blata iz čistilnih naprav in proizvodnja gnojilnih proizvodov iz živalskih stranskih proizvodov, kot je biooglje, je bil dosežen obetaven tehničen napredek. Za proizvode, ki vsebujejo take materiale ali so iz njih sestavljeni, bi moralo biti mogoče, da so po znanstveni analizi proizvodnih postopkov in določitvi zahtev glede predelave na ravni Unije brez nepotrebnega odlašanja dostopni na notranjem trgu. V ta namen bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v zvezi z opredelitvijo širših ali dodatnih kategorij gnojilnih proizvodov z oznako CE ali komponentnih materialov, primernih za uporabo v proizvodnji takih proizvodov. Za živalske stranske proizvode bi bilo treba razširiti ali dodati kategorije komponentnih materialov samo, kadar je bila v proizvodni verigi določena končna točka v skladu s postopki iz Uredbe (ES) št. 1069/2009, saj so živalski stranski proizvodi, za katere taka končna točka ni bila določena, že tako izključeni iz področja uporabe te uredbe.

(56)Poleg tega bi se moralo biti mogoče takoj odzvati na nove ugotovitve v zvezi s pogoji za zadostno učinkovitost gnojilnih proizvodov z oznako CE in na nove ocene tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 Pogodbe na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov za spremembo zahtev, ki se uporabljajo za različne kategorije gnojilnih proizvodov z oznako CE.

(57)Pri izvrševanju navedenih pooblastil je zlasti pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na strokovni ravni. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in na ustrezen način predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

(58)Države članice bi morale določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvrševanje. Določene kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

(59)Treba je zagotoviti prehodno ureditev, ki bo omogočala dostopnost gnojil ES na trgu, ki so že bila dana na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 pred začetkom uporabe te uredbe, ne da bi navedeni proizvodi morali izpolnjevati dodatne zahteve. Distributerji bi zato morali imeti možnost dobavljati gnojila ES, ki so bila dana na trg, tj. zalogo, ki je že v distribucijski verigi, pred datumom začetka uporabe te uredbe.

(60)Gospodarskim subjektom je treba dati na voljo dovolj časa za izpolnjevanje njihovih obveznosti v skladu s to uredbo, državam članicam pa za vzpostavitev potrebne upravne infrastrukture za uporabo te uredbe. Uporabo bi bilo zato treba preložiti na razumen datum, ko so lahko te priprave zaključene.

(61)Ker cilja te uredbe, tj. zagotoviti, da notranji trg deluje in gnojilni proizvodi z oznako CE na trgu izpolnjujejo zahteve za visoko raven varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin ter visoko raven varnosti in varovanja okolja, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, ampak se zaradi obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje 1
Splošne določbe

Člen 1
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za gnojilne proizvode z oznako CE.

Vendar pa se ta uredba ne uporablja za naslednje proizvode:

(a)živalske stranske proizvode, za katere veljajo zahteve Uredbe (ES) št. 1069/2009;

(b)fitosanitarne proizvode, ki so zajeti v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1107/2009.

2.Ta uredba ne vpliva na uporabo naslednjih aktov:

(a)Direktive 86/278/EGS;

(b)Direktive 89/391/EGS;

(c)Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(d)Uredbe (ES) št. 1272/2008;

(e)Uredbe (ES) št. 1881/2006;

(f)Direktive 2000/29/ES;

(g)Uredbe (EU) št. 98/2013;

(h)Uredbe (EU) št. 1143/2014.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„gnojilni proizvod“ pomeni snov, zmes, mikroorganizem ali kateri koli drug material, ki se uporablja ali se namerava uporabljati samostojno ali skupaj z drugim materialom na rastlinah ali njihovi rizosferi zaradi oskrbe rastlin s hranili ali izboljšanja njihove hranilne učinkovitosti;

(2)„gnojilni proizvod z oznako CE“ pomeni gnojilni proizvod, ki ima nameščeno oznako CE, ko je dostopen na trgu;

(3)„snov“ pomeni snov v smislu člena 3(1) Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(4)„zmes“ pomeni zmes v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006;

(5)„mikroorganizem“ pomeni mikroorganizem v smislu člena 3(15) Uredbe (ES) št. 1107/2009;

(6)„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gnojilnega proizvoda z oznako CE za namen distribucije ali uporabe na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno;

(7)„dajanje na trg“ pomeni, da je gnojilni proizvod z oznako CE prvič dostopen na trgu Unije;

(8)„proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki proizvaja gnojilni proizvod z oznako CE ali za katero se gnojilni proizvod z oznako CE razvija ali proizvaja in ki navedeni gnojilni proizvod trži pod svojim imenom ali blagovno znamko;

(9)„pooblaščeni zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu opravlja določene naloge;

(10)„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da gnojilni proizvod z oznako CE iz tretje države na trg Unije;

(11)„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost gnojilnega proizvoda z oznako CE na trgu;

(12)„gospodarski subjekti“ pomenijo proizvajalce, pooblaščene zastopnike, uvoznike in distributerje;

(13)„tehnična specifikacija“ pomeni dokument, s katerim so določene tehnične zahteve, ki jih mora izpolnjevati gnojilni proizvod z oznako CE;

(14)„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kot je opredeljen v členu 2(1)(c) Uredbe (EU) št. 1025/2012;

(15)„akreditacija“ pomeni akreditacijo, kot je opredeljena v členu 2(10) Uredbe (ES) št. 765/2008;

(16)„nacionalni akreditacijski organ“ pomeni nacionalni akreditacijski organ, kot je opredeljen v členu 2(11) Uredbe (ES) št. 765/2008;

(17)„ugotavljanje skladnosti“ pomeni postopek, v katerem se ugotavljanja, ali so izpolnjene zahteve iz te uredbe glede gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(18)„organ za ugotavljanje skladnosti“ pomeni organ, ki izvaja dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s testiranjem, izdajo certifikatov in pregledovanjem;

(19)„odpoklic“ pomeni vsak ukrep za vrnitev gnojilnega proizvoda z oznako CE, ki je že dostopen končnemu uporabniku;

(20)„umik“ pomeni vsak ukrep, s katerim se prepreči dostopnost na trgu gnojilnega proizvoda z oznako CE iz dobavne verige;

(21)„oznaka CE“ pomeni oznako, s katero proizvajalec navaja, da je gnojilni proizvod v skladu z veljavnimi zahtevami iz zakonodaje Unije o harmonizaciji, ki zahteva njeno namestitev;

(22)„zakonodaja Unije o harmonizaciji“ pomeni vsako zakonodajo Unije o harmonizaciji pogojev za trženje proizvodov.

Člen 3
Prosti pretok

Države članice ne ovirajo dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki so v skladu s to uredbo.

Člen 4
Zahteve za proizvode

1.Gnojilni proizvod z oznako CE

(a)izpolnjuje zahteve iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo proizvodov;

(b)izpolnjuje zahteve iz Priloge II za ustrezno kategorijo ali kategorije komponentnih materialov;

(c)se označi v skladu z zahtevami za označevanje iz Priloge III.

2.V zvezi s katerimi koli vidiki, ki niso zajeti v Prilogi I ali II, gnojilni proizvodi z oznako CE izpolnjujejo zahtevo, da njihova uporaba, kot je določena v navodilih za uporabo, ne sme povzročiti, da živila ali krma rastlinskega izvora ni več varna v smislu člena 14 oziroma 15 Uredbe (ES) št. 178/2002.

Člen 5
Dostopnost na trgu

Gnojilni proizvodi z oznako CE so lahko dostopni na trgu samo, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Poglavje 2
Obveznosti gospodarskih subjektov

Člen 6
Obveznosti proizvajalcev

1.Proizvajalci pri dajanju gnojilnih proizvodov z oznako CE na trg zagotovijo, da so proizvodi razviti in proizvedeni v skladu z zahtevami iz Priloge I za ustrezno funkcijsko kategorijo proizvodov in zahtevami iz Priloge II za zadevno kategorijo ali kategorije komponentnih materialov.

2.Proizvajalci pred dajanjem gnojilnih proizvodov z oznako CE na trg pripravijo tehnično dokumentacijo ter izvedejo ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 14 ali za njegovo izvedbo pooblastijo tretjo osebo. Kadar je bila v navedenem postopku ugotovljena skladnost takega gnojilnega proizvoda z ustreznimi zahtevami iz te uredbe, proizvajalci namestijo oznako CE, pripravijo izjavo EU o skladnosti in zagotovijo, da je priložena gnojilnemu proizvodu, ko se da na trg.

3.Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo EU o skladnosti še 10 let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE, za katerega veljajo navedeni dokumenti, dan na trg.

4.Proizvajalci zagotovijo, da se pri serijski proizvodnji gnojilnih proizvodov z oznako CE izvajajo postopki za ohranjanje skladnosti s to uredbo. Ustrezno se upoštevajo spremembe proizvodne metode ali lastnosti navedenih gnojilnih proizvodov ter spremembe harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 13 ali drugih tehničnih specifikacij, v skladu s katerimi je dana izjava, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen.

Proizvajalci, kadar je to primerno glede na delovanje gnojilnega proizvoda z oznako CE ali glede na tveganja, ki jih ta proizvod predstavlja, testirajo vzorce takih gnojilnih proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih gnojilnih proizvodov z oznako CE in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

5.Proizvajalci zagotovijo, da je na embalaži gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki so jih dali na trg, naveden tip, serija, serijska številka ali katera koli druga oznaka za njihovo identifikacijo ali da so, kadar se gnojilni proizvodi dobavljajo brez embalaže, zahtevane informacije navedene v dokumentu, ki je priložen vsakemu gnojilnemu proizvodu.

6.Proizvajalci na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, kadar se gnojilni proizvod dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. V poštnem naslovu se navede center za stike, na katerem je proizvajalec dosegljiv. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.

7.Proizvajalci zagotovijo, da so gnojilni proizvodi z oznako CE označeni v skladu s Prilogo III ali da so, kadar se gnojilni proizvod dobavlja brez embalaže, navedbe z oznake vključene v dokument, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, in so na voljo za pregled, ko se gnojilni proizvod da na trg. Navedbe na oznaki so v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica, ter so jasne, razumljive in čitljive.

8.Proizvajalci, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvod z oznako CE, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to uredbo, nemudoma izvedejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost navedenega gnojilnega proizvoda, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo.

Kadar proizvajalci menijo ali upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvodi z oznako CE, ki so jih dali na trg, predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost gnojilnih proizvodov na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o morebitnih neskladnostih in morebitnih izvedenih korektivnih ukrepih.

9.Proizvajalci predložijo pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti s to uredbo gnojilnega proizvoda z oznako CE v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga navedeni organ brez težav razume. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo gnojilni proizvodi z oznako CE, ki so jih dali na trg.

10.Proizvajalec predloži pristojnemu organu namembne države članice poročilo o testu detonacijske odpornosti, ki je določen v Prilogi IV, za naslednje gnojilne proizvode z oznako CE:

(a)enostavna ali sestavljena trdna anorganska amon-nitratna gnojila z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kot so opredeljena v funkcijski kategoriji proizvodov 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) v Prilogi I;

(b)mešanice gnojilnih proizvodov, kot so opredeljene v funkcijski kategoriji proizvodov 7 v Prilogi I, ki vsebujejo gnojilo iz točke (a).

To poročilo se odda vsaj pet dni pred dajanjem navedenih proizvodov na trg.

Člen 7
Pooblaščeni zastopnik

1.Proizvajalec lahko s pisnim pooblastilom imenuje pooblaščenega zastopnika.

Obveznosti iz člena 6(1) in obveznost priprave tehnične dokumentacije iz člena 6(2) niso del nalog pooblaščenega zastopnika.

2.Pooblaščeni zastopnik opravlja naloge, določene v pooblastilu, ki ga prejme od proizvajalca. Pooblastilo pooblaščenemu zastopniku omogoča, da opravlja vsaj naslednje:

(a)hrani izjavo EU o skladnosti in tehnično dokumentacijo ter omogoča nacionalnim organom za nadzor trga dostop do nje še 10 let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE, za katerega velja navedena dokumentacija, dan na trg;

(b)pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo, s katerimi dokaže, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen;

(c)na zahtevo pristojnih nacionalnih organov sodeluje pri vseh dejavnostih, katerih cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo gnojilni proizvodi z oznako CE, v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika.

Člen 8
Obveznosti uvoznikov

1.Uvozniki dajejo na trg le gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni.

2.Preden dajo gnojilni proizvod z oznako CE na trg, uvozniki zagotovijo, da je proizvajalec izvedel ustrezen postopek ugotavljanja skladnosti iz člena 14. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo, da so gnojilnemu proizvodu z oznako CE priloženi izjava EU o skladnosti in zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 6(5) in (6). Kadar uvoznik meni ali upravičeno domneva, da gnojilni proizvod z oznako CE ni skladen z ustreznimi zahtevami iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III, da gnojilni proizvod na trg šele po tem, ko je skladen z zahtevami. Kadar gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.

3.Uvozniki na embalaži gnojilnega proizvoda z oznako CE ali, kadar se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja brez embalaže, v dokumentu, ki je priložen gnojilnemu proizvodu, navedejo ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in poštni naslov, na katerem so dosegljivi. Kontaktni podatki so v jeziku, ki ga končni uporabniki in organi za nadzor trga brez težav razumejo.

4.Uvozniki zagotovijo, da je gnojilni proizvod z oznako CE označen v skladu s Prilogo III v jeziku, ki ga končni uporabniki brez težav razumejo, kot določi zadevna država članica.

5.Dokler so uvozniki odgovorni za gnojilni proizvod z oznako CE, zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami glede varnosti in kakovosti iz Priloge I ali z zahtevami za označevanje iz Priloge III.

6.Uvozniki, kadar je to primerno glede na delovanje gnojilnega proizvoda z oznako CE ali glede na tveganja, ki jih ta proizvod predstavlja, testirajo vzorce takih gnojilnih proizvodov, ki so dostopni na trgu, preiskujejo pritožbe in po potrebi vodijo register pritožb, neskladnih gnojilnih proizvodov z oznako CE in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.

7.Uvozniki, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvod z oznako CE, ki so ga dali na trg, ni v skladu s to uredbo, nemudoma izvedejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost navedenega gnojilnega proizvoda, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo.

Kadar uvozniki menijo ali upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvodi z oznako CE, ki so jih dali na trg, predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost gnojilnega proizvoda na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o morebitnih neskladnostih in morebitnih izvedenih korektivnih ukrepih.

8.Uvozniki še 10 let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE dan na trg, hranijo kopijo izjave EU o skladnosti za potrebe organov za nadzor trga in zagotovijo, da je tehnična dokumentacija na voljo navedenim organom na njihovo zahtevo.

9.Uvozniki predložijo pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo vse potrebne informacije in dokumentacijo, s katerimi dokažejo, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen, v papirni ali elektronski obliki in v jeziku, ki ga pristojni nacionalni organ brez težav razume. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo gnojilni proizvodi z oznako CE, ki so jih dali na trg.

10.Uvoznik predloži pristojnemu organu namembne države članice poročilo o testu detonacijske odpornosti, ki je določen v Prilogi IV, za naslednje gnojilne proizvode z oznako CE:

(a)enostavna ali sestavljena trdna anorganska amon-nitratna gnojila z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kot so opredeljena v funkcijski kategoriji proizvodov 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) v Prilogi I;

(b)mešanice gnojilnih proizvodov, kot so opredeljene v funkcijski kategoriji proizvodov 7 v Prilogi I, ki vsebujejo gnojilo iz točke (a).

To poročilo se odda vsaj pet dni pred dajanjem navedenih proizvodov na trg.

Člen 9
Obveznosti distributerjev

1.Distributerji pri omogočanju dostopnosti gnojilnih proizvodov z oznako CE na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

2.Preden distributerji omogočijo dostopnost gnojilnega proizvoda z oznako CE na trgu, preverijo, ali so proizvodu priloženi izjava EU o skladnosti in zahtevani dokumenti, ali je označen v skladu s Prilogo III v jeziku, ki ga brez težav razumejo končni uporabniki v državi članici, v kateri bo gnojilni proizvod z oznako CE dostopen na trgu, in ali sta proizvajalec in uvoznik izpolnila zahteve iz člena 6(5) in (6) oziroma člena 8(3).

Kadar distributer meni ali upravičeno domneva, da gnojilni proizvod z oznako CE ni skladen z ustreznimi zahtevami iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III, omogoči dostopnost gnojilnega proizvoda na trgu šele po tem, ko je skladen z zahtevami. Kadar gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.

3.Dokler so distributerji odgovorni za gnojilni proizvod z oznako CE, zagotovijo, da pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njegove skladnosti z zahtevami glede varnosti in kakovosti iz Priloge I ali z zahtevami za označevanje iz Priloge III.

4.Distributerji, ki menijo ali upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvod z oznako CE, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni skladen s to uredbo, zagotovijo izvajanje potrebnih korektivnih ukrepov, s katerimi dosežejo skladnost navedenega gnojilnega proizvoda, ga po potrebi umaknejo ali odpokličejo.

Kadar distributerji menijo ali upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvodi z oznako CE, katerih dostopnost na trgu so omogočili, predstavljajo nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe držav članic, v katerih so omogočili dostopnost gnojilnega proizvoda z oznako CE na trgu, in jim predložijo podrobne informacije, zlasti o morebitnih neskladnostih in morebitnih izvedenih korektivnih ukrepih.

5.Distributerji predložijo pristojnemu nacionalnemu organu na njegovo utemeljeno zahtevo vse potrebne informacije in dokumentacijo, s katerimi dokažejo, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen, v papirni ali elektronski obliki. Z navedenim organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri kateri koli dejavnosti, katere cilj je preprečiti tveganja, ki jih predstavljajo gnojilni proizvodi z oznako CE, katerih dostopnost na trgu so omogočili.

Člen 10
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje

Uvoznik ali distributer se v tej uredbi obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 6, kadar da gnojilni proizvod z oznako CE na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spremeni gnojilni proizvod z oznako CE, ki je že bil dan na trg, tako, da to lahko vpliva na njegovo skladnost s to uredbo.

Člen 11
Identifikacija gospodarskih subjektov

1.Gospodarski subjekti organom za nadzor trga na zahtevo sporočijo identiteto:

(a)vsakega gospodarskega subjekta, ki jim je dobavil gnojilni proizvod z oznako CE;

(b)vsakega gospodarskega subjekta, ki so mu dobavili gnojilni proizvod z oznako CE.

2.Gospodarski subjekti morajo biti sposobni predložiti informacije iz prvega odstavka še 10 let po tem, ko jim je bil dobavljen gnojilni proizvod z oznako CE, in še 10 let po tem, ko so dobavili gnojilni proizvod z oznako CE.

Poglavje 3
Skladnost gnojilnih proizvodov z oznako CE

Člen 12
Domneva o skladnosti

Brez poseganja v skupne specifikacije iz člena 13 se za gnojilne proizvode z oznako CE, ki so skladni s harmoniziranimi standardi ali njihovimi deli, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, šteje, da so skladni z zahtevami iz prilog I, II in III, zajetimi v navedenih standardih ali njihovih delih.

Člen 13
Skupne specifikacije

Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih določi skupne specifikacije, z upoštevanjem katerih se zagotovi skladnost z zahtevami iz prilog I, II in III, zajetimi v navedenih specifikacijah ali njihovih delih. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(3).

Člen 14
Postopki ugotavljanja skladnosti

1.Ugotavljanje, ali je gnojilni proizvod z oznako CE skladen z zahtevami iz te uredbe, poteka po postopku ugotavljanja skladnosti, določenem v Prilogi IV.

2.Evidenca in korespondenca v zvezi s postopki ugotavljanja skladnosti sta v uradnem jeziku ali jezikih države članice, v kateri ima sedež priglašeni organ, ki izvaja postopke ugotavljanja skladnosti, ali v jeziku, ki je za navedeni organ sprejemljiv.

Člen 15
Izjava EU o skladnosti

1.V izjavi EU o skladnosti je navedeno, da je bilo dokazano izpolnjevanje zahtev iz prilog I, II in III.

2.Izjava EU o skladnosti ima vzorčno strukturo, določeno v Prilogi V, vsebuje elemente, navedene v ustreznih modulih iz Priloge IV, in se stalno posodablja. Prevede se v jezik ali jezike, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je gnojilni proizvod z oznako CE dan na trg ali je na njem dostopen.

3.Kadar se za gnojilni proizvod z oznako CE uporablja več aktov Unije, ki zahtevajo izjavo EU o skladnosti, se pripravi ena sama izjava EU o skladnosti za vse take akte Unije. V navedeni izjavi so zapisani zadevni akti Unije in sklici na njihove objave. Lahko gre za spis, sestavljen iz ustreznih posameznih izjav o skladnosti.

4.Proizvajalec s pripravo izjave EU o skladnosti prevzame odgovornost za to, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen z zahtevami iz te uredbe.

Člen 16
Splošna načela za oznako CE

Za oznako CE veljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 17
Pravila in pogoji za namestitev oznake CE

1.Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno označena v spremnih dokumentih in, če se gnojilni proizvod z oznako CE dobavlja v pakirani obliki, nameščena na embalažo.

2.Oznaka CE se namesti, preden je gnojilni proizvod z oznako CE dan na trg.

3.Oznaki CE sledi identifikacijska številka priglašenega organa, ki je vključen v ugotavljanje skladnosti, kakor je opredeljeno v modulu D1 v Prilogi IV.

Identifikacijsko številko priglašenega organa namesti organ sam ali pa jo po njegovih navodilih namesti proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

4.Države članice nadgrajujejo obstoječe mehanizme, da zagotovijo pravilno uporabo sistema za označevanje z oznako CE, in izvedejo ustrezne ukrepe v primeru nepravilne rabe oznake CE.

Člen 18
Prenehanje statusa odpadka

Za gnojilni proizvod z oznako CE, ki je bil recikliran in izpolnjuje zahteve iz te uredbe, se šteje, da izpolnjuje pogoje iz člena 6(1) Direktive 2008/98/ES, in zato tudi velja, da ni več odpadek.

Poglavje 4
Priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti

Člen 19
Priglasitev

Države članice obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so pooblaščeni, da kot tretje strani opravljajo naloge ugotavljanja skladnosti v skladu s to uredbo.

Člen 20
Priglasitveni organi

1.Države članice imenujejo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov za ugotavljanje skladnosti ter za nadzor priglašenih organov, vključno z izpolnjevanjem člena 25.

2.Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in nadzor iz odstavka 1 izvaja nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 in v skladu z njo.

3.Kadar priglasitveni organ za ocenjevanje, priglasitev ali nadzor iz odstavka 1 pooblasti organ, ki ni vladni organ, ali mu drugače zaupa opravljanje teh nalog, je navedeni organ pravna oseba in smiselno izpolnjuje zahteve iz člena 21. Poleg tega ima tak organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.

4.Priglasitveni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.

Člen 21
Zahteve v zvezi s priglasitvenimi organi

1.Priglasitveni organ se ustanovi tako, da ne prihaja do nasprotja interesov z organi za ugotavljanje skladnosti.

2.Priglasitveni organ je organiziran in se upravlja tako, da zagotavlja objektivnost in nepristranskost svojih dejavnosti.

3.Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa za ugotavljanje skladnosti sprejmejo usposobljene osebe, ki niso tiste, ki so izvedle oceno.

4.Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvajajo organi za ugotavljanje skladnosti ali svetovalne službe na komercialni ali konkurenčni podlagi.

5.Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.

6.Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.

Člen 22
Obveznost priglasitvenih organov glede obveščanja

Države članice obvestijo Komisijo o svojih postopkih v zvezi z ocenjevanjem in priglasitvijo organov za ugotavljanje skladnosti in nadzorom priglašenih organov ter o vsaki spremembi v zvezi s tem.

Komisija poskrbi, da so navedene informacije javno dostopne.

Člen 23
Zahteve v zvezi s priglašenimi organi

1.Organ za ugotavljanje skladnosti za namene priglasitve izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.

2.Organ za ugotavljanje skladnosti se ustanovi v skladu z nacionalnim pravom države članice in ima pravno osebnost.

3.Organ za ugotavljanje skladnosti je neodvisni tretji organ, ki ni povezan z organizacijo ali gnojilnimi proizvodi z oznako CE, ki jih ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega ali poklicnega združenja, ki zastopa podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem, proizvodnjo, dobavo ali uporabo gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki jih ta organ ocenjuje, se lahko šteje za tak organ, če je dokazano, da je neodvisen in da ni nasprotja interesov.

4.Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, niso niti razvijalci, proizvajalci, dobavitelji, kupci, lastniki ali uporabniki gnojilnih proizvodov niti zastopniki katere od teh strani. To ne izključuje uporabe gnojilnih proizvodov, nujnih za delovanje organa za ugotavljanje skladnosti, niti uporabe gnojilnih proizvodov v zasebne namene.

Organ za ugotavljanje skladnosti, njegovo najvišje vodstvo in osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, ne sodelujejo neposredno pri razvoju, proizvodnji, trženju ali uporabi gnojilnih proizvodov niti ne zastopajo strani, ki sodelujejo pri navedenih dejavnostih. Ne sodelujejo pri nobeni dejavnosti, ki bi lahko vplivala na njihovo neodvisno presojo ali integriteto v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, za katere so priglašeni. To zlasti velja za svetovalne storitve.

Organi za ugotavljanje skladnosti zagotovijo, da dejavnosti njihovih odvisnih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti.

5.Organi za ugotavljanje skladnosti in njihovo osebje izvajajo dejavnosti ugotavljanja skladnosti z največjo stopnjo poklicne integritete in potrebno strokovno usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ugotavljanja skladnosti, zlasti v zvezi z osebami ali skupinami oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.Organ za ugotavljanje skladnosti je sposoben izvajati vse naloge ugotavljanja skladnosti, ki so mu dodeljene v Prilogi IV in za katere je bil priglašen, bodisi da navedene naloge izvaja sam bodisi da so izvedene v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima vedno in za vsak postopek ugotavljanja skladnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo gnojilnih proizvodov z oznako CE, za katero je priglašen, na voljo potrebno:

(a)osebje s strokovnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti;

(b)opise postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ugotavljanje skladnosti, ki zagotavljajo preglednost in zmožnost ponovitve navedenih postopkov. Imeti mora ustrezno politiko in postopke za razlikovanje med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi;

(c)postopke za izvajanje dejavnosti, pri katerih je ustrezno upoštevana velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, in njegova struktura, stopnja zahtevnosti zadevne tehnologije proizvoda ter masovna ali serijska narava proizvodnega postopka.

Organ za ugotavljanje skladnosti ima na voljo potrebna sredstva za ustrezno izvajanje strokovnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.

7.Osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti,:

(a)je dobro tehnično in strokovno usposobljeno, kar zajema vse dejavnosti ugotavljanja skladnosti, za katere je organ za ugotavljanje skladnosti priglašen;

(b)ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ugotavljanja skladnosti, ki ga izvaja, in ustrezna pooblastila za izvedbo navedenega ugotavljanja skladnosti;

(c)ustrezno pozna in razume zahteve iz Priloge I, Priloge II in Priloge III, iz uporabljenih harmoniziranih standardov ter ustreznih določb zakonodaje Unije o harmonizaciji in nacionalne zakonodaje;

(d)je usposobljeno za pripravo certifikatov, evidence in poročil, ki dokazujejo, da je bilo ugotavljanje skladnosti izvedeno.

8.Zagotovljena je nepristranskost organov za ugotavljanje skladnosti, njihovega najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti.

Plačilo najvišjega vodstva in osebja, odgovornega za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, organa za ugotavljanje skladnosti ni odvisno od števila opravljenih postopkov ugotavljanja skladnosti ali rezultatov navedenih ugotavljanj.

9.Organi za ugotavljanje skladnosti sklenejo zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornost prevzame država v skladu z nacionalnim pravom ali če je država članica sama neposredno odgovorna za ugotavljanje skladnosti.

10.Osebje organa za ugotavljanje skladnosti je zavezano k varovanju poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo IV, razen pred pristojnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.

11.Organi za ugotavljanje skladnosti sodelujejo pri ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih koordinacijske skupine priglašenih organov, ustanovljene v skladu s členom 35, ali zagotovijo, da je njihovo osebje, odgovorno za izvajanje nalog ugotavljanja skladnosti, obveščeno o teh dejavnostih, ter kot splošne smernice uporabljajo upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine.

Člen 24
Domneva o skladnosti priglašenih organov

Kadar organ za ugotavljanje skladnosti dokaže svojo skladnost z merili, določenimi v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, na katere so bila sklicevanja objavljena v Uradnem listu Evropske unije, se šteje, da izpolnjuje zahteve iz člena 23, če ustrezni harmonizirani standardi zajemajo navedene zahteve.

Člen 25
Odvisne družbe in podizvajalci priglašenih organov

1.Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z ugotavljanjem skladnosti, odda naročilo podizvajalcem ali jih prenese na odvisno družbo, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz člena 23 ter o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.

2.Priglašeni organi v celoti prevzamejo odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali odvisne družbe, ne glede na njihov sedež.

3.Za dejavnosti se lahko odda naročilo podizvajalcu ali jih izvede odvisna družba samo, če stranka s tem soglaša.

4.Priglašeni organi omogočajo priglasitvenemu organu dostop do zadevnih dokumentov v zvezi z ocenjevanjem kvalifikacij podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvaja v skladu s Prilogo IV.

Člen 26
Zahtevek za priglasitev

1.Organ za ugotavljanje skladnosti predloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v kateri ima sedež.

2.Zahtevku za priglasitev je priložen opis dejavnosti ugotavljanja skladnosti, modul ali moduli ugotavljanja skladnosti in gnojilni proizvod ali proizvodi z oznako CE, za katere navedeni organ trdi, da je zanje pristojen, ter certifikat o akreditaciji, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ, ki potrjuje, da organ za ugotavljanje skladnosti izpolnjuje zahteve iz člena 23.

Člen 27
Priglasitveni postopek

1.Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 23.

2.Komisijo in druge države članice obveščajo prek orodja za elektronsko priglasitev, ki ga je razvila in ga upravlja Komisija.

3.Priglasitev vključuje vse podrobnosti o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, modulu ali modulih ugotavljanja skladnosti in zadevnem gnojilnem proizvodu ali proizvodih z oznako CE ter certifikat o akreditaciji iz člena 26(2).

4.Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve.

Samo tak organ se v tej uredbi šteje za priglašeni organ.

5.Priglasitveni organ obvesti Komisijo in druge države članice o vseh naknadnih zadevnih spremembah priglasitve.

Člen 28
Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov

1.Komisija priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.

Dodeli mu samo eno tako številko, tudi kadar je organ priglašen na podlagi več aktov Unije.

2.Komisija javno objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni.

Komisija zagotovi, da se seznam stalno posodablja.

Člen 29
Spremembe priglasitev

1.Kadar priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 23 ali da ne more izpolniti svojih obveznosti, priglasitveni organ omeji, začasno prekliče ali prekliče priglasitev, kot je primerno glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. O tem takoj ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice.

2.V primeru omejitve, začasnega preklica ali preklica priglasitve ali če je priglašeni organ prenehal z dejavnostjo, država članica priglasiteljica izvede ustrezne ukrepe za zagotovitev, da dokumente navedenega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na voljo pristojnim priglasitvenim organom in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.

Člen 30
Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov

1.Komisija razišče vse primere, v katerih dvomi oziroma je bila opozorjena na dvom v usposobljenost priglašenega organa, da izvaja zahteve in obveznosti, ki veljajo zanj, ali jih še naprej izpolnjuje.

2.Država članica priglasiteljica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega priglašenega organa.

3.Komisija zagotovi, da se vse informacije občutljive narave, pridobljene v okviru njenih preiskav, obravnavajo zaupno.

4.Kadar Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, sprejme izvedbeni akt, s katerim zahteva od države članice priglasiteljice, da izvede potrebne korektivne ukrepe, vključno s preklicem priglasitve, če je to potrebno.

Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 41(2).

Člen 31
Obveznosti priglašenih organov v zvezi z njihovim delom

1.Priglašeni organi ugotavljajo skladnost v skladu s postopki ugotavljanja skladnosti iz Priloge IV.

2.Ugotavljanje skladnosti se izvaja sorazmerno, tako da se prepreči nepotrebna obremenitev gospodarskih subjektov. Priglašeni organi pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem deluje, njegovo strukturo, stopnjo zahtevnosti zadevne tehnologije proizvoda ter masovno ali serijsko naravo proizvodnega postopka.

Pri tem pa vseeno upoštevajo stopnjo strogosti in raven varstva, ki se zahtevata, da je gnojilni proizvod z oznako CE skladen s to uredbo.

3.Kadar priglašeni organ ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III ali iz ustreznih harmoniziranih standardov, skupnih specifikacij iz člena 13 ali drugih tehničnih specifikacij, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in ne izda certifikata.

4.Kadar med spremljanjem skladnosti po izdaji certifikata priglašeni organ ugotovi, da gnojilni proizvod z oznako CE ni več skladen, od proizvajalca zahteva, da izvede ustrezne korektivne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali prekliče certifikat.

5.Kadar korektivni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali prekliče vse certifikate.

Člen 32
Pritožba zoper odločitve priglašenih organov

Države članice zagotovijo, da je na voljo pritožbeni postopek zoper odločitve priglašenih organov.

Člen 33
Obveznosti obveščanja za priglašene organe

1.Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:

(a)vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali preklicu certifikata;

(b)vseh okoliščinah, ki vplivajo na obseg priglasitve ali pogoje zanjo;

(c)vsaki zahtevi po informacijah v zvezi z dejavnostmi ugotavljanja skladnosti, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga;

(d)na zahtevo, o dejavnostih ugotavljanja skladnosti, izvedenih v okviru njihove priglasitve, in o kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in oddajanjem naročil podizvajalcem.

2.Priglašeni organi drugim organom, ki so priglašeni na podlagi te uredbe ter izvajajo podobne dejavnosti ugotavljanja skladnosti v zvezi z enakimi gnojilnimi proizvodi z oznako CE, zagotavljajo zadevne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati ugotavljanja skladnosti.

Člen 34
Izmenjava izkušenj

Komisija organizira izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko priglasitev.

Člen 35
Usklajevanje priglašenih organov

Komisija zagotovi, da sta vzpostavljena ustrezna koordinacija in sodelovanje med organi, ki so bili priglašeni na podlagi te uredbe, ter da primerno delujeta v obliki sektorske skupine priglašenih organov.

Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu navedene skupine, neposredno ali prek pooblaščenih predstavnikov.

Poglavje 5
Nadzor trga Unije, nadzor gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki vstopajo na trg Unije, in zaščitni postopek Unije

Člen 36
Nadzor trga Unije in nadzor gnojilnih proizvodov z oznako CE, ki vstopajo na trg Unije

Za gnojilne proizvode z oznako CE se uporabljajo členi od 16 do 29 Uredbe (ES) št. 765/2008.

Člen 37
Postopek za ravnanje z gnojilnimi proizvodi z oznako CE, ki predstavljajo tveganje na nacionalni ravni

1.Kadar organi za nadzor trga ene države članice upravičeno domnevajo, da gnojilni proizvod z oznako CE predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, ocenijo, ali zadevni gnojilni proizvod izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v ta namen po potrebi sodelujejo z organi za nadzor trga.

Kadar med ocenjevanjem organi za nadzor trga ugotovijo, da gnojilni proizvod z oznako CE ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da v razumnem obdobju izvede vse ustrezne korektivne ukrepe, da zagotovi skladnost gnojilnega proizvoda z navedenimi zahtevami, ga umakne ali odpokliče s trga ali odstrani oznako CE.

Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo zadevni priglašeni organ.

Za ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na njihovo nacionalno ozemlje, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki jih zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.Gospodarski subjekt zagotovi izvedbo vseh ustreznih korektivnih ukrepov glede vseh zadevnih gnojilnih proizvodov z oznako CE, katerih dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

4.Kadar zadevni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov, organi za nadzor trga izvedejo vse ustrezne začasne ukrepe za prepoved ali omejitev dostopnosti gnojilnega proizvoda z oznako CE na nacionalnem trgu, umik ali odpoklic gnojilnega proizvoda z navedenega trga.

Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o navedenih ukrepih.

5.Informacije iz drugega pododstavka odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega gnojilnega proizvoda z oznako CE, njegovega porekla, vrste domnevne neskladnosti in tveganja, vrste in trajanja izvedenih nacionalnih ukrepov, ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica katerega od naslednjih vzrokov:

(a)gnojilni proizvod z oznako CE ne izpolnjuje zahtev iz Priloge I, Priloge II ali Priloge III;

(b)harmonizirani standardi iz člena 12 v zvezi z domnevo o skladnosti so pomanjkljivi.

6.Države članice, razen države članice, ki je začela postopek po tem členu, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih informacijah, ki so jim na voljo v zvezi z neskladnostjo zadevnega gnojilnega proizvoda z oznako CE, v primeru nestrinjanja s sprejetim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.Kadar nobena država članica niti Komisija v treh mesecih po prejemu informacij iz drugega pododstavka odstavka 4 ne predloži ugovorov glede začasnega ukrepa, ki ga je izvedla država članica, se ta ukrep šteje za upravičen.

8.Države članice zagotovijo, da se za zadevni gnojilni proizvod z oznako CE nemudoma izvedejo ustrezni omejevalni ukrepi, npr. umik s trga.

Člen 38
Zaščitni postopek Unije

1.Kadar so ob zaključku postopka iz člena 37(3) in (4) vloženi ugovori zoper ukrep države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedenega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.

Če se nacionalni ukrep šteje za upravičen, sklep določa, da morajo vse države članice sprejeti potrebne ukrepe, da zagotovijo umik neskladnega gnojilnega proizvoda z oznako CE z nacionalnih trgov, in o tem obvestiti Komisijo.

Če se nacionalni ukrep šteje za neupravičen, sklep določa, da mora zadevna država članica navedeni ukrep umakniti.

Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.Kadar se nacionalni ukrep šteje za upravičen, gnojilni proizvod z oznako CE pa ni skladen zaradi pomanjkljivosti harmoniziranih standardov iz točke (b) člena 37(5), Komisija uporabi postopek iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

Člen 39
Skladni gnojilni proizvodi z oznako CE, ki predstavljajo tveganje

1.Kadar država članica po opravljenem ocenjevanju iz člena 37(1) ugotovi, da gnojilni proizvod z oznako CE, čeprav je skladen s to uredbo, predstavlja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da v razumnem obdobju izvede vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni gnojilni proizvod, ko je dan na trg, ne predstavlja več navedenega tveganja, da gnojilni proizvod umakne ali odpokliče s trga.

2.Gospodarski subjekt zagotavlja izvajanje korektivnih ukrepov za vse zadevne gnojilne proizvode z oznako CE, katerih dostopnost na trgu je omogočil po vsej Uniji.

3.Država članica nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Navedene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnega gnojilnega proizvoda z oznako CE, porekla in dobavne verige navedenega gnojilnega proizvoda in vrste tveganja, ter vrsto in trajanje izvedenih nacionalnih ukrepov.

4.Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti ter oceni izvedene nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov tega ocenjevanja sprejme izvedbeni akt v obliki sklepa, s katerim določi, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne, ter po potrebi naroči ustrezne ukrepe.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 41(3).

V zelo nujnih in ustrezno utemeljenih primerih v zvezi z varovanjem zdravja ljudi, živali ali rastlin, v zvezi z varnostjo ali okoljem Komisija v skladu s postopkom iz člena 41(4) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.

5.Komisija svojo odločitev naslovi na vse države članice ter jo nemudoma sporoči državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

Člen 40
Formalna neskladnost

1.Brez poseganja v člen 37 država članica od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da zadevno neskladnost odpravi, kadar pri gnojilnem proizvodu z oznako CE ugotovi kaj od naslednjega:

(a)oznaka CE je bila nameščena tako, da je kršen člen 30 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali člen 17 te uredbe;

(b)identifikacijska številka priglašenega organa je bila nameščena na način, da je kršen člen 17, ali ni bila nameščena, kjer to zahteva člen 17;

(c)izjava EU o skladnosti ni priložena gnojilnemu proizvodu z oznako CE;

(d)izjava EU o skladnosti ni bila pravilno pripravljena;

(e)tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna;

(f)informacije iz člena 6(6) ali člena 8(3) manjkajo, so napačne ali nepopolne;

(g)ni izpolnjena nobena druga upravna zahteva iz člena 6 ali člena 8.

2.Kadar se neskladnost iz odstavka 1 nadaljuje, zadevna država članica izvede vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti proizvoda za gojenje z oznako CE na trgu ali pa zagotovi njegov odpoklic ali umik s trga ali odstranitev oznake CE.

Poglavje 6
Odbori in delegirani akti

Člen 41
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za gnojilne proizvode. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 42
Spremembe prilog

1.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 43 sprejme delegirane akte za spremembo prilog I do IV zaradi prilagoditve tehničnemu napredku ter lažjega dostopa do notranjega trga in prostega pretoka za gnojilne proizvode z oznako CE,

(a)s katerimi se bo na notranjem trgu precej trgovalo in

(b)za katere obstajajo znanstveni dokazi, da ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin ter varnost ali okolje in da so dovolj učinkoviti.

2.Kadar Komisija spremeni Prilogo II, da doda nove mikroorganizme v kategorijo komponentnih materialov za take organizme v skladu z odstavkom 1, to stori na podlagi naslednjih podatkov:

(a)ime mikroorganizma;

(b)taksonomska razvrstitev mikroorganizma;

(c)pretekli podatki o varni proizvodnji in uporabi mikroorganizma;

(d)taksonomski odnos do vrst mikroorganizmov, ki izpolnjujejo zahteve za kvalificirano domnevo o varnosti, kot jo je oblikovala Evropska agencija za varnost hrane;

(e)informacije o količini ostankov toksinov;

(f)informacije o proizvodnem postopku in

(g)informacije o opredelitvi ostankov intermediatov ali mikrobnih metabolitov v komponentnem materialu.

3.Pri sprejemanju delegiranih aktov v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija spremeni kategorije komponentnih materialov iz Priloge II, da se dodajo živalski stranski proizvodi v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, samo če je bila za take proizvode določena končna točka v proizvodni verigi v skladu s postopki iz navedene uredbe.

4.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 43 sprejme delegirane akte za spreminjanje prilog od I do IV zaradi novih znanstvenih dognanj. Komisija uporabi to pooblastilo, kadar se na podlagi ocene tveganja pokaže, da je potrebna sprememba za zagotovitev, da noben gnojilni proizvod z oznako CE, ki je skladen z zahtevami iz te uredbe, v normalnih pogojih uporabe ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje.

Člen 43
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je podeljeno Komisiji pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 42 se Komisiji podeli za pet let od [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet najpozneje tri mesece pred koncem posameznega obdobja temu podaljšanju ne nasprotuje.

3.Prenos pooblastila iz člena 42 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 42, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ne nasprotujeta ali če Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestita, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Poglavje 7
Prehodne in končne določbe

Člen 44
Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za kršitve te uredbe in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 45
Spremembe Uredbe (ES) št. 1069/2009

V Uredbi (ES) št. 1069/2009 se člen 5 spremeni:

(1)v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za pridobljene proizvode iz členov 32, 35 in 36, ki ne predstavljajo več znatnega tveganja za javno zdravje ali zdravje živali, se lahko določi končna točka v proizvodni verigi, po kateri za njih ne veljajo več zahteve iz te uredbe.“;

(2)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.    V primeru tveganja za javno zdravje ali zdravje živali se za pridobljene proizvode iz členov 32, 33 in 36 te uredbe smiselno uporabljata člena 53 in 54 Uredbe (ES) št. 178/2002 v zvezi z ukrepi v nujnih zdravstvenih primerih.“

Člen 46
Spremembe Uredbe (ES) št. 1107/2009

Uredba (ES) št. 1107/2009 se spremeni:

(1)člen 2(1)(b) se nadomesti z naslednjim:

„(b)    vplivu na življenjske procese rastlin, kot so snovi, ki vplivajo na njihovo rast, razen hranila ali rastlinskega biostimulanta;“

(2)v členu 3 se doda naslednja točka:

(3)„34.    ‚rastlinski biostimulant‘ pomeni proizvod, ki spodbuja rastlinske prehranjevalne procese neodvisno od vsebnosti hranil v proizvodu z izključnim namenom izboljšanja ene ali več od naslednjih značilnosti rastline:

(a)učinkovitosti izrabe hranil;

(b)tolerance na abiotski stres;

(c)kakovostnih lastnosti kmetijske rastline.“

Člen 47
Razveljavitev Uredbe (ES) št. 2003/2003

Uredba (ES) št. 2003/2003 se razveljavi z učinkom od datuma iz drugega odstavka člena 49.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

Člen 48
Prehodne določbe

Države članice ne ovirajo dostopnosti na trgu proizvodov, ki so bili dani na trg kot gnojila z oznako „gnojila ES“ v skladu z Uredbo (ES) št. 2003/2003 pred [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka uporabe te uredbe]. Vendar pa se poglavje 5 smiselno uporablja za take proizvode.

Člen 49
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2018.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1) http://ec.europa.eu/smart-regulation/evaluation/search/download.do?documentId=4416.

(2) COM(2015) 614/2.

(3) UL L 300, 14.11.2009, str. 1.

(4) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

(5) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(6) http://ec.europa.eu/research/bioeconomy/index.cfm.

(7) http://bbi-europe.eu/sites/default/files/documents/BBI_JU_annual_Work_plan_2014.pdf.  

(8) Glej oddelek 4, Sklepi in priporočila.

(9) Za poročila o dejavnostih s sej te skupine glej http://ec.europa.eu/transparency/regexpert/index.cfm?do=groupDetail.groupDetail&groupID=1320&NewSearch=1&NewSearch=1 .

(10) http://ec.europa.eu/environment/consultations/closing_the_loop_en.htm?utm_content=buffer68ffa&utm_medium=social&utm_source=twitter.com&utm_campaign=buffer.

(11) http://ec.europa.eu/smart-regulation/roadmaps/docs/2012_grow_001_fertilisers_en.pdf.  

(12) http://bookshop.europa.eu/en/study-on-options-to-fully-harmonise-the-eu-legislation-on-fertilising-materials-including-technical-feasibility-environmental-economic-and-social-impacts-pbNB0114252/.

(13) Poročilo z delavnice je na voljo na http://bookshop.europa.eu/en/circular-approaches-to-phosphorus-pbKI0115204/ .

(14) UL C , , str. .

(15) Uredba (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o gnojilih (UL L 304, 21.11.2003, str. 1).

(16) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(17) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(18) Uredba (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L 300, 14.11.2009, str. 1).

(19) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

(20) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(21) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

(22) Direktiva Sveta 86/278/EGS z dne 12. junija 1986 o varstvu okolja, zlasti tal, kadar se blato iz čistilnih naprav uporablja v kmetijstvu (UL L 181, 4.7.1986, str. 6).

(23) Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (UL L 183, 29.6.1989, str. 1).

(24) Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).

(25) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(26) Uredba Komisije (ES) št. 1881/2006 z dne 19. decembra 2006 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih (UL L 364, 20.12.2006, str. 5).

(27) Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(28) Uredba (EU) št. 98/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive (UL L 39, 9.2.2013, str. 1).

(29) Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(30) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(31) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.3.2016

COM(2016) 157 final

Sveženj o krožnem gospodarstvu

PRILOGE

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009

{SWD(2016) 64 final}
{SWD(2016) 65 final}

PRILOGE

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o določitvi pravil o dostopnosti na trgu gnojilnih proizvodov z oznako CE ter o spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009

PRILOGA I
Funkcijske kategorije gnojilnih proizvodov z oznako CE

Del I
Določitev funkcijskih kategorij proizvodov („PFC“)

1.    Gnojilo

A.    Organsko gnojilo

I.    Trdno organsko gnojilo

II.    Tekoče organsko gnojilo

B.    Organsko-mineralno gnojilo

I.    Trdno organsko-mineralno gnojilo

II.    Tekoče organsko-mineralno gnojilo

C.    Anorgansko gnojilo

I.    Anorgansko gnojilo z makrohranili

a)    Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

i)    Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

A)    Enostavno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika

ii)    Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

A)    Sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika

(b)    Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

i)    Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

ii)    Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

II.    Anorgansko gnojilo z mikrohranili

a)    Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili

(b)    Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili

2.    Sredstvo za apnjenje

3.    Izboljševalec tal

A.    Organski izboljševalec tal

B.    Anorganski izboljševalec tal

4.    Rastni medij

5.    Agrarni dodatek

A.    Inhibitor

I.    Inhibitor nitrifikacije

II.    Inhibitor ureaze

B.    Kelatni reagent

C.    Kompleksirajoči reagent

6.    Rastlinski biostimulant

A.    Mikrobni rastlinski biostimulant

B.    Nemikrobni rastlinski biostimulant

I.    Organski nemikrobni rastlinski biostimulant

II.    Anorganski nemikrobni rastlinski biostimulant

7.    Mešanica gnojilnih proizvodov

Del II
Zahteve glede funkcijskih kategorij proizvodov

1.Ta del določa zahteve v zvezi s funkcijskimi kategorijami proizvodov (Product Function Categories, PFC), v katere se uvrščajo gnojilni proizvodi z oznako CE.

2.Zahteve, določene v tej prilogi za določeno PFC, se uporabljajo za gnojilne proizvode z oznako CE v vseh podkategorijah navedene PFC.

3.Če skladnost z določeno zahtevo (kot so odsotnost določenega kontaminanta) gotovo in nedvomno izhaja iz narave ali proizvodnega procesa gnojilnega proizvoda z oznako CE, se skladnost pri ugotavljanju skladnosti lahko predvideva brez preverjanja (na primer testiranja), na odgovornost proizvajalca.

4.Če gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje snovi, za katera so bile določene najvišje mejne vrednosti ostankov za živila in krmo v skladu z

(a)Uredbo Sveta (EGS) št. 315/93 1 ,

(b)Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta 2 ,

(c)Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 3 ali

(d)Direktivo 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta 4 ,

uporaba gnojilnega proizvoda z oznako CE, kakor je navedena v navodilih za uporabo, ne sme preseči navedenih mejnih vrednosti v živilih ali krmi.

PFC 1: Gnojilo

Gnojilo je gnojilni proizvod z oznako CE, katerega namen je zagotavljanje hranil za rastline.

PFC 1(A): Organsko gnojilo

1.Organsko gnojilo vsebuje

ogljik (C) in

hranilne snovi

samo biološkega izvora, z izjemo materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminanotv, ki bi presegali naslednje količine:

kadmij (Cd)1,5 mg/kg suhe snovi,

šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi,

nikelj (Ni)50 mg/kg suhe snovi,

svinec (Pb)120 mg/kg suhe snovi in

biuret (C2H5N3O2)12 g/kg suhe snovi.

3.V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp..

4.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti nobene od naslednjih vrst bakterij s koncentracijo več kot 1000 CFU/g sveže mase:

(a)Escherichie coli ali

(b)Enterococaceae.

To se dokaže z meritvijo prisotnosti vsaj ene od navedenih vrst bakterij.

PFC 1(A)(I): Trdno organsko gnojilo

1.Trdna organska gnojila vsebujejo 40 masnih odstotkov ali več suhe snovi.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil v najmanjših navedenih količinah:

2,5 masnega odstotka skupnega dušika (N),

2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O).

3.V gnojilnem proizvodu z oznako CE mora biti vsaj 15 masnih odstotkov organskega ogljika (C).

PFC 1(A)(II): Tekoče organsko gnojilo

1.Tekoče organsko gnojilo vsebuje manj kot 40 % suhe snovi.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil v najmanjših navedenih količinah:

2 masna odstotka skupnega dušika (N),

1 masni odstotek skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O).

3.V gnojilnem proizvodu z oznako CE mora biti vsaj 5 masnih odstotkov organskega ogljika (C).

PFC 1(B): Organsko-mineralno gnojilo

1.Organsko-mineralno gnojilo sestavljajo naslednji elementi:

eno ali več anorganskih gnojil, kakor je navedeno v PFC 1(C), ter

material, ki vsebuje

––    organski ogljik (C) in

––    hranilne snovi

samo biološkega izvora, z izjemo materiala, ki je fosiliziran ali del geoloških formacij.

2.Kadar je eno ali več anorganskih gnojil v koformulaciji enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v PFC 1(C)(I)(a)(i ii)(A), gnojilni proizvod z oznako CE ne sme vsebovati 15,75 masnih odstotkov ali več dušika (N) iz amonijevega nitrata (NH4NO3).

3.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

(a)kadmij (Cd)

(1)če ima gnojilni proizvod z oznako CE skupno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu manj kot 5 masnih odstotkov fosforjevega pentoksida (P2O5): 3 mg/kg suhe snovi, ali

(2)če ima gnojilni proizvod z oznakoCE skupno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu 5 masnih odstotkov ali več fosforjevega pentoksida (P 2O5) („fosfatno gnojilo“):

od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum začetka uporabe te uredbe]: 60 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),

od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum tri leta po začetku uporabe te uredbe]: 40 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5), in

od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum dvanajst let po začetku uporabe te uredbe]: 20 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),

(b)šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

(c)živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi,

(d)nikelj (Ni)50 mg/kg suhe snovi in

(e)svinec (Pb)120 mg/kg suhe snovi.

4.V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp..

5.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti nobene od naslednjih vrst bakterij s koncentracijo več kot 1000 CFU/g sveže mase:

(a)Escherichie coli ali

(b)Enterococaceae.

To se dokaže z meritvijo prisotnosti vsaj ene od navedenih vrst bakterij.

PFC 1(B)(I): Trdno organsko-mineralno gnojilo

1.Trdna organsko-mineralna gnojila vsebujejo 60 masnih odstotkov ali več suhe snovi.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil v najmanjših navedenih količinah:

2,5 masnega odstotka skupnega dušika (N), od katerih je 1 masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE organski dušika (N), ali

2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O).

3.V gnojilnem proizvodu z oznako CE mora biti vsaj 7,5 masnega odstotka organskega ogljika (C).

4.Vsaka enota gnojilnega proizvoda z oznako CE vsebuje organske snovi in hranila v deklarirani vsebnosti.

PFC 1(B)(II): Tekoče organsko-mineralno gnojilo

1.Tekoče organsko-mineralno gnojilo vsebuje manj kot 60 masnih odstotkov suhe snovi.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje vsaj eno od naslednjih deklariranih hranil v najmanjših navedenih količinah:

2 masna odstotka skupnega dušika (N), od katerih je 0,5 masna odstotka gnojilnega proizvoda z oznako CE organski dušik (N), ali

2 masna odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5) ali

2 masna odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O).

3.V gnojilnem proizvodu z oznako CE morajo biti vsaj 3 masni odstotki organskega ogljika (C).

PFC 1(C): Anorgansko gnojilo

Anorgansko gnojilo je gnojilo, ki ne spada med organska ali organsko-mineralna gnojila.

PFC 1(C)(I): Anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Anorgansko gnojilo z makrohranili rastlinam zagotavlja eno ali več naslednjih makrohranil: dušik (N), fosfor (P), kalij (K), magnezij (mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na).

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

(a)kadmij (Cd)

(1)če ima gnojilni proizvod z oznako CE skupno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu manj kot 5 masnih odstotkov fosforjevega pentoksida (P2O5): 3 mg/kg suhe snovi, ali

(2)če ima gnojilni proizvod z oznako CE skupno vsebnost fosforja (P) v ekvivalentu 5 masnih odstotkov ali več fosforjevega pentoksida (P2O5) („fosfatno gnojilo“):

od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum začetka uporabe te uredbe]: 60 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),

od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum tri leta po začetku uporabe te uredbe]: 40 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5), in

od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum dvanajst let po začetku uporabe te uredbe]: 20 mg/kg fosforjevega pentoksida (P2O5),

(b)šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

(c)živo srebro (Hg)2 mg/kg suhe snovi,

(d)nikelj (Ni)120 mg/kg suhe snovi,

(e)svinec (Pb)150 mg/kg suhe snovi,

(f)arzen (As)60 mg/kg suhe snovi,

(g)biuret (C2H5N3O2)12 g/kg suhe snovi in

(h)perklorat (ClO4-)50 mg/kg suhe snovi.

PFC 1(C)(I)(a): Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili je anorgansko gnojilo z makrohranili, ki ni niti v obliki suspenzije niti raztopine v smislu PFC 1(C)(I)(b) te priloge.

PFC 1(C)(I)(a)(i): Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Enostavno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega hranila.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah:

10 masnih odstotkov skupnega dušika (N),

12 masnih odstotkov skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

6 masnih odstotkov skupnega kalijevega oksida (K2O),

5 masnih odstotkov skupnega magnezijevega oksida (MgO),

12 masnih odstotkov skupnega kalcijevega oksida (CaO),

10 masnih odstotkov skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali

1 masni odstotek skupnega natrijevega oksida (Na2O).

PFC 1(C)(I)(a)(ii): Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Sestavljeno trdno anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega hranila.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah:

3 masne odstotke skupnega dušika (N),

3 masne odstotke skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

3 masne odstotke skupnega kalijevega oksida (K2O),

1,5 masnega odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO),

1,5 masnega odstotka skupnega kalcijevega oksida (CaO),

1,5 masnega odstotka skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali

1 masni odstotek skupnega natrijevega oksida (Na2O).

PFC 1(C)(I)(a)(i-ii)(A): Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika

1.Enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika je gnojilo na osnovi amonijevega nitrata (NH4NO3) in vsebuje 28 masnih odstotkov ali več dušika (N) iz amonijevega nitrata (NH4NO3).

2.Vse druge snovi razen amonijevega nitrata (NH4NO3) so inertne do amonijevega nitrata (NH4NO3).

3.Gnojilni proizvod z oznako CE je končnemu uporabniku na voljo samo pakiran. Embalaža je zaprta tako, da se zapiralna plomba ali embalaža pri odpiranju nepopravljivo poškoduje. Lahko se uporabljajo vreče z zaklopom.

4.Vrednost zadrževanja olja gnojilnega proizvoda z oznako CE po dveh toplotnih ciklih, kakor sta opisana v razdelku 4.1 modula A1 v Prilogi IV, ne sme presegati 4 masne odstotke.

5.Detonacijska upornost gnojilnega proizvoda z oznako CE je taka, da se

po petih toplotnih ciklih, kakor so opisani v razdelku 4.2 modula A1 v Prilogi IV,

med dvema testoma detonacijske upornosti, kakor sta opisana v razdelku 4.3 modula A1 v Prilogi IV,

en ali več podpornih svinčenih valjev ne zbije za več kot 5 %.

6.Masni odstotek gorljivega materiala, izmerjenega kot ogljik (C), ne sme presegati

0,2 % za gnojilne proizvode z oznako CE z vsebnostjo najmanj 31,5 masnega odstotka dušika (N) ter

0,4 % za gnojilne proizvode z oznako CE z vsebnostjo najmanj 28, vendar ne več kot 31,5 masnega odstotka dušika (N).

7.Raztopina 10 g gnojilnega proizvoda z oznako CE v 100 ml vode mora imeti pH najmanj 4,5.

8.Milimetrsko mrežno sito lahko prepusti največ 5 masnih odstotkov proizvoda za gnojilo, 0,5-milimetrsko mrežno sito pa največ 3 masne odstotke.

9.Vsebnost bakra (Cu) ne sme biti višja od 10 mg/kg, vsebnost klora (Cl) pa ne višja od 200 mg/kg.

PFC 1(C)(I)(b): Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili je anorgansko gnojilo z makrohranili v obliki suspenzije ali raztopine, pri čemer

je suspenzija dvofazna disperzija, v kateri so trdni delci ohranjeni v suspenziji v tekoči fazi,

raztopina pa je tekočina brez trdnih delcev.

PFC 1(C)(I)(b)(i): Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Enostavno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega hranila.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah:

5 masnih odstotkov skupnega dušika (N),

5 masnih odstotkov skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

3 masne odstotke skupnega kalijevega oksida (K2O),

2 masna odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO),

6 masnih odstotkov skupnega kalcijevega oksida (CaO),

5 masnih odstotkov skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali

1 masni odstotek skupnega natrijevega oksida (Na2O).

PFC 1(C)(I)(b)(ii): Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Sestavljeno tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega hranila.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje več kot eno od naslednjih deklariranih hranil v navedenih najmanjših količinah

1,5 masnega odstotka skupnega dušika (N),

1,5 masnega odstotka skupnega fosforjevega pentoksida (P2O5),

1,5 masnega odstotka skupnega kalijevega oksida (K2O),

0,75 masnega odstotka skupnega magnezijevega oksida (MgO),

0,75 masnega odstotka skupnega kalcijevega oksida (CaO),

0,75 masnega odstotka skupnega žveplovega trioksida (SO3) ali

0,5 masnega odstotka skupnega natrijevega oksida (Na2O).

PFC 1(C)(II): Anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.Anorgansko gnojilo z mikrohranili je anorgansko gnojilo, ki ne spada med gnojila z makrohranili, namenjeno zagotavljanju enega ali več od naslednjih hranil: bora (B), kobalta (Co), bakra (Cu), železa (Fe), mangana (Mn), molibdena (Mo) ali cinka (Zn).

2.Gnojilo z mikrohranili je končnemu uporabniku na voljo samo pakirano.

3.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

PFC 1(C)(II)(a): Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili ima deklarirano vsebnost samo enega hranila.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE ustreza eni tipologiji, opisu in ustrezni zahtevi glede najmanjše vsebnosti hranil v spodnji tabeli:

PFC 1(C)(II)(b): Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili ima deklarirano vsebnost več kot enega mikrohranila.

2.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje deklarirana hranila v vsaj eni od naslednjih količin:

2 masna odstotka za gnojila v obliki suspenzije ali raztopine („tekoče sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili“), če

je suspenzija dvofazna disperzija, v kateri so trdni delci ohranjeni v suspenziji v tekoči fazi,

raztopina pa tekočina brez trdnih delcev, ter

5 masnih odstotkov za druga gnojila („trdno sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili“).

PFC 2: Sredstvo za apnjenje

1.Sredstvo za apnjenje je gnojilni proizvod z oznako CE, namenjen odpravljanju kislosti tal, ter vsebuje okside, hidrokside, karbonate ali silikate hranil kalcija (Ca) ali magnezija (Mg).

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

kadmij (Cd)3 mg/kg suhe snovi,

šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

živo srebro (Hg)2 mg/kg suhe snovi,

nikelj (Ni)90 mg/kg suhe snovi,

svinec (Pb)200 mg/kg suhe snovi in

arzen (As)120 mg/kg suhe snovi.

3.Upoštevajo se naslednji parametri, določeni za suho snov:

najmanjša nevtralizacijska vrednost: 15 (enakovredno CaO) ali 9 (enakovredno HO-) in

najmanjša reaktivnost: 10 % ali 50 % po 6 mesecih (inkubacijski test).

PFC 3: Izboljševalec tal

Izboljševalec tal je gnojilni proizvod z oznako CE, ki se dodaja tlom, da bi se ohranile, izboljšale ali zaščitile fizikalne ali kemične lastnosti, struktura ali biološka dejavnost tal.

PFC 3(A): Organski izboljševalec tal

1.Organski izboljševalec tal sestavljajo samo materiali biološkega izvora, z izjemo materialov, ki so fosilizirani ali vgrajeni v geološke formacije.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

kadmij (Cd)3 mg/kg suhe snovi,

šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi,

nikelj (Ni)50 mg/kg suhe snovi in

svinec (Pb)120 mg/kg suhe snovi.

3.Kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje živalski stranski proizvod, kakor je opredeljeno v Uredbi (ES) št. 1069/2009,

(a)V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp..

(b)V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti nobene od naslednjih vrst bakterij s koncentracijo več kot 1000 CFU/g sveže mase:

Escherichie coli ali

Enterococaceae.

To se dokaže z meritvijo prisotnosti vsaj ene od navedenih vrst bakterij.

4.Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje 40 masnih odstotkov ali več suhe snovi.

5.V gnojilnem proizvodu z oznako CE mora biti vsaj 7,5 masnega odstotka organskega ogljika (C).

PFC 3(B): Anorganski izboljševalec tal

1.Anorganski izboljševalec tal je izboljševalec tal, ki ni organski izboljševalec tal.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegala naslednje količine:

kadmij (Cd)1,5 mg/kg suhe snovi,

šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi,

nikelj (Ni)100 mg/kg suhe snovi in

svinec (Pb)150 mg/kg suhe snovi.

PFC 4: Rastni medij

1.Rastni medij je material, ki ni zemlja, namenjen uporabi kot substrat za razvoj korenin.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

kadmij (Cd)3 mg/kg suhe snovi,

šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi,

živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi,

nikelj (Ni)100 mg/kg suhe snovi in

svinec (Pb)150 mg/kg suhe snovi.

3.V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp..

4.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti nobene od naslednjih vrst bakterij s koncentracijo več kot 1000 CFU/g sveže mase:

(a)Escherichie coli ali

(b)Enterococaceae.

To se dokaže z meritvijo prisotnosti vsaj ene od navedenih vrst bakterij.

PFC 5: Agrarni dodatek

Agrarni dodatek je gnojilni proizvod z oznako CE, namenjen za dodajanje proizvodom, ki rastlinam zagotavljajo hranila, da bi navedenemu proizvodu izboljšali vzorce sproščanja hranil.

PFC 5(A): Inhibitor

1.Inhibitor je snov ali zmes, ki zavira ali ustavlja dejavnosti posebnih skupin mikroorganizmov ali encimov.

2.Vsaka snov je bila na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 5 registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje

(a)informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

(b)poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

PFC 5(A)(I): Inhibitor nitrifikacije

1.Inhibitor nitrifikacije zavira biološko oksidacijo amonijevega dušika (NH3-N) v nitritov dušik (NO2-) in s tem upočasnjuje tvorbo nitratovega dušika (NO3-).

2.Inkubacijski test v tleh za določanje stopnje oksidacije amonijevega dušika (NH3-N) s pomočjo

izginotja amonijevega dušika (NH3-N) ali

vsote proizvodnje nitritovega dušika (NO2-) in nitratovega dušika (NO3-) ob upoštevanju časa

v vzorcu tal, kjer je bil dodan inhibitor nitrifikacije, prikazuje statistično razliko stopnje oksidacije amonijevega dušika (NH3-N) glede na kontrolni vzorec, kjer inhibitor nitrifikacije ni bil dodan.

PFC 5(A)(II): Inhibitor ureaze

1.Inhibitor ureaze zavira hidrolizno delovanje na ureo (CH4N2O) z ureaznim encimom, ki je usmerjen predvsem na zmanjšanje izhlapevanja amonijaka.

2.In-vitro merjenje stopnje hidrolize uree (CH4N2O) ob upoštevanju časa v vzorcu tal, kjer je bil dodan inhibitor ureaze, pokaže statistično razliko v stopnji hidrolize glede na kontrolni vzorec, kjer inhibitor ureaze ni bil dodan.

PFC 5(B): Kelatni reagent

1.Kelatni reagent je organska snov, namenjena izboljšanju dolgoročne razpoložljivosti hranil za rastline in sestoji iz molekule, ki

lahko na dveh ali več straneh donira elektronske pare osrednjemu prehodnemu kovinskemu kationu (cink (Zn), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), magnezij (mg), kalcij (Ca) ali kobalt (Co)), in

je dovolj velika, da tvori strukturo pet- do šestčlenskega obroča.

2.Snov je bila na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 6 registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje

(a)informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

(b)poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

3.Gnojilni proizvod z oznako CE ostane po treh dneh v standardni Hoaglandovi raztopini pri pH 7 in 8 nespremenjen.

PFC 5(C): Kompleksirajoči reagent

1.Kompleksirajoči reagent je organska snov, namenjena izboljšanju dolgoročne razpoložljivosti hranil za rastline in lahko oblikuje plosko ali sterično strukturo z enim dvo- ali trovalentnim prehodnim kovinskim kationom.

2.Snov je bila na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 7 registrirana v dokumentaciji, ki vsebuje

(a)informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

(b)poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

3.Gnojilni proizvod z oznako CE ostane po enem dnevu v vodni raztopini pri pH 6 in 7 nespremenjen.

PFC 6: Rastlinski biostimulant

1.Rastlinski biostimulant je gnojilni proizvod z oznako CE, ki spodbuja hranilne procese rastline neodvisno od vsebnosti hranil proizvoda, čigar edini cilj je izboljšati eno ali več naslednjih značilnosti rastline:

(a)učinkovitost rabe hranil,

(b)toleranco na abiotski stres ali

(c)kakovostne lastnosti kmetijskih rastlin.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

kadmij (Cd)3 mg/kg suhe snovi,

šestvalentni krom (Cr VI)2 mg/kg suhe snovi in

svinec (Pb)120 mg/kg suhe snovi.

3.Rastlinski biostimulant ima učinke, ki so navedeni na oznaki kmetijske rastline.

PFC 6(A): Mikrobni rastlinski biostimulant

1.Mikrobni rastlinski biostimulant sestavljajo izključno mikroorganizmi ali konzorcij mikroorganizmov, kakor so navedeni v kategoriji 7 komponentnih materialov iz Priloge II.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi in

nikelj (Ni)50 mg/kg suhe snovi.

3.V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp.

4.V 1 g ali 1 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Escherichie coli.

5.V gnojilnem proizvodu z oznako CE z več kot 10 CFU/g sveže mase ne sme biti Enterococcaceae:

6.V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Listerie monocytogenes.

7.V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Vibria spp.

8.V 25 g ali 25 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Shigelle spp.

9.V 1 g ali 1 ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Staphylococcusa aureusa.

10.Število aerobnih mikroorganizmov na ploščah ne sme presegati 105 CFU/g ali ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE, razen če je mikrobni biostimulant aerobna bakterija.

11.Število kvasovk in plesni ne sme presegati 1000 CFU/g ali ml vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE, razen če je mikrobni biostimulant gliva.

12.Kadar je mikrobni rastlinski biostimulant suspenzija ali raztopina, pri čemer

je suspenzija dvofazna disperzija, v kateri so trdni delci ohranjeni v suspenziji v tekoči fazi,

raztopina pa je tekočina brez trdnih delcev,

ima rastlinski biostimulant pH najmanj 4.

13.Rok uporabnosti mikrobnega rastlinskega biostimulanta je najmanj 6 mesecev v pogojih skladiščenja, navedenih na oznaki.

PFC 6(B): Nemikrobni rastlinski biostimulant

Nemikrobni rastlinski biostimulant je rastlinski biostimulant, ki ne spada med mikrobne rastlinske biostimulante.

PFC 6(B)(I): Organski nemikrobni rastlinski biostimulant

1.Organski nemikrobni rastlinski biostimulant je sestavljen iz snovi ali zmesi, ki vsebuje ogljik (C) samo živalskega ali rastlinskega izvora.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

živo srebro (Hg)1 mg/kg suhe snovi in

nikelj (Ni)50 mg/kg suhe snovi.

3.V 25 g vzorca gnojilnega proizvoda z oznako CE ne sme biti Salmonelle spp..

4.V gnojilnem proizvodu z oznako CE z več kot 1000 CFU/g sveže mase ne sme biti nobene od naslednjih vrst bakterij:

(a)Escherichie coli ali

(b)Enterococaceae.

To se dokaže z meritvijo prisotnosti vsaj ene od navedenih vrst bakterij.

PFC 6(B)(II): Anorganski nemikrobni rastlinski biostimulant

1.Anorganski nemikrobni rastlinski biostimulant je nemikrobni rastlinski biostimulant, ki ne spada med anorganske mikrobne rastlinske biostimulante.

2.V gnojilnem proizvodu z oznako CE ne sme biti kontaminantov, ki bi presegali naslednje količine:

živo srebro (Hg)2 mg/kg suhe snovi,

nikelj (Ni)120 mg/kg suhe snovi in

arzen (As)60 mg/kg suhe snovi.

PFC 7: Mešanica gnojilnih proizvodov

1.Mešanica gnojilnih proizvodov je gnojilni proizvod z oznako CE, ki je sestavljen iz enega ali več gnojilnih proizvodov z oznako CE kategorije 1–6.

2.Skladnost z zahtevami te uredbe posameznega komponentnega gnojilnega proizvoda v mešanici se dokaže v skladu s postopkom za ugotavljanje skladnosti, ki se uporablja za navedeno komponento gnojilnega proizvoda.

3.Mešanje ne sme spremeniti narave posameznega komponentnega gnojilnega proizvoda

na način, ki negativno vpliva na zdravje ljudi, živali ali rastlin, na varnost, ali na okolje pri smiselno predvidljivih pogojih shranjevanja ali uporabe mešanice gnojilnega proizvoda z oznako CE, ali

na kateri koli drug pomemben način.

4.Proizvajalec mešanice ugotovi skladnost mešanice z zahtevami iz navedenih odstavkov 1–3, zagotovi, da mešanica izpolnjuje zahteve glede označevanja iz Priloge III, ter prevzame odgovornost v skladu s členom 15(4) te uredbe za skladnost mešanice z zahtevami iz te uredbe, tako da

pripravi izjavo EU o skladnosti za mešanico gnojilnega proizvoda z oznako CE v skladu s členom 6(2) te uredbe ter

ima na razpolago izjavo o skladnosti za vsak komponentni gnojilni proizvod.

5.Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost mešanic gnojilnih proizvodov z oznako CE na trgu, spoštujejo naslednje določbe te uredbe v zvezi z izjavo EU o skladnosti za vsak komponentni gnojilni proizvod ter za mešanico:

člen 6(3) (obveznost proizvajalca, da hrani izjavo EU o skladnosti);

člen 7(2)(a) (obveznost pooblaščenega zastopnika, da hrani izjavo EU o skladnosti);

člen 8(2) (obveznost uvoznika, da zagotovi, da je gnojilnemu proizvodu z oznako CE priložena izjava EU o skladnosti);

(člen 8(8) (obveznost uvoznika, da hrani izvod izjave EU o skladnosti ter jo na zahtevo predloži organom za nadzor trga); ter

člen 9(2) (obveznost distributerja, da preveri, da je gnojilnemu proizvodu z oznako CE priložena izjava EU o skladnosti).

PRILOGA II
Kategorije komponentnih materialov

Gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje samo komponentne materiale, ki izpolnjujejo zahteve za eno ali več kategorij komponentnih materialov („CMC“), navedenih v nadaljevanju.

Komponentni materiali ali vhodni materiali, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo, ne vsebujejo snovi, katerih mejne vrednosti so navedene v Prilogi I k tej uredbi, in sicer v količinah, ki ogrožajo skladnost gnojilnega proizvoda z oznako CE z veljavnimi zahtevami iz navedene priloge.

Del I
Pregled kategorij komponentnih materialov

CMC 1: Snovi in zmesi neobdelanega materiala

CMC 2: Nepredelane ali mehansko predelane rastline, deli rastlin in rastlinski izvlečki

CMC 3: Kompost

CMC 4: Digestat energijske kmetijske rastline

CMC 5: Drug digestat, razen digestata energijskih kmetijskih rastlin

CMC 6: Stranski proizvodi živilske industrije

CMC 7: Mikroorganizmi

CMC 8: Agrarni dodatki

CMC 9: Polimeri hranil

CMC 10: Drugi polimeri, razen polimeri hranil

CMC 11: Nekateri živalski stranski proizvodi

Del II
Zahteve glede kategorij komponentnih materialov

V tem delu so določeni komponentni materiali, iz katerih so gnojilni proizvodi z oznako CE izključno sestavljeni.

CMC 1: Snovi in zmesi neobdelanega materiala

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje snovi in zmesi, razen 8  

(a)odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES;

(b)stranskih proizvodov v smislu Direktive 2008/98/ES;

(c)materialov, ki so prej sestavljali eno od snovi iz točk a in b,

(d)živalskih stranskih proizvodov v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009,

(e)polimerov ali

(f)snovi ali zmesi, namenjenih izboljšanju vzorcev sproščanja hranil iz gnojilnega proizvoda z oznako CE, v katerega so vključene.

2.Vse snovi, vključene v gnojilni proizvod z oznako CE, same po sebi ali v zmesi, so registrirane na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 z dokumentacijo, ki vsebuje

(a)informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

(b)poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

CMC 2: Nepredelane ali mehansko predelane rastline, deli rastlin ali rastlinski izvlečki

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje rastline, dele rastlin ali rastlinske izvlečke, ki niso bili drugače obdelani kot rezani, mleti, centrifugirani, stiskani, sušeni, sušeni z zamrzovanjem ali z vodno ekstrakcijo.

2.Za namene odstavka 1 se med rastline štejejo alge, ne pa modrozelene alge.

CMC 3: Kompost

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje kompost, pridobljen z aerobnim kompostiranjem izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

(a)bioloških odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES, ki izhajajo iz ločenega zbiranja bioloških odpadkov pri viru;

(b)živalskih stranskih proizvodov kategorij 2 in 3 v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(c)živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z vodno ekstrakcijo, s parno destilacijo ali segrevanjem, izključno z namenom, da se odstrani voda, ali izločenih iz zraka na kakršen koli način, razen

organske frakcije mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, ločenih z mehansko, fizikalno-kemično, biološko in/ali ročno obdelavo;

blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug ter

živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(d)dodatkov za kompostiranje, ki so potrebni za boljšo učinkovitost postopka ali okoljsko uspešnost postopka kompostiranja pod pogojem, da

je dodatek registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 9 v dokumentaciji, ki vsebuje

––    informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

––    poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda, 

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi, ter

skupna koncentracija vseh dodatkov ne presega 5 % skupne teže vhodnih materialov; ali

(e)kateri koli materiali iz točk od (a) do (d), ki

je že bil kompostiran ali razgrajen in

ne vsebuje več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16 10 .

2.Kompostiranje mora potekati v obratu,

ki predeluje le vhodne materiale iz navedenega odstavka 1 ter

kjer ni fizičnega stika med vhodnimi in izhodnimi materiali, kar zadeva tudi skladiščenje.

3.Aerobno kompostiranje mora zajemati pretežno aerobno nadzorovano razgradnjo biološko razgradljivega materiala, ki zaradi biološko proizvedene toplote omogoča razvoj temperatur, primernih za termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se morajo redno in temeljito odstranjevati, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom kompostiranja morajo vsi deli vsake serije imeti enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

65 °C ali več najmanj 5 dni,

60 °C ali več najmanj 7 dni ali

55 °C ali več najmanj 14 dni.

4.Kompost ne sme vsebovati

(a)več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16 11 ter

(b)več kot 5 g/kg suhe snovi makroskopskih nečistot iz stekla, kovine in plastične mase nad 2 mm.

5.Od [Urad za publikacije: Prosimo vstavite datum, ki je 5 let od datuma začetka uporabe te uredbe] kompost vsebuje največ 2,5 g/kg suhe snovi makroskopskih nečistot iz plastične mase nad 2 mm. Do [Urad za publikacije: Prosimo, vstavite datum, ki je 8 let od datuma začetka uporabe te uredbe] se mejna vrednost 2,5 g/kg suhe snovi ponovno oceni, da se upošteva napredek v zvezi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov.

6.Kompost mora izpolnjevati vsaj eno izmed naslednjih meril stabilnosti:

(a)stopnja porabe kisika:

opredelitev: pokazatelj obsega, v katerem se biološko razgradljive organske snovi v določenem časovnem obdobju razkrojijo. Metoda ni primerna za material, ki vsebuje več kot 20 % delcev, večjih od 10 mm;

merilo: največ 25 mmol O2/kg organske snovi/h; ali

(b)dejavnik samoogrevanja:

opredelitev: najvišja temperatura, ki jo kompost doseže v normalnih razmerah kot pokazatelj njegove aerobne biološke aktivnosti;

merilo: najmanjša stopnja razkroja.

CMC 4: Digestat energijskih kmetijskih rastlin

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

(a)rastlin, ki se ne uporabljajo v noben drug namen; za namene tega odstavka se med rastline štejejo alge, ne pa modrozelene alge.

(b)dodatkov za razgradnjo, ki so potrebni za boljšo učinkovitost postopka ali okoljsko uspešnost postopka razgradnje pod pogojem, da

je dodatek registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 12 v dokumentaciji, ki vsebuje

––    informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

––    poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi, ter

skupna koncentracija vseh dodatkov ne presega 5 % skupne teže vhodnih materialov; ali

(c)katerega koli materiala iz točk (a) in (b), ki je bil predhodno razgrajen.

2.Anaerobna razgradnja mora potekati v obratu,

ki predeluje le vhodne materiale iz navedenega odstavka 1 ter

kjer ni fizičnega stika med vhodnimi in izhodnimi materiali, kar zadeva tudi skladiščenje.

3.Anaerobna razgradnja mora zajemati nadzorovano razgradnjo biološko razgradljivih materialov, ki so pretežno anaerobni, pri temperaturah, primernih za mezofilne ali termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se morajo redno in temeljito odstranjevati, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom razgradnje morajo imeti vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

(a)termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C v najmanj 24 urah in hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni;

(b)termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura);

(c)termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C, ki ji sledi kompostiranje pri

65 °C ali več najmanj 5 dni,

60 °C ali več najmanj 7 dni ali

55 °C ali več najmanj 14 dni;

(d)mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura); ali

(e)mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C, ki ji sledi kompostiranje pri

65 °C ali več najmanj 5 dni,

60 °C ali več najmanj 7 dni ali

55 °C ali več najmanj 14 dni.

4.Tako trdni kot tekoči del digestata morata izpolnjevati vsaj enega od naslednjih meril stabilnosti:

(a)stopnja porabe kisika:

opredelitev: pokazatelj obsega, v katerem se biološko razgradljive organske snovi v določenem časovnem obdobju razkrojijo. Metoda ni primerna za material, ki vsebuje več kot 20 % delcev, večjih od 10 mm;

merilo: največ 50 mmol O2/kg organske snovi/h; ali

(b)potencial ostanka bioplina:

opredelitev: pokazatelj plina, ki se sprosti iz digestata v 28-dnevnem obdobju in se meri glede na vsebnost hlapnih trdnih snovi v vzorcu. Test se izvaja trikrat in za dokaz skladnosti z zahtevami se uporabi povprečni rezultat. Hlapne trdne snovi so trdne snovi v vzorcu materiala, ki so izgubljene pri zgorevanju suhih trdnih snovi pri 550 °C;

merilo: največ 0,45 l bioplina / g hlapnih trdnih snovi.

CMC 5: Drug digestat, razen digestata energijskih kmetijskih rastlin

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje digestat, pridobljen z anaerobno razgradnjo izključno enega ali več naslednjih vhodnih materialov:

(a)bioloških odpadkov v smislu Direktive 2008/98/ES, ki izhajajo iz ločenega zbiranja bioloških odpadkov pri viru;

(b)živalskih stranskih proizvodov kategorij 2 in 3 v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(c)živih ali mrtvih organizmov ali njihovih delov, nepredelanih ali predelanih le na ročen, mehanski ali gravitacijski način, z raztapljanjem v vodi, s flotacijo, z izločevanjem z vodo, z destilacijo z vodno paro ali segrevanjem, izključno z namenom, da se odstrani voda, ali izločenih iz zraka na kakršen koli način, razen

organske frakcije mešanih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, ločenih z mehansko, fizikalno-kemično, biološko in/ali ročno obdelavo;

blata iz čistilnih naprav, industrijskega blata ali mulja iz rečnih strug,

živalskih stranskih proizvodov kategorije 1 v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009;

(d)dodatkov za razgradnjo, ki so potrebni za boljšo učinkovitost postopka ali okoljsko uspešnost postopka razgradnje pod pogojem, da

je dodatek registriran v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006  13 v dokumentaciji, ki vsebuje

––    informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

––    poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če ni zajeta v izjemi, za katere registracija ni obvezna, kakor so določene v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi, ter

skupna koncentracija vseh dodatkov ne presega 5 % skupne teže vhodnih materialov; ali

(e)katerega koli materiala iz točk od (a) do (d), ki

je že bila kompostirana ali razgrajena in

ne vsebuje več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16 14 .

2.Anaerobna razgradnja mora potekati v obratu,

ki predeluje le vhodne materiale iz navedenega odstavka 1 ter

kjer ni fizičnega stika med vhodnimi in izhodnimi materiali, kar zadeva tudi skladiščenje.

3.Anaerobna razgradnja mora zajemati nadzorovano razgradnjo biološko razgradljivega materiala, ki so pretežno anaerobne, pri temperaturah, primernih za mezofilne ali termofilne bakterije. Vsi deli vsake serije se morajo redno in temeljito odstranjevati, da se zagotovi ustrezna higienizacija in homogenost materiala. Med postopkom razgradnje morajo imeti vsi deli vsake serije enega od naslednjih temperaturno-časovnih profilov:

(a)termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C v najmanj 24 urah in hidravlični zadrževalni čas najmanj 20 dni;

(b)termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura);

(c)termofilna anaerobna razgradnja pri 55 °C, ki ji sledi kompostiranje pri

65 °C ali več najmanj 5 dni,

60 °C ali več najmanj 7 dni ali

55 °C ali več najmanj 14 dni;

(d)mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C s postopkom obdelave, vključno s pasterizacijo (70 °C, 1 ura); ali

(e)mezofilna anaerobna razgradnja pri 37–40 °C, ki ji sledi kompostiranje pri

65 °C ali več najmanj 5 dni,

60 °C ali več najmanj 7 dni ali

55 °C ali več najmanj 14 dni.

4.Niti trdni niti tekoči deli digestata ne smejo vsebovati več kot 6 mg/kg suhe snovi PAH16 15 .

5.Digestat ne sme vsebovati več kot 5 g/kg suhe snovi makroskopskih nečistot iz stekla, kovine in plastične mase nad 2 mm.

6.Od [Urad za publikacije: Prosimo vstavite datum, ki je 5 let od datuma začetka uporabe te uredbe] digestat vsebuje največ 2,5 g/kg suhe snovi makroskopskih nečistot iz plastične mase nad 2 mm. Do [Urad za publikacije: Prosimo, vstavite datum, ki je 8 let od datuma začetka uporabe te uredbe] se mejna vrednost 2,5 g/kg suhe snovi ponovno oceni, da se upošteva napredek v zvezi z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov.

7.Tako trdni kot tekoči del digestata morata izpolnjevati vsaj enega od naslednjih meril stabilnosti:

(a)stopnja porabe kisika:

opredelitev: pokazatelj obsega, v katerem se biološko razgradljive organske snovi v določenem časovnem obdobju razkrojijo. Metoda ni primerna za material, ki vsebuje več kot 20 % delcev, večjih od 10 mm;

merilo: največ 50 mmol O2/kg organske snovi/h; ali

(b)potencial ostanka bioplina:

opredelitev: pokazatelj plina, ki se sprosti iz digestata v 28-dnevnem obdobju in se meri glede na vsebnost hlapnih trdnih snovi v vzorcu. Test se izvaja trikrat in za dokaz skladnosti z zahtevami se uporabi povprečni rezultat. Hlapne trdne snovi so trdne snovi v vzorcu, ki so izgubljene pri zgorevanju suhih trdnih snovi pri 550 °C;

merilo: največ 0,45 l bioplina / g hlapnih trdnih snovi.

CMC 6: Stranski proizvodi živilske industrije

1.Gnojilni proizvod lahko vsebuje komponentni material iz ene od naslednjih snovi:

(a)industrijskega apna živilske industrije, tj. material iz živilskopredelovalne industrije, pridobljen s karbonizacijo organske snovi, pri kateri se uporablja izključno žgano apno iz naravnih virov;

(b)molas, tj. viskozen stranski proizvod pri rafiniranju sladkornega trsa ali sladkorne pese v sladkor ali

(c)vinase, tj. viskozen stranski proizvod pri postopku fermentacije molas v etanol, askorbinsko kislino ali druge proizvode.

2.Snov mora biti registrirana na podlagi Uredbe (ES) št. 1907/2006 16 v dokumentaciji, ki vsebuje

(a)informacije, določene v prilogah VI, VII in VIII Uredbe (ES) št. 1907/2006, in

(b)poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1907/2006, ki pokriva uporabo gnojilnega proizvoda,

razen če je izrecno zajeta v eni od izjem, za katere registracija ni obvezna, kakor je določeno v Prilogi IV k navedeni uredbi ali v točkah 6, 7, 8 ali 9 Priloge V k navedeni uredbi.

CMC 7: Mikroorganizmi

Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje mikroorganizme, vključno z mrtvimi mikroorganizmi ali mikroorganizmi s praznimi celicami ter nenevarnimi preostalimi elementi medijev, na katerih so bili proizvedeni, ki

niso bili drugače obdelani kot sušeni ali sušeni z zamrzovanjem ter

so navedeni v spodnji razpredelnici:

CMC 8: Agrarni dodatki

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje snov in zmes, namenjeno izboljšanju vzorcev sproščanja hranil iz gnojilnega proizvoda, samo če je bila skladnost te snovi ali zmesi z zahtevami iz te uredbe za proizvod iz PFC 5 Priloge I dokazana v skladu s postopkom za ugotavljanje skladnosti, ki se uporablja za tak agrarni dodatek.

2.Količina skladnega agrarnega dodatka v gnojilnem proizvodu z oznako CE je tolikšna, da

(a)povzroči učinek, naveden med informacijami za uporabnike gnojilnega proizvoda z oznako CE, in

(b)ne vpliva splošno negativno na zdravje ljudi, živali ali rastlin, na varnost, ali na okolje pri smiselno predvidljivih pogojih shranjevanja ali uporabe gnojilnega proizvoda z oznako CE.

3.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje skladen inhibitor nitrifikacije, kakor je navedeno v PFC 5(A)(I) Priloge I, samo če vsaj 50 % skupnega dušika (N) v gnojilnem proizvodu sestoji iz amonijevega dušika (NH4+) in sečninskega dušika (CH4N2O).

4.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje skladen inhibitor ureaze, kakor je navedeno v PFC 5(A)(I) Priloge I, samo če vsaj 50 % skupnega dušika (N) v gnojilnem proizvodu sestoji iz sečninskega dušika (CH4N2O).

5.Proizvajalec gnojilnega proizvoda z oznako CE mora imeti na voljo izjavo EU o skladnosti skladnega agrarnega dodatka.

6.Gospodarski subjekti, ki omogočajo dostopnost gnojilnih proizvodov z oznako CE na trgu, morajo spoštovati naslednje določbe te uredbe v zvezi z izjavo EU o skladnosti tako gnojilnega proizvoda z oznako CE kot skladnega agrarnega dodatka:

(a)člen 6(3) (obveznost proizvajalca, da hrani izjavo EU o skladnosti);

(b)člen 7(2)(a) (obveznost pooblaščenega zastopnika, da hrani izjavo EU o skladnosti);

(c)člen 8(2) (obveznost uvoznika, da zagotovi, da je gnojilnemu proizvodu z oznako CE priložena izjava EU o skladnosti);

(d)člen 8(8) (obveznost uvoznika, da hrani izvod izjave EU o skladnosti ter jo na zahtevo predloži organom za nadzor trga) ter

(e)člen 9(2) (obveznost distributerja, da preveri, ali je gnojilnemu proizvodu z oznako CE priložena izjava EU o skladnosti).

CMC 9: Polimeri hranil

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje polimere, sestavljene izključno iz monomernih snovi, ki so v skladu z opisom iz CMC 1, pri čemer je namen polimerizacije nadzor sproščanja hranil iz ene ali več monomernih snovi.

2.Vsaj 3/5 polimerov mora biti topnih v vroči vodi.

3.Polimeri ne smejo vsebovati formaldehida.

CMC 10: Drugi polimeri razen polimeri hranil

1.Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje druge polimere, ki niso polimeri hranil, samo kadar je namen polimera

(a)nadzorovanje prepustnosti vode v delce hranil in tako sprostitev hranil (v tem primeru je polimer ponavadi naveden kot prevlečno sredstvo), ali

(b)povečanje sposobnosti zadrževanja vode gnojilnega proizvoda z oznako CE.

2.Od [Urad za publikacije: prosimo, vstavite datum tri leta po začetku uporabe te uredbe] so izpolnjena naslednja merila: Polimer se mora fizično in biološko razgraditi, tako da se večji del razgradi v ogljikov dioksid (CO2), biomaso in vodo. Pri testu biorazgradljivosti, kakor je določeno v točkah od (a) do (c) v nadaljevanju, se mora v največ 24 mesecih vsaj 90 % organskega ogljika pretvoriti v CO2.

(a)Test se opravi pri temperaturi 25 °C ±2 °C.

(b)Opraviti se mora v skladu z metodo za določanje popolne aerobne biorazgradljivosti plastičnih materialov v tleh z merjenjem potrebe po kisiku ali količine sproščenega ogljikovega dioksida.

(c)Mikrokristalni celulozni prah z enakimi dimenzijami kot testni material se uporablja kot referenčni material pri testu.

(d)Za testni material pred testom ne veljajo pogoji ali postopki, namenjeni pospešitvi razgradnje filma, kot je izpostavljenost vročini ali svetlobi.

3.Niti polimer niti njegovi razgradni stranski proizvodi ne smejo na splošno škodljivo učinkovati na zdravje živali ali rastlin ali na okolje pri smiselno predvidljivih pogojih uporabe gnojilnega proizvoda z oznako CE. Polimer mora uspešno prestati akutni test strupenosti za rast rastline, test akutne strupenosti na deževnikih in test z inhibicijo nitrifikacije s talnimi mikroorganizmi, kot sledi:

(a)Pri testu akutne strupenosti za rast rastline mora biti stopnja kalivosti in rastlinske biomase testiranih rastlinskih vrst na tleh, izpostavljenih testnemu materialu, več kot 90 % stopnje kalivosti in rastlinske biomase iste rastlinske vrste na ustreznem slepem vzorcu tal, ki ni bil izpostavljen testnemu materialu.

(b)Rezultati se štejejo za veljavne samo, če je pri kontrolah (tj. slepi vzorec tal):

vznik sejancev vsaj 70-odstoten,

sejanci ne kažejo vidnih fitotoksičnih učinkov (npr. kloroze, nekroze, venenja, deformacij listov in stebel), rastline pa izkazujejo le normalno variacijo rasti in morfologije za to določeno vrsto,

srednja stopnja preživetja vzniknjenih kontrolnih sejancev v času trajanja študije je vsaj 90 %, ter

okoljski pogoji za določeno vrsto so enaki in rastni medij vsebuje enako količino matrike tal, podpornih medijev ali substrata iz istega vira.

(c)Pri testu akutne strupenosti na deževnikih se opažena smrtnost in biomasa preživelih deževnikov v tleh, izpostavljenih testnemu materialu, ne sme razlikovati za več kot 10 % v primerjavi z ustreznim slepim vzorcem tal, ki ni izpostavljen testnemu materialu. Rezultati se štejejo za veljavne, če

odstotek smrtnosti, opažene pri kontroli (tj. slepi vzorec tal), je manjši od 10 %, in

povprečna izguba biomase (povprečna teža) črvov v slepem vzorcu tal ne presega 20 %.

(d)Pri testu z inhibicijo nitrifikacije s talnimi mikroorganizmi mora biti stopnja tvorbe nitrita v tleh, izpostavljenih testnemu materialu, več kot 90 % stopnje pri ustreznem slepem vzorcu tal, ki ni bil izpostavljen testnemu materialu. Rezultati se štejejo za veljavne, če je razlika med ponovitvenimi kontrolnimi vzorci tal (slepi vzorec tal) in testnimi vzorci manjša od ±20 %.

CMC 11: Nekateri živalski stranski proizvodi

Gnojilni proizvod z oznako CE lahko vsebuje živalske stranske proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, ki so dosegli končno točko v proizvodni verigi, kakor je določeno v skladu z navedeno uredbo, ter so navedeni in določeni v naslednji tabeli:

PRILOGA III
Zahteve za označevanje

Ta priloga določa zahteve za označevanje gnojilnih proizvodov z oznako CE. Zahteve iz dela 2 in dela 3 te priloge za določeno funkcijsko kategorijo proizvodov (PFC), kot je določena v Prilogi I, se uporabljajo za gnojilne proizvode z oznako CE v vseh podkategorijah navedene kategorije PFC.

Del 1
Splošne zahteve za označevanje

1.Informacije, ki jih zahteva ta uredba, morajo biti jasno ločene od vseh drugih informacij.

2.    Navedejo se naslednje informacije:

(a)oznaka funkcijske kategorije proizvoda (PFC), kot je navedena v delu I Priloge I;

(b)    količina gnojilnega proizvoda z oznako CE, navedena kot masa ali prostornina;

(c)    navodila za predvideno uporabo, vključno s predvidenim odmerkom in predvidenimi ciljnimi rastlinami;

(d)    vse ustrezne informacije o priporočenih ukrepih za obvladovanje tveganj za zdravje ljudi, živali ali rastlin, za varnost ali okolje in

(e)    opis vseh komponent, ki predstavljajo več kot 5 % teže proizvoda, v padajočem vrstnem redu po teži suhe snovi, vključno z navedbo ustreznih kategorij komponentnih materialov (CMC), kakor so navedene v Prilogi II.

3.    Če je v postopek ugotavljanja skladnosti vključen priglašeni organ, se navede identifikacijska številka priglašenega organa.

4.    Če gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje živalske stranske proizvode v smislu Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen gnoja, se navede naslednje navodilo za uporabnike: „Rejnih živali se ne sme niti neposredno niti s pašo hraniti s krmnimi rastlinami z zemljišča, na katerem se je proizvod uporabljal, razen če je do košnje oziroma paše prišlo po poteku vsaj 21-dnevne karence.“

5.    Če gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje snov, za katero so bile določene mejne vrednosti ostankov za živila in krmo v skladu z Uredbo (EGS) št. 315/93, Uredbo (ES) št. 396/2005, Uredbo (ES) št. 470/2009 ali Direktivo 2002/32/ES, se z navodili iz odstavka 2(c) zagotovi, da se pri predvideni uporabi gnojilnega proizvoda z oznako CE navedene mejne vrednosti v živilih ali krmi ne presežejo.

6.    Oznaka funkcijske kategorije proizvoda (PFC), kakor je navedena v Prilogi I, ne sme biti navedena na gnojilnem proizvodu z oznako CE, pri katerem ugotavljanje skladnosti v skladu s to uredbo za navedeno PFC ni bilo uspešno.

7.    Informacije, razen tistih, ki se zahtevajo v skladu z odstavki od 2 do 6,

(a)    ne smejo zavajati uporabnika, na primer s pripisovanjem lastnosti proizvodu, ki jih ta nima, ali z navajanjem, da ima proizvod edinstvene lastnosti, ki jih imajo tudi podobni proizvodi;

(b)    se nanašajo na preverljive dejavnike in

(c)    smejo vključevati trditve, kot sta „trajnostni“ ali „okolju prijazen“, samo če je take trditve mogoče objektivno preveriti na podlagi splošno priznanih smernic, standardov ali shem.

8.    Izraz „z malo klorida“ ali podoben se lahko uporabi samo, če je vsebnost klora (Cl) pod 30 g/kg.

Del 2
Za posamezne proizvode značilne zahteve za označevanje

PFC 1: Gnojilo

1.Vsebnost dušika (N), fosforja (P) in kalija (K) se deklarira le, če so navedena hranila prisotna v gnojilnem proizvodu z oznako CE v najmanjši količini, določeni v Prilogi I za ustrezno funkcijsko kategorijo proizvodov (PFC).

2.    Naslednja pravila se uporabljajo za gnojila, ki vsebujejo inhibitorje nitrifikacije ali ureaze, kakor je navedeno v odstavkih 3 in 4 kategorije komponentnih materialov (CMC) 8 v Prilogi II.

(a)Na oznaki se navede besedilo „inhibitor nitrifikacije“ ali „inhibitor ureaze“, kakor je ustrezno, ter identifikacijska številka priglašenega organa, ki je pregledal oceno skladnosti inhibitorja nitrifikacije ali inhibitorja ureaze.

(b)    Vsebnost inhibitorja nitrifikacije se izrazi kot masni odstotek skupnega dušika (N), ki je prisoten kot amonijev dušik (NH4+) in sečninski dušik (CH4N2O).

(c)    Vsebnost inhibitorja ureaze se izrazi kot masni odstotek skupnega dušika (N), ki je prisoten kot sečninski dušik (CH4N2O).

(d)    Predložijo se tehnične informacije, iz katerih lahko uporabnik razbere odmerke in čas uporabe glede na vrsto kmetijske rastline.

PFC 1(A): Organsko gnojilo

Prisotne so naslednje informacije:

(a)deklarirana hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;

(b)    deklarirana hranila magnezij (Mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Mg-Ca-S-Na;

(c)    številke, ki označujejo skupno vsebnost deklariranih hranil dušika (N), fosforja (P) ali kalija (K), sledijo pa jim številke v oklepajih, ki označujejo skupno vsebnost magnezija (Mg), kalcija (Ca), žvepla (S) ali natrija (Na);

(d)    vsebnost naslednjih deklariranih hranil in drugih parametrov v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek gnojila:

•    skupni dušik (N)

–    minimalna količina organskega dušika (N), ki ji sledi opis izvora uporabljene organske snovi;

–    dušik (N) v obliki amonijevega dušika;

•    skupni fosforjev pentoksid (P2O5);

•    skupni kalijev oksid (K2O);

•    magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3) in natrijev oksid (Na2O), izraženi,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost;

•    skupni baker (Cu) in cink (Zn), če presegata 200 oziroma 600 mg/kg suhe snovi;

•    organski ogljik (C) in

•    suha snov.

PFC 1(B): Organsko-mineralno gnojilo

1.Prisotne so naslednje informacije v zvezi z makrohranili:

(a)deklarirana hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;

(b)    deklarirana hranila magnezij (Mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Mg-Ca-S-Na;

(c)    številke, ki označujejo skupno vsebnost deklariranih hranil dušika (N), fosforja (P) ali kalija (K), sledijo pa jim številke v oklepajih, ki označujejo skupno vsebnost magnezija (Mg), kalcija (Ca), žvepla (S) ali natrija (Na);

(d)    vsebnost naslednjih deklariranih hranil v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek gnojila:

•    skupni dušik (N):

–    minimalna količina organskega dušika (N), ki ji sledi opis izvora uporabljene organske snovi;

–    dušik (N) v obliki nitratnega dušika;

–    dušik (N) v obliki amonijevega dušika;

–    dušik (N) v obliki sečninskega dušika;

•    skupni fosforjev pentoksid (P2O5):

–    vodotopen fosforjev pentoksid (P2O5);

–    fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu;

–    če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;

•    skupni kalijev oksid (K2O):

–    vodotopen kalijev oksid (K2O);

•    magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3) in natrijev oksid (Na2O), izraženi,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež;

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost; ter

(e)    kadar je prisotna urea (CH4N2O), informacije o morebitnih posledicah sproščanja amonijaka zaradi uporabe gnojil na kakovost zraka in poziv uporabnikom k uporabi ustreznih sanacijskih ukrepov.

2.    Naslednji drugi elementi se navedejo kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE:

•    vsebnost organskega ogljika (C) in

•    vsebnost suhe snovi.

PFC 1(B)(I): Trdno organsko-mineralno gnojilo

Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn) prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni kot masni odstotek v spodnji preglednici,

•    se ta deklarirajo, če so namerno dodana gnojilnemu proizvodu z oznako CE, in

•    se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Deklarirajo se za informacijami o makrohranilih. Prisotne so naslednje informacije:

(a)imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)    skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek gnojila,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)    kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–    „kelatirano z ...“ ime kelatnega reagenta ali njegova kratica in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(d)    kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti:

–    naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila: „kompleksirano z …“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE ter

–    ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica;

(e)    naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite priporočenega odmerka.“

PFC 1(B)(II): Tekoče organsko-mineralno gnojilo

Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn) prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni kot masni odstotek v spodnji preglednici,

•    se ta deklarirajo, če so namerno dodana gnojilnemu proizvodu z oznako CE, in

•    se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Deklarirajo se za informacijami o makrohranilih. Prisotne so naslednje informacije:

(a)imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)    skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek gnojila,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)    kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–    „kelatirano z ...“ ime kelatnega reagenta ali njegova kratica in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(d)    kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti:

–    naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila: „kompleksirano z …“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE ter

–    ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica;

(e)    naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite priporočenega odmerka.“

PFC 1(C): Anorgansko gnojilo

PFC 1(C)(I): Anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Prisotne so naslednje informacije v zvezi z makrohranili:

(a)deklarirana hranila dušik (N), fosfor (P) ali kalij (K) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu N-P-K;

(b)    deklarirana hranila magnezij (Mg), kalcij (Ca), žveplo (S) ali natrij (Na) s svojimi kemijskimi simboli v vrstnem redu Mg-Ca-S-Na;

(c)    številke, ki označujejo skupno vsebnost deklariranih hranil dušika (N), fosforja (P) ali kalija (K), sledijo pa jim številke v oklepajih, ki označujejo skupno vsebnost magnezija (Mg), kalcija (Ca), žvepla (S) ali natrija (Na);

(d)    vsebnost naslednjih deklariranih hranil v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek gnojila:

•    skupni dušik (N):

–    dušik (N) v obliki nitratnega dušika;

–    dušik (N) v obliki amonijevega dušika;

–    dušik (N) v obliki sečninskega dušika;

–    dušik (N) iz sečninskega formaldehida, izobutilidendiuree in krotonilidendiuree;

–    dušik (N) iz cianoamidnega dušika;

•    skupni fosforjev pentoksid (P2O5):

–    vodotopen fosforjev pentoksid (P2O5);

–    fosforjev pentoksid (P2O5), topen v nevtralnem amonijevem citratu;

–    če je prisoten mehko zmleti fosfat, fosforjev pentoksid (P2O5), topen v mravljični kislini;

•    vodotopen kalijev oksid (K2O);

•    magnezijev oksid (MgO), kalcijev oksid (CaO), žveplov trioksid (SO3) in natrijev oksid (Na2O), izraženi,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost; ter

(e)    kadar je prisotna urea (CH4N2O), informacije o morebitnih posledicah sproščanja amonijaka zaradi uporabe gnojil na kakovost zraka in poziv uporabnikom k uporabi ustreznih sanacijskih ukrepov.

PFC 1(C)(I)(a): Trdno anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Gnojilo se označi kot

(a)„kompleksno“, če vsak delec vsebuje vsa deklarirana hranila v deklarirani vsebnosti, in

(b)    „mešano“ v vseh drugih primerih.

2.    Navede se granulometrija gnojila, izražena v odstotkih proizvoda, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže.

3.    Proizvod v obliki delcev je označen z eno od naslednjih navedb:

(a)granule,

(b)    peleti,

(c)    prah, če lahko najmanj 90 % proizvoda prehaja skozi 10-milimetrsko mrežno sito, ali

(d)    kroglice.

4.    Pri prevlečenih gnojilih se navede ime prevlečnega sredstva in odstotek gnojila, prevlečenega s posameznim prevlečnim sredstvom, ki jima sledi:

(a)čas sproščanja prevlečene frakcije v mesecih ter odstotek hranil, ki se sprosti v tem obdobju iz posamezne frakcije;

(b)    ime medija (topilo ali substrat), uporabljenega v testu, ki ga izvede proizvajalec za določitev časa sproščanja;

(c)    temperatura, pri kateri je bil opravljen test;

(d)    pri gnojilih, prevlečenih s polimerom, naslednje opozorilo: „Stopnja sproščanja hranila se lahko razlikuje glede na temperaturo substrata. Gnojenje je morda treba prilagoditi.“ in

(e)    pri gnojilih, prevlečenih z žveplom (S), in gnojilih, prevlečenih z žveplom in polimerom, naslednje opozorilo: „Stopnja sproščanja hranila se lahko razlikuje glede na temperaturo substrata in biološko aktivnost. Gnojenje je morda treba prilagoditi.“

5.    Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn) prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni kot masni odstotek v nadaljevanju,

•    se ta deklarirajo, če so namerno dodana gnojilnemu proizvodu z oznako CE, in

•    se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Deklarirajo se za informacijami o makrohranilih. Prisotne so naslednje informacije:

(a)imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)    skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek gnojila,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)    kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–    „kelatirano z ...“ ime kelatnega reagenta ali njegova kratica in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(d)    kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti:

–    naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila: „kompleksirano z …“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE ter

–    ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica;

(e)    naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite priporočenega odmerka.“

PFC 1(C)(I)(b): Tekoče anorgansko gnojilo z makrohranili

1.Na oznaki mora biti navedeno, ali je gnojilo v suspenziji ali raztopini, kadar

•    suspenzija pomeni dvofazno disperzijo, v kateri so trdni delci ohranjeni v suspenziji v tekoči fazi, ter

•    raztopina pomeni tekočino brez trdnih delcev.

2.    Vsebnost hranil se navede kot masni ali volumski odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE.

3.    Kadar je eno ali več mikrohranil bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn) prisotnih v najmanjši vsebnosti, navedeni kot masni odstotek v nadaljevanju,

•    se ta deklarirajo, če so namerno dodana gnojilnemu proizvodu z oznako CE, in

•    se lahko deklarirajo v drugih primerih:

Deklarirajo se za informacijami o makrohranilih. Prisotne so naslednje informacije:

(a)imena in kemijski simboli deklariranih mikrohranil, zapisani v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov;

(b)    skupna vsebnost mikrohranil, izražena kot masni odstotek gnojila,

–    kadar so navedena hranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež navedenih hranil najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost;

(c)    kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti, naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila:

–    „kelatirano z ...“ ime kelatnega reagenta ali njegova kratica in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(d)    kadar gnojilni proizvod z oznako CE vsebuje mikrohranila, kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti:

–    naslednji kvalifikator za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila: „kompleksirano z …“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE ter

–    ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica;

(e)    naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite priporočenega odmerka.“

PFC 1(C)(II): Anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.Deklarirana mikrohranila v gnojilnem proizvodu z oznako CE so zapisana z imenom in kemijskim simbolom v naslednjem vrstnem redu: bor (B), kobalt (Co), baker (Cu), železo (Fe), mangan (Mn), molibden (Mo) in cink (Zn), ki jim sledijo imena njihovih protiionov.

2.    Kadar so deklarirana mikrohranila kelatirana s kelatnimi reagenti in je mogoče vsak kelatni reagent opredeliti in kvantificirati ter kelatira vsaj 1 % vodotopnega mikrohranila, se za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila doda naslednji kvalifikator:

–    „kelatirano z ...“ ime kelatnega reagenta ali njegova kratica in količina kelatiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE.

3.    Kadar so deklarirana mikrohranila kompleksirana s kompleksirajočimi reagenti, se za imenom in kemijskim simbolom mikrohranila doda naslednji kvalifikator:

–    „kompleksirano z …“ in količina kompleksiranega mikrohranila kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE ter

–    ime kompleksirajočega reagenta ali njegova kratica.

4.    Navedena mora biti naslednja izjava: „Uporabljati samo v skladu s potrebami rastlin. Ne presezite priporočenega odmerka.“

PFC 1(C)(II)(a): Enostavno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.Na oznaki mora biti navedena zadevna tipologija, kakor je navedena v tabeli pod PFC 1(C)(II)(a) v delu II Priloge I.

2.    Skupna vsebnost mikrohranil se izrazi kot masni odstotek gnojila,

–    kadar je mikrohranilo v celoti topno v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež mikrohranila najmanj četrtino skupne vsebnosti navedenega hranila, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost.

PFC 1(C)(II)(b): Sestavljeno anorgansko gnojilo z mikrohranili

1.Mikrohranila se lahko deklarirajo samo, če so v gnojilu prisotna v naslednjih količinah:

2.    Če je gnojilo v obliki suspenzije ali raztopine, se na oznaki navede „v suspenziji“ ali „v raztopini“, kot je ustrezno.

3.    Skupna vsebnost mikrohranil se izrazi kot masni odstotek gnojila,

–    kadar so mikrohranila v celoti topna v vodi, samo kot vodotopni delež;

–    kadar znaša topni delež mikrohranil najmanj polovico skupne vsebnosti navedenih hranil, kot skupna vsebnost in kot vodotopni delež ter

–    v drugih primerih kot skupna vsebnost.

PFC 2: Sredstvo za apnjenje

Naslednji parametri se deklarirajo v naslednjem vrstnem redu:

–    nevtralizacijska vrednost;

–    granulometrija, izražena v odstotkih proizvoda, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže;

–    skupni CaO, izražen kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;

–    skupni MgO, izražen kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE;

–    reaktivnost, razen za oksid in kalcijev hidroksid (apno) in

–    za žlindro in karbonate naravnega izvora: metoda določevanja reaktivnosti.

PFC 3: Izboljševalec tal

Naslednji parametri se deklarirajo v naslednjem vrstnem redu in kot masni odstotek gnojilnega proizvoda z oznako CE:

–    suha snov;

–    vsebnost organskega ogljika (C);

–    skupna vsebnost dušika (N);

–    skupna vsebnost fosforjevega pentoksida (P2O5);

–    skupna vsebnost kalijevega oksida (K2O);

–    skupna vsebnost bakra (Cu) in cinka (Zn), če je višja od 200 oziroma 600 mg/kg suhe snovi, ter

–    pH.

PFC 4: Rastni medij

Parametri se deklarirajo v naslednjem vrstnem redu:

–    električna prevodnost, z izjemo steklene volne;

–    pH;

–    količina:

•    za stekleno volno, izražena kot število kosov ter tri dimenzije – dolžina, višina in širina,

•    za druge vnaprej oblikovane rastne medije, izražena kot velikost v vsaj dveh dimenzijah, in

•    za druge rastne medije, izražena kot skupna prostornina;

–    razen pri vnaprej oblikovanih rastnih medijih, količina, izražena kot prostornina materiala z velikostjo delcev več kot 60 mm;

–    skupni dušik (N);

–    skupni fosforjev pentoksid (P2O5) in

–    skupni kalijev oksid (K2O).

PFC 5: Agrarni dodatek

Za ta PFC veljajo samo splošne zahteve za označevanje.

PFC 6: Rastlinski biostimulant

Prisotne so naslednje informacije:

(a)fizična oblika;

(b)    datum proizvodnje in datum izteka roka uporabnosti;

(c)    pogoji skladiščenja;

(d)    metoda(-e) uporabe;

(e)    odmerek, čas (razvojna stopnja rastline) in pogostost uporabe;

(f)    učinek, ki naj bi ga proizvod imel na posamezno ciljno rastlino; in

(g)    vsa zadevna navodila v zvezi z učinkovitostjo proizvoda, vključno s praksami upravljanja tal, kemičnim gnojenjem, nezdružljivostjo s fitofarmacevtskimi sredstvi, priporočeno velikostjo brizgalnih šob in tlakom razprševanja.

PFC 6(A): Mikrobni rastlinski biostimulant

Na oznaki je navedeno naslednje besedilo: „Mikroorganizmi lahko povzročijo preobčutljivostne reakcije.“

PFC 7: Mešanica gnojilnih proizvodov

Vse zahteve za označevanje, ki veljajo za vse komponentne gnojilne proizvode z oznako CE, se uporabljajo za mešanico gnojilnih proizvodov z oznako CE in so navedene za končno mešanico gnojilnih proizvodov z oznako CE.

Del 3
Pravila v zvezi s toleranco

1.Deklarirana vsebnost hranil ali deklarirane fizikalno-kemične lastnosti gnojilnega proizvoda z oznako CE lahko odstopajo od dejanske vrednosti samo v mejah toleranc, določenih v tem delu za zadevno funkcijsko kategorijo proizvodov. S tolerancami naj bi se omogočili odmiki pri proizvodnji, vzorčenju in analizi.

2.    Dovoljene tolerance glede deklariranih parametrov iz tega dela so negativne in pozitivne vrednosti, izražene v masnih odstotkih.

3.    Proizvajalec, uvoznik ali distributer ne sme sistematično izkoriščati teh toleranc.

4.    Z odstopanjem od odstavka 1 dejanska vsebnost komponente v gnojilnem proizvodu z oznako CE, za katero je v Prilogi I ali Prilogi II določena najnižja ali najvišja vsebnost, ne sme biti nikoli nižja od najnižje vsebnosti ali presegati najvišje vsebnosti.

PFC 1: Gnojilo

PFC 1(A): Organsko gnojilo

PFC 1(B): Organsko-mineralno gnojilo

Organski ogljik: relativni odmik ±20 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Organski dušik (N): relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 1,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni baker (Cu):    relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,5 odstotne točke v absolutnem smislu

Skupni cink (Zn):    relativni odmik ±50 % od deklarirane vrednosti do največ 2,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Vsebnost suhe snovi: ±5,0 odstotne točke v absolutnem smislu

Količina: relativni odmik –5 % od deklarirane vrednosti

PFC 1(C): Anorgansko gnojilo

PFC 1(C)(I): Anorgansko gnojilo z makrohranili

Granulometrija: relativni odmik ±10 % glede na deklarirani odstotek materiala, ki gre skozi sito z določeno gostoto mreže

Količina: relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

PFC 1(C)(II): Anorgansko gnojilo z mikrohranili

Količina: relativni odmik ±5 % od deklarirane vrednosti

PFC 2: Sredstvo za apnjenje

PFC 3: Izboljševalec tal

PFC 4: Rastni medij

PFC 6: Rastlinski biostimulant

PRILOGA IV
Postopki ugotavljanja skladnosti

Del 1
Uporaba postopkov ugotavljanja skladnosti

Ta del določa uporabo postopkovnih modulov za ugotavljanje skladnosti, kakor so opredeljeni v delu 2 te priloge, za gnojilne proizvode z oznako CE glede na njihove kategorije komponentnih materialov, kakor so opredeljene v Prilogi II („CMC“), ter njihove funkcijske kategorije proizvodov, kakor so opredeljene v Prilogi I („PFC“).

1.Uporaba notranjega nadzora proizvodnje (modul A)

1.Modul A se lahko uporablja za gnojilni proizvod z oznako CE, ki je sestavljen izključno iz ene ali več

(a)snovi ali zmesi neobdelanega materiala, kakor so opredeljene v CMC 1,

(b)digestatov energijskih kmetijskih rastlin, kakor so opredeljeni v CMC 4,

(c)stranskih proizvodov živilske industrije, kakor so opredeljeni v CMC 6,

(d)mikroorganizmov, kakor so opredeljeni v CMC 7,

(e)agrarnih dodatkov, kakor so opredeljeni v CMC 8,

(f)polimerov hranil, kakor so opredeljeni v CMC 9.

2.Modul A se lahko uporablja tudi za mešanico gnojilnega proizvoda, kakor je opredeljena v PFC 7.

3.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se modul A ne sme uporabljati za

(a)enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A), ali za mešanico gnojilnega proizvoda, ki vsebuje tak proizvod,

(b)inhibitor nitrifikacije, kakor je opredeljen v PFC 5(A)(I),

(c)inhibitor ureaze, kakor je opredeljen v PFC 5(A)(II), ali

(d)rastlinski biostimulant, kakor je opredeljen v PFC 6.

2.Uporaba notranjega nadzora proizvodnje in nadzorovano testiranje proizvodov (modul A1)

Modul A1 se uporablja za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v PFC 1(C)(I)(a)(iii)(A), in za mešanico gnojilnega proizvoda, kakor je opredeljena v PFC 7 in vsebuje tak proizvod.

3.Uporaba tipskega pregleda EU (modul B) in skladnosti s tipom na podlagi notranjega nadzora proizvodnje (modul C)

1.Modul B v kombinaciji z modulom C se lahko uporablja za gnojilni proizvod z oznako CE, ki je sestavljen izključno iz ene ali več

(a)nepredelane ali mehansko predelane rastline, delov rastlin in rastlinskih izvlečkov, kakor so opredeljeni v CMC 2,

(b)drugih polimerov, ki niso polimeri hranil, kakor so opredeljeni v CMC 10,

(c)nekaterih živalskih stranskih proizvodov, kakor so opredeljeni v CMC 11, ali

(d)CMC, upravičenih za modul A v skladu z odstavkom 1 iz razdelka 1 o uporabi navedenega modula.

2.Modula B C se lahko uporabljata tudi za

(a)inhibitor nitrifikacije, kakor je opredeljen v PFC 5(A)(I),

(b)inhibitor ureaze, kakor je opredeljen v PFC 5(A)(II),

(c)rastlinski biostimulant, kakor je opredeljen v PFC 6, in

(d)proizvod, upravičen za modul A v skladu z odstavkom 2 iz razdelka 1 o uporabi navedenega modula.

3.Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se modula B in C ne smeta uporabljati za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A), ali za mešanico gnojilnega proizvoda, ki vsebuje tak proizvod.

4.Uporaba zagotavljanja kakovosti proizvodnega postopka (modul D1)

1.Modul D1 se lahko uporabi za vsak gnojilni proizvod z oznako CE.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se modul D1 ne sme uporabljati za enostavno ali sestavljeno trdno anorgansko amon-nitratno gnojilo z makrohranili in visoko vsebnostjo dušika, kakor je opredeljeno v PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A), ali za mešanico gnojilnega proizvoda, ki vsebuje tak proizvod.

Del 2
Opis postopkov ugotavljanja skladnosti

Modul A – Notranji nadzor proizvodnje

1.Opis modula

1.Notranji nadzor proizvodnje je postopek ugotavljanja skladnosti, pri katerem proizvajalec izpolni obveznosti iz razdelkov 2, 3 in 4 v nadaljevanju ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni gnojilni proizvodi z oznako CE izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

2.Tehnična dokumentacija

2.1Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti gnojilnega proizvoda z oznako CE z ustreznimi zahtevami ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja.

2.2Tehnična dokumentacija mora opredeljevati veljavne zahteve in v obsegu, ki je pomemben za tako ugotavljanje, zajemati razvoj, proizvodnjo in uporabo gnojilnega proizvoda z oznako CE. Vsebovati mora vsaj naslednje elemente:

(a)splošni opis gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(b)razvojni koncept ter proizvodne skice in načrte;

(c)opis in razlage, potrebne za razumevanje navedenih risb in načrtov ter uporabo gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(d)seznam harmoniziranih standardov, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, ki so bili uporabljeni v celoti ali deloma, in, kadar ti harmonizirani standardi niso bili uporabljeni, opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih varnostnih zahtev iz te uredbe, vključno s seznamom skupnih specifikacij ali drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(e)rezultate izračunov razvoja, preverjanja itd. in

(f)poročila o testih.

3.Proizvodnja

3.Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedenega gnojilnega proizvoda z oznako CE s tehnično dokumentacijo iz navedenega razdelka 2 in z zahtevami iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

4.Oznaka CE in izjava EU o skladnosti

4.1.Proizvajalec namesti oznako CE na vsak posamezen gnojilni proizvod, ki izpolnjuje veljavne zahteve iz te uredbe.

4.2.Proizvajalec za vsako partijo gnojilnega proizvoda z oznako CE sestavi pisno izjavo EU o skladnosti in jo hrani skupaj s tehnično dokumentacijo, ki je nacionalnim organom na voljo še 10 let po tem, ko je bil gnojilni proizvod z oznako CE dan na trg. Izjava EU o skladnosti opredeljuje gnojilni proizvod z oznako CE, za katerega je bila sestavljena.

4.3.Izvod izjave EU o skladnosti mora spremljati vsak gnojilni proizvod z oznako CE.

5.Pooblaščeni zastopnik

5.Obveznosti proizvajalca iz navedenega razdelka 4 lahko v njegovem imenu in na njegovo odgovornost izpolni pooblaščeni zastopnik, če so navedene v pooblastilu.

Modul A1 – Notranji nadzor proizvodnje in nadzorovano testiranje proizvodov

1.Opis modula

1.Notranji nadzor proizvodnje in nadzorovano testiranje proizvodov, ki jih izvede priglašeni organ, so postopki ugotavljanja skladnosti, pri katerih proizvajalec izpolni obveznosti iz razdelkov 2, 3, 4 in 5 v nadaljevanju ter zagotovi in na lastno odgovornost izjavi, da zadevni gnojilni proizvodi z oznako CE izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, ki se uporabljajo zanje.

2.Tehnična dokumentacija

2.1.Proizvajalec pripravi tehnično dokumentacijo. Dokumentacija omogoča ugotavljanje skladnosti gnojilnega proizvoda z oznako CE z ustreznimi zahtevami ter vključuje ustrezno analizo in oceno tveganja.

2.2.Tehnična dokumentacija mora opredeljevati veljavne zahteve in v obsegu, ki je pomemben za tako ugotavljanje, zajemati razvoj, proizvodnjo in uporabo gnojilnega proizvoda z oznako CE. Kadar je to ustrezno, mora vsebovati vsaj naslednje elemente:

(a)splošni opis gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(b)razvojni koncept ter proizvodne skice in načrte;

(c)opis in razlage, potrebne za razumevanje navedenih risb in načrtov ter uporabo gnojilnega proizvoda z oznako CE;

(d)imena in naslove lokacij ter upravljavcev lokacij, kjer so bili proizvod in njegove glavne komponente proizvedeni;

(e)seznam harmoniziranih standardov, objavljenih v Uradnem listu Evropske unije, ki so bili uporabljeni v celoti ali deloma, in, kadar ti harmonizirani standardi niso bili uporabljeni, opis rešitev, sprejetih za izpolnitev bistvenih varnostnih zahtev iz te uredbe, vključno s seznamom skupnih specifikacij ali drugih ustreznih tehničnih specifikacij, ki so bile uporabljene. V primeru delne uporabe harmoniziranih standardov se v tehnični dokumentaciji navedejo deli, ki so bili uporabljeni;

(f)rezultate izračunov razvoja, preverjanja itd. in

(g)poročila o testih.

3.Proizvodnja

3.Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da proizvodni proces in njegovo spremljanje zagotovita skladnost proizvedenega gnojilnega proizvoda z oznako CE s tehnično dokumentacijo iz navedenega razdelka 2 in z zahtevami iz te uredbe.

4.Preverjanje proizvoda glede zadrževanja olja in detonacijske upornosti

4.Cikli in test, navedeni v razdelkih od 4.1 do 4.3 v nadaljevanju se izvedejo na reprezentativnem vzorcu proizvoda vsaj vsake 3 mesece v imenu proizvajalca, da se preveri skladnost z

(a)zahtevami zadrževanja olja iz odstavka 4 v okviru PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) Priloge I k tej uredbi, ter

(b)zahtevami detonacijske upornosti iz odstavka 5 v okviru PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) Priloge I k tej uredbi.

Ti testi se izvedejo v okviru odgovornosti priglašenega organa, ki ga izbere proizvajalec.

4.1.Toplotni cikli pred testom skladnosti z zahtevami zadrževanja olja iz odstavka 4 v okviru PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) Priloge I

4.1.1.Princip in opredelitev

4.1.1.V erlenmajerici segrejte testni vzorec s sobne temperature na 50 °C in ga pri tej temperaturi vzdržujte dve uri (faza pri 50 °C). Nato vzorec ohlajajte dokler ne doseže temperature 25 °C in ga pri tej temperaturi vzdržujte dve uri (faza pri 25 °C). Kombinacija zaporednih faz pri 50 °C in 25 °C tvori en toplotni cikel. Po dveh toplotnih ciklih se testni vzorec vzdržuje pri temperaturi 20 (± 3) °C za določitev vrednosti zadrževanja olja.

4.1.2.Oprema

4.1.2.Običajna laboratorijska oprema, zlasti:

(a)vodne kopeli, nastavljene na 25 ( 1) °C in 50 ( 1) °C, ali

(b)erlenmajerice s kapaciteto 150 ml.

4.1.3.Postopek

4.1.3.1.Vsak testni vzorec, težak 70 (5) gramov, prenesite v erlenmajerico in jo nato zamašite.

4.1.3.2.Vsako bučko prenesite vsaki dve uri iz kopeli, segrete na 50 °C, v kopel, segreto na 25 °C, in nasprotno.

4.1.3.3.Vodo v obeh kopelih vzdržujte pri stalni temperaturi in v neprestanem gibanju s hitrim mešanjem, da bi zagotovili višino vode nad višino vzorca. Zamašek pred kondenzacijo zavarujte s prevleko iz penaste gume.

4.2.Toplotni cikli pred testom detonacijske upornosti iz odstavka 5 v okviru PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) Priloge I

4.2.1.Princip in opredelitev

4.2.1.V vodotesni posodi segrejte vzorec s sobne temperature na 50 °C in ga vzdržujte pri tej temperaturi eno uro (stopnja pri 50 °C). Nato vzorec ohlajajte dokler ne doseže temperature 25 °C in ga pri tej temperaturi vzdržujte eno uro (faza pri 25 °C). Kombinacija zaporednih faz pri 50 °C in 25 °C tvori en toplotni cikel. Po zahtevanem številu toplotnih ciklov se testni vzorec vzdržuje pri temperaturi 20 (± 3) °C dokler se ne izvede detonativnostni test.

4.2.2.Oprema

(a)Vodna kopel, termostatirana v temperaturnem območju med 20 in 51 °C z najmanjšo hitrostjo segrevanja in ohlajanja 10 °C/h ali dve vodni kopeli, prva termostatirana pri temperaturi 20 °C in druga pri 51 °C. Voda v kopeli(-h) se neprestano meša; prostornina kopeli mora biti dovolj velika, da zagotovi zadostno kroženje vode.

(b)Škatla iz nerjavečega jekla, popolnoma vodotesna in v sredini opremljena s termoparjem. Zunanja širina te škatle je 45 ( 2) mm, debelina sten pa 1,5 mm (glej sliko 1). Višina in dolžina škatle se lahko izbereta tako, da ustrezata dimenzijam vodne kopeli, tj. dolžina 600 mm in višina 400 mm.

4.2.3.Postopek

4.2.3.Količino gnojil, ki zadoščajo za eno samo detonacijo, prenesite v škatlo in zaprite pokrov. Škatlo postavite v vodno kopel. Vodo segrejte na 51 °C in izmerite temperaturo v sredini gnojila. Po eni uri, ko temperatura v sredini gnojila doseže 50 °C, ohladite vodo. Po eni uri, ko temperatura v sredini gnojila doseže 25 °C, segrejte vodo, da se lahko začne drugi cikel. Pri dveh vodnih kopelih škatlo po vsakem obdobju segrevanja/ohlajanja prenesite v drugo kopel.

Slika 1

4.3.Test detonacijske upornosti iz odstavka 5 v okviru PFC 1(C)(I)(a)(i–ii)(A) Priloge I

4.3.1.Opis

4.3.1.1.Test se izvede na reprezentativnem vzorcu gnojilnega proizvoda z oznako CE. Pred testom detonacijske upornosti mora celotna masa vzorca petkrat skozi toplotni cikel v skladu z določbami iz navedenega razdelka 4.2.

4.3.1.2.Test detonacijske upornosti gnojilnega proizvoda z oznako CE mora potekati v vodoravni jekleni cevi pod naslednjimi pogoji:

(a)brezšivna jeklena cev;

(b)dolžina cevi: vsaj 1 000 mm;

(c)nominalni zunanji premer: vsaj 1 114 mm:

(d)nominalna debelina sten, vsaj  5 mm;

(e)ojačevalnik: vrsta in masa izbranega ojačevalnika morata biti taki, da čim bolj povečata detonacijski tlak, uporabljen na vzorcu, zaradi določitve njegove dovzetnosti za prenos detonacije;

(f)testna temperatura: 15–25 °C;

(g)dokazni svinčeni valji za odkrivanje detonacije: premer 50 mm in višina 100 mm;

(h)ki so položeni vsakih 150 mm in vodoravno podpirajo cev. Test se izvede dvakrat. Test je uspešno končan, če se med obema testoma en ali več podpornih svinčenih valjev zmečka za manj kakor 5 %.

4.3.2.Princip

4.3.2.Testni vzorec se zapre v železno cev in izpostavi šoku ob detonaciji, ki ga povzroči eksplozivni ojačevalni naboj. Širjenje detonacije se določi po stopnji drobljenja svinčenih valjev, na katerih med testom vodoravno leži cev.

4.3.3.Materiali

(a)Plastični eksploziv, ki vsebuje od 83 do 86 % pentrita:

gostota: 1 500 do 1 600 kg/m3,

hitrost detonacije: 7 300 do 7 700 m/s,

masa: 500 ( 1) g.

(b)Sedem delov upogljive zažigalne vrvice z nekovinskim varovalnim plaščem

masa polnjenja: 11 do 13 g/m,

dolžina posamezne vrvice 400 ( 2) mm.

(c)Stisnjeni pelet sekundarnega eksploziva, izdolben za nastavitev detonatorja:

eksploziv: heksogen/vosek 95/5 ali tertil ali podobni sekundarni eksploziv z dodanim grafitom ali brez njega,

gostota: 1 500 do 1 600 kg/m3,

premer: 19 do 21 mm,

višina: 19 do 23 mm,

v sredi postavljena vdolbina za sprejem detonatorja: premer od 7 do 7,3 mm, globina 12 mm.

(d)Brezšivna jeklena cev, kakor je določeno v ISO 65 – 1981 – Heavy Series, z nominalnimi dimenzijami DN 100 (4’’):

zunanji premer: 113,1 do 115,0 mm,

debelina sten: 5,0 do 6,5 mm,

dolžina: 1 005 ( 2) mm.

(e)Prostor na dnu:

material: jeklo, dobre kakovosti za varjenje,

dimenzije: 160 160 mm,

debelina: 5 do 6 mm.

(f)Šest svinčenih valjev:

premer: 50 ( 1) mm,

višina: 100 do 101 mm,

materiali: mehki svinec, vsaj 99,5 % čistoče.

(g)Jeklena kocka:

dolžina: najmanj 1 000 mm,

širina: najmanj 150 mm,

višina: najmanj 150 mm,

masa: najmanj 300 kg, če ni trdne opore za jekleno kocko.

(h)Plastični ali kartonasti valj za ojačevalni naboj:

debelina sten: 1,5 do 2,5 mm,

premer: 92 do 96 mm,

višina: 64 do 67 mm.

(i)Detonator (električni ali neelektrični) z začetno silo od 8 do 10

(j)Lesena plošča:

premer: 92 do 96 mm. Premer naj ustreza notranjemu premeru plastičnega ali kartonastega valja (glej navedeno točko (h)),

debelina: 20 mm.