Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016PC0109

Predlog SKLEP SVETA o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima

COM/2016/0109 final - 2016/062 (NLE)

Bruselj, 4.3.2016

COM(2016) 109 final

2016/0062(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

1.1 Ozadje

Odbor ministrov je Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Konvencijo št. 210) (v nadaljnjem besedilu: konvencija) sprejel 7. aprila 2011. Konvencijo je mogoče podpisati od 11. maja 2011 naprej. V skladu s 75. členom je konvencija na voljo za podpis in odobritev državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, in Evropski uniji, k njej pa lahko pod pogoji iz 76. člena pristopijo tudi druge države nečlanice. Besedilo konvencije temelji na dogovoru, doseženem na šestih zasedanjih posebnega ad hoc odbora, ki se je sestajal med decembrom 2009 in decembrom 2010. Teh zasedanj se je poleg držav članic kot opazovalka udeležila tudi Evropska unija. Potem ko je konvencijo ratificiralo deset držav članic Sveta Evrope, je ta začela veljati 1. avgusta 2014. Do 1. februarja 2016 je konvencijo ratificiralo 12 držav članic EU, podpisalo pa 25.

Konvencija je bila v skladu s Sklepom Sveta [XXX] z dne [...] 1 s pridržkom poznejše sklenitve podpisana v imenu Evropske unije.

Pri nasilju nad ženskami gre za kršitev njihovih človekovih pravic in skrajno obliko diskriminacije, ki je zakoreninjena v neenakosti med spoloma ter prispeva k ohranjanju te neenakosti in jo krepi. Enakost žensk in moških je temeljna vrednota in cilj Evropske unije ter kot taka zapisana v Pogodbah (v členih 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)) in členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Listina v členih 15 priznava tudi pravico do človekovega dostojanstva, pravico do življenja in pravico do osebne celovitosti ter prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje ter vse oblike suženjstva in prisilnega dela. Zaščita žensk pred nasiljem je obveznost tudi po Konvenciji ZN o pravicah invalidov, h kateri je EU pristopila skupaj z državami članicami 2 ; odbor ZN, ki spremlja izvajanje te konvencije, je EU priporočil, naj ratificira konvencijo Sveta Evrope kot dodaten ukrep v boju proti nasilju nad invalidnimi ženskami in deklicami 3 .

Na splošno je EU močno zavezana boju proti nasilju, ne le v okviru svojih meja, temveč tudi v okviru svojih mednarodnih pobud 4 .

EU je sprejela trdna stališča 5 o potrebi po izkoreninjenju nasilja nad ženskami ter v tem okviru financira posebne kampanje in projekte civilne družbe. Veljavna zakonodaja na področju zaščite žrtev kaznivih dejanj, spolnega izkoriščanja in spolne zlorabe otrok ter na področju azila in migracij upošteva posebne potrebe žrtev nasilja zaradi spola.

Kljub prizadevanjem na nacionalni ravni in ravni EU je obseg nasilja nad ženskami še vedno zelo zaskrbljujoč: glede na raziskavo Agencije EU za temeljne pravice, objavljeno leta 2014 6 , je bila ena od treh žensk v EU od svojega petnajstega leta žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja, ena od dvajsetih žensk je bila posiljena, 75 % žensk v kvalificiranih poklicih ali na vodilnih položajih je doživelo spolno nadlegovanje, ena od desetih žensk pa je izkusila zalezovanje ali spolno nadlegovanje prek novih tehnologij.

Nasilje zaradi spola ne vpliva le na zdravje in dobro počutje žensk, temveč tudi na njihovo udeležbo na trgu dela, kar negativno vpliva na njihovo ekonomsko neodvisnost in gospodarstvo nasploh. Po ocenah Evropskega inštituta za enakost spolov stroški nasilja nad ženskami zaradi spola v EU znašajo približno 226 milijard EUR na leto 7 .

1.2Cilj in vsebina konvencije

Kot je navedeno v I. poglavju konvencije, ta vzpostavlja celostni pravni okvir za zaščito žensk in deklet pred vsemi oblikami nasilja ter za preprečevanje, pregon in odpravo nasilja nad njimi, vključno z nasiljem v družini. Konvencija zajema širok spekter ukrepov, od zbiranja podatkov in ozaveščanja do pravnih ukrepov za inkriminacijo različnih oblik nasilja nad ženskami. Vključuje ukrepe za zagotavljanje zaščite in podpornih storitev žrtvam ter obravnava nasilje zaradi spola na področju azila in migracij ter čezmejne vidike. Da bi pogodbenice zagotovile učinkovito izvajanje njenih določb, konvencija vzpostavlja poseben mehanizem za spremljanje.

Konvencija opredeljuje ključne izraze, uporabljene v besedilu. Opredelitev žensk razširja na dekleta, mlajša od 18 let. Pogodbenice so dolžne obsoditi vse oblike diskriminacije ter zagotoviti spoštovanje načela enakosti moških in žensk v svojem pravnem redu; določeno je tudi, da se lahko sprejmejo pozitivni ukrepi. Kot instrument za varstvo človekovih pravic konvencija vse pogodbenice zavezuje k zagotavljanju, da se državni akterji vzdržijo vsakega nasilnega dejanja, ter k uresničevanju dolžne skrbnosti, da se nasilna dejanja nedržavnih akterjev preprečujejo, preiščejo in kaznujejo ter da se za taka dejanja povrne škoda. Konvencija se izrecno uporablja v miru in razmerah oboroženega spopada. Čeprav konvencija določa zavezujoče obveznosti samo v zvezi z ženskami, pa se pogodbenice spodbuja k njeni uporabi za vse žrtve nasilja v družini, torej tudi za moške in fante.

V II. poglavju se priznava, da pristop „treh P-jev“ – preprečevanje, pravno varstvo in pregon – iz nedavnih instrumentov Sveta Evrope ne zadošča za odpravo nasilja nad ženskami, zato se dopolnjuje z obveznostjo izvajanja celostne politike 8 in celovitega odgovora na ta pojav. To pomeni obveznost pogodbenic, da pravice žrtev postavijo v središče vseh ukrepov ter zagotovijo učinkovito sodelovanje med vsemi ustreznimi akterji, tj. med institucijami, agencijami in organizacijami, ter na vseh ravneh, tj. državni, regionalni in lokalni. Nevladne organizacije in civilno družbo morajo priznati kot pomembne akterje ter spodbujati in podpirati njihovo delo. Pogodbenice morajo dodeliti zadostne finančne in človeške vire za ustrezno izvajanje celostne politike, ukrepov in programov za preprečevanje nasilja in boj proti njemu, tudi tistih, ki jih izvajajo nevladni akterji. Poleg tega konvencija priznava ključno vlogo sistematičnega in ustreznega zbiranja podatkov za učinkovito oblikovanje politike in spremljanje ukrepov, ki jih sprejme nadzorni mehanizem na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov.

Ena od osrednjih določb se nanaša na določitev in po potrebi ustanovitev enega ali več uradnih teles, odgovornih za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov ter za usklajevanje zbiranja podatkov, analizo in razširjanje rezultatov.

V III. poglavju so določene obveznosti pogodbenic na področju preprečevanja. V skladu s splošno usmeritvijo konvencije morajo pogodbenice sprejeti vsestranski pristop, ki zajema ozaveščanje, vključevanje načela enakosti spolov in problematike nasilja v formalno izobraževanje na vseh ravneh z ustreznim učnim gradivom in učnimi načrti ter spodbujanje nenasilja in enakosti spolov tudi v neformalnem izobraževanju kakor tudi v okviru športnih, kulturnih in prostočasnih dejavnosti ter v medijih. Pogodbenice morajo zagotoviti ustrezno usposabljanje za strokovnjake, ki se ukvarjajo z žrtvami in storilci nasilnih dejanj. Poleg tega morajo sprejeti ukrepe za vzpostavitev programov podpore in obravnavanja za storilce. Medije in sektor informacijske tehnologije pa morajo spodbujati k sodelovanju pri pripravi smernic in prostovoljnih standardov.

IV. poglavje določa splošna načela glede narave informacij, podpornih storitev ter zaščite za žrtve in priče nasilja. Vsebuje seznam področij, na katerih morajo pogodbenice sprejeti nekatere ukrepe. Ti zajemajo zagotavljanje splošnih podpornih storitev, na primer pravnega in psihološkega svetovanja, ter strokovnih podpornih storitev, kot so zavetišča, brezplačne in vedno dosegljive telefonske linije, podpora žrtvam spolnega nasilja v obliki medicinskih in forenzičnih preiskav ter upoštevanje potreb otrok, prič nasilja. Poleg tega morajo pogodbenice sprejeti ukrepe, da vse priče nasilnih dejanj ali osebe, ki imajo utemeljene razloge za sum, da bi bilo takšno dejanje lahko storjeno ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, spodbudijo, da to sporočijo pristojnim organizacijam ali organom. Določiti je treba tudi, pod katerimi pogoji pripadniki nekaterih poklicev s prijavo nasilnih dejanj ali pričakovanih nasilnih dejanj ne kršijo splošne obveznosti varovanja zaupnosti.

V. poglavje o materialnem pravu opredeljuje oblike nasilja, ki se kazensko preganjajo, in od pogodbenic zahteva, da v svoje kazensko pravo vključijo vrsto kaznivih dejanj. Mednje spadajo psihično nasilje s silo ali grožnjo, zalezovanje 9 , fizično nasilje, spolno nasilje in posilstvo, prisilna poroka, pohabljanje ženskih spolovil, prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija ter spolno nadlegovanje. Pogodbenice morajo sprejeti ukrepe za zagotovitev, da „časti“ ni mogoče uporabiti kot opravičilo za katero koli od teh kaznivih dejanj. Konvencija pogodbenice zavezuje, da kot kaznive opredelijo pomoč in napeljevanje k storitvi kaznivih dejanj in poskus storitve kaznivih dejanj ter da poskrbijo za primerne in odvračilne sankcije. Pri določitvi sankcije se lahko upoštevajo pravnomočno izrečene kazni druge pogodbenice. Pogodbenice morajo v skladu s konvencijo v svojem pravnem redu določiti nekatere obteževalne okoliščine. Poleg tega konvencija od njih zahteva, da morajo žrtvam opredeljenih kaznivih dejanj zagotoviti ustrezna civilna pravna sredstva in odškodnino od storilcev oziroma ustrezno državno odškodnino 10 . Nasilne dogodke je treba upoštevati v sodnih postopkih v zvezi z določanjem skrbništva, pravico do stikov z otroki in pri varnosti otrok. V postopkovnem smislu konvencija pogodbenice zavezuje, da določijo pristojnost za kaznivo dejanje, ki je storjeno na njihovem ozemlju ali ga stori njihov državljan ali oseba, ki običajno prebiva na njihovem ozemlju, ter da si prizadevajo določiti pristojnost za kaznivo dejanje, storjeno proti njihovemu državljanu ali osebi, ki običajno prebiva na njihovem ozemlju 11 . Poleg tega konvencija pogodbenicam prepoveduje, da bi predpisale obvezne alternativne postopke reševanja sporov.

VI. poglavje obravnava procesno pravo in zaščitne ukrepe med preiskovanjem in sodnimi postopki. Pogodbenice morajo zagotoviti, da organi pregona žrtvam takoj ponudijo zaščito, poskrbijo za zbiranje dokazov ter opravijo oceno tveganja smrtnosti in resnosti razmer. Posebno pozornost je treba nameniti dostopu storilcev do strelnega orožja. Pogodbenice morajo v svojem pravnem redu predvideti možnost, da se brez nepotrebnih finančnih ali upravnih bremen za žrtev sprejmejo nujni omejitveni ukrepi ter ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti. Splošno pravilo je, da kazenski pregon najhujših kaznivih dejanj ne sme biti odvisen od prijave ali pritožbe, ki jo vloži žrtev 12 . V tem poglavju konvencija določa neizčrpen seznam ukrepov za zaščito pravic in interesov žrtev, vključno z njihovimi potrebami, ki jih imajo kot priče, v vseh fazah preiskovanja in sodnih postopkov. To med drugim vključuje ukrepe za njihovo zaščito pred ustrahovanjem in ponovno viktimizacijo, ukrepe za njihovo zgodnje obveščanje, kadar storilci pobegnejo ali so izpuščeni na prostost, ali za preprečevanje stika med žrtvijo in storilcem, kadar je to mogoče. Še zlasti je treba upoštevati posebne potrebe otrok, ki so žrtve, in otrok, prič nasilja. Pogodbenice morajo zagotoviti pravico do pravne pomoči. Poleg tega je treba zastaranje razlagati tako, da se pri najhujših kaznivih dejanjih omogoči učinkovit začetek postopkov po žrtvini polnoletnosti 13 .

VII. poglavje upošteva dejstvo, da so migrantke in prosilke za azil še posebej izpostavljene tveganju nasilja zaradi spola, in v tem okviru uvaja razumevanje nasilja, ki upošteva vidik spola. Migrantkam, ki so žrtve nasilja, omogoča, da pridobijo samostojno dovoljenje za prebivanje 14 . Nasilje zaradi spola je treba priznati kot obliko pregona, status begunca pa je treba določiti z razumevanjem, ki upošteva vidik spola. Poleg tega morajo pogodbenice oblikovati azilne postopke, ki upoštevajo vidik spola. To poglavje obravnava tudi spoštovanje načela nevračanja v zvezi z žrtvami nasilja nad ženskami.

Namen VIII. poglavja je zagotoviti mednarodno sodelovanje med pogodbenicami. Pogodbenice sodelujejo pri izvajanju konvencije, med drugim z uporabo ustreznih mednarodnih in regionalnih instrumentov za sodelovanje. Poleg tega morajo poskrbeti, da lahko žrtve v državi svojega stalnega prebivališča prijavijo kazniva dejanja, storjena na ozemlju druge pogodbenice. Kadar osebi neposredno grozi nasilje, bi se morale pogodbenice medsebojno obveščati, da se sprejmejo zaščitni ukrepi. To poglavje vključuje obveznost obdelave osebnih podatkov v skladu s Konvencijo Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Konvencijo št. 108).

IX. poglavje obravnava mehanizem za spremljanje izvajanja konvencije. Konvencija predvideva vzpostavitev skupine neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: GREVIO) 15 (od 10 do največ 15 16 članov), ki so državljani pogodbenic 17 . Volilni postopek je določil Odbor ministrov 18 . Člane skupine GREVIO izvoli odbor pogodbenic.

Pogodbenice poročajo skupini GREVIO, ki lahko opravlja tudi bolj specifične poizvedbe in obiske v državah. GREVIO osnutke poročil predloži pogodbenicam, da podajo pripombe. Končno poročilo in ugotovitve se pošljejo zadevni pogodbenici in odboru pogodbenic. Slednji lahko sprejme priporočila, naslovljena na zadevno pogodbenico. GREVIO lahko sprejme tudi splošna priporočila. Nacionalni parlamenti so vabljeni k sodelovanju pri spremljanju dela. GREVIO deluje v skladu s svojim poslovnikom 19 .

Odbor pogodbenic sestavljajo predstavniki pogodbenic konvencije. Odbor izvoli člane skupine GREVIO. Skupina se sestaja na zahtevo ene tretjine pogodbenic, predsednika odbora pogodbenic ali generalnega sekretarja Sveta Evrope.

X. poglavje pojasnjuje, da konvencija ne vpliva na obveznosti pogodbenic po drugih mednarodnih instrumentih ter da lahko pogodbenice za dopolnitev ali okrepitev njenih določb sklenejo druge mednarodne sporazume o zadevah, ki jih ureja konvencija.

XI. poglavje določa postopek za vlaganje predlogov sprememb konvencije. Odbor ministrov se pred sprejetjem predlaganih sprememb o njih posvetuje s pogodbenicami, ki niso članice Sveta Evrope.

XII. poglavje vsebuje končne določbe. Med njimi je pojasnitev, da konvencija ne posega v določbe notranjega ali zavezujočega mednarodnega prava, ki priznavajo ugodnejše pravice osebam pri preprečevanju nasilja nad ženskami in boju proti njemu. Končne določbe obravnavajo tudi reševanje sporov ter podpis, ratifikacijo, začetek veljavnosti in pristop držav, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija je izrecno na voljo za podpis Evropski uniji (prvi odstavek 75. člena). Treba jo je ratificirati, sprejeti ali odobriti, s tem povezane listine pa deponirati pri generalnem sekretarju Sveta Evrope. Vsaka država ali EU lahko ob podpisu ali ratifikaciji konvencije določi ozemlje njene uporabe. Pridržki se lahko izrazijo v zvezi z omejenim številom določb za (obnovljivo) obdobje petih let.

Konvencijo dopolnjuje Dodatek, v katerem so določeni privilegiji in imunitete članov skupine GREVIO (in drugih članov delegacij) med obiski držav, ki jih izvedejo v okviru svojih nalog.

1.3 Cilj EU v zvezi s sklenitvijo konvencije

Pristop konvencije je povsem v skladu z večstranskim pristopom Unije k pojavu nasilja zaradi spola ter usmeritvijo ukrepov, ki se izvajajo v okviru notranjih in zunanjih politik EU. EU bi s sklenitvijo konvencije poslala močno politično sporočilo o svoji zavezanosti boju proti nasilju nad ženskami, poskrbela za skladnost svojega notranjega in zunanjega delovanja ter dopolnjevanje med ukrepi na nacionalni ravni in ravni EU ter okrepila svojo verodostojnost in odgovornost do mednarodnih partnerjev. Poleg tega bi s podpisom konvencije utrdila svoje ukrepe proti nasilju nad ženskami, saj bi dosegla tesnejše usklajevanje med državami članicami in pomembnejšo vlogo na mednarodni ravni.

2.PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

2.1 Pristojnost EU za sklenitev konvencije

Bistveni deli konvencije, zlasti večina določb kazenskega materialnega prava in druge pomožne določbe V. poglavja, še naprej spadajo v pristojnost držav članic, ker pa je EU pristojna za znaten del določb konvencije, bi morala ratificirati konvencijo skupaj z državami članicami.

Unija je v skladu s členom 157 PDEU pristojna zlasti na področju nediskriminacije in enakosti spolov, ki je zajeto v I. poglavju konvencije, ter v zvezi s spolnim nadlegovanjem (iz 40. člena konvencije) pri zaposlovanju in delu ter dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi. Poleg tega ima v skladu s členoma 82 in 84 PDEU pristojnost in sekundarno zakonodajo za ukrepe iz IV. poglavja in VI. poglavja konvencije, ki obravnavata zaščito in podporo žrtvam ter preiskovanje, pregon, procesno pravo in zaščitne ukrepe. Pravna podlaga za ukrepanje proti spolnemu izkoriščanju žensk in otrok je člen 83(1) PDEU. EU je v skladu s členoma 78 in 79 PDEU pristojna za nekatera vprašanja s področij azila in migracij, ki so obravnavana v VII. poglavju konvencije. Za rezidenčni status mobilnih državljanov EU in njihovih zakoncev iz tretjih držav ter status državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, in njihovih zakoncev, je v skladu s členi 18, 21, 46, 50, 78 in 79 PDEU pristojna EU. Kar zadeva vidike konzularne zaščite (glej peti odstavek 18. člena konvencije), pristojnost EU izhaja iz člena 23 PDEU. Poleg tega je Unija v skladu s členoma 81 in 82 PDEU pristojna za civilne in kazenske zadeve s čezmejnimi posledicami, kar je pomembno za ukrepe iz VIII. poglavja o mednarodnem sodelovanju 20 . To poglavje vključuje tudi obveznosti v zvezi z varstvom podatkov, področjem, ki v skladu s členom 16 PDEU spada v pristojnost Unije.

Unija je sprejela obsežno zakonodajo na večini teh področij: spolno nadlegovanje pri zaposlovanju in poklicnem delu ter pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi 21 , pravice, podpora in zaščita žrtev kaznivih dejanj v kazenskem postopku, tudi pri preiskovanju in pregonu 22 , azil in migracije ter rezidenčni status državljanov tretjih držav, 23 čezmejno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah 24 , določbe kazenskega materialnega prava za zaščito otrok (če gre za dekleta, to vprašanje spada v področje uporabe konvencije) 25 , določbe v zvezi z avdiovizualnimi medijskimi storitvami in zaščito otrok, prepoved diskriminacije v oglaševanju in hujskanja k sovraštvu, med drugim na podlagi spola 26 , ter varstvo podatkov.  27 Zakonodaja Unije obstaja tudi v zvezi z vidiki sodelovanja držav članic na področju konzularne zaščite državljanov EU 28 .

Obveznosti izhajajo tudi iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, h kateri so pristopile Evropska unija in njene države članice 29 . V skladu s 6., 7., 15. in 16. členom te konvencije morajo pogodbenice v obsegu svojih pristojnosti zagotoviti, da invalidne ženske in otroci uživajo enake pravice kot druge ženske in otroci ter da so invalidne osebe zaščitene pred izkoriščanjem, nasiljem in zlorabo.

V skladu s členom 3(2) PDEU ima Unija izključno pristojnost, kolikor konvencija lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe. To na primer velja za zadeve, ki se nanašajo na rezidenčni status državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, vključno z upravičenci do mednarodne zaščite, v kolikor to ureja zakonodaja Unije, obravnavo prošenj za mednarodno zaščito ter pravice žrtev kaznivih dejanj. Čeprav gre pri številnih navedenih določbah za minimalna pravila, glede na nedavno sodno prakso ni mogoče izključiti vpliva nanje ali sprememb njihovega področja uporabe.

2.2 Pravna podlaga predlaganega sklepa Sveta

V skladu z ustaljeno sodno prakso mora izbira pravne podlage pravnega akta EU temeljiti na objektivnih dejavnikih, ki jih je mogoče sodno preveriti; mednje spadata cilj in vsebina akta 30 . Če se pri preizkusu akta EU izkaže, da ima ta dva cilja ali dva sestavna dela, pri čemer je eden od njiju glavni ali prevladujoč, drugi pa samo stranski, mora akt temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma sestavni del. Izjemoma, če se ugotovi, da ima akt več ciljev, ki so neločljivo povezani, ter da nobeden ni drugotnega in posrednega pomena glede na druge, mora tak akt temeljiti na različnih ustreznih pravnih podlagah 31 .

V tem primeru predstavljajo relevantno pravno podlago glede na Pogodbo o delovanju Evropske unije: člen 16 (varstvo podatkov), člen 19(1) (diskriminacija na podlagi spola), člen 23 (konzularna zaščita za državljane druge države članice), členi 18, 21, 46, 50 (prosto gibanje državljanov, prosto gibanje delavcev in svoboda ustanavljanja), člen 78 (azil, subsidiarna in začasna zaščita), člen 79 (priseljevanje), člen 81 (pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah), člen 82 (pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah), člen 83 (opredelitev kaznivih dejanj in sankcij na ravni EU za posebno huda kazniva dejanja s čezmejnimi posledicami), člen 84 (ukrepi za preprečevanje kriminala brez usklajevanja predpisov držav članic) ter člen 157 (enake možnosti ter enaka obravnava moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu).

Čeprav ima konvencija več sestavnih delov, je njen prevladujoči cilj preprečevanje nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, in zaščita žrtev takih kaznivih dejanj. Zato se zdi primerno, da se sklep utemelji na pristojnostih Unije iz naslova V PDEU, zlasti na členu 82(2) in členu 84 Pogodbe. Določbe konvencije o drugih zadevah so dopolnilne narave ali so, na primer pri varstvu podatkov, povezane z ukrepi, ki so osrednja točka konvencije 32 . Da lahko torej EU izvaja svoje pristojnosti za celotno konvencijo (razen elementov, za katere ni pristojna), sta glavna pravna podlaga člen 82(2) in člen 84 PDEU.

2.3 Zaključek

Glede na medsebojno povezane pristojnosti Unije in pristojnosti, ki niso bile dodeljene Uniji, h konvenciji pristopijo tako države članice kot Unija. Zaradi medsebojno povezanih pristojnosti je po mnenju Komisije primerno, da se Komisija in države članice dogovorijo o mehanizmih za izvajanje in spremljanje, ki ju predvideva konvencija (usklajevalno telo iz 10. člena, obveznosti poročanja in zbiranja podatkov za skupino strokovnjakov v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ter členi od 66. do 70. člena konvencije).

2016/0062 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, in zlasti člena 82(2) in člena 84 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 33 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta [XXX] z dne [...] 34 je bila s pridržkom poznejše sklenitve [...] podpisana Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (v nadaljnjem besedilu: konvencija).

(2)Konvencija, h kateri je pristopilo ... držav, med drugim .... držav članic, je prvi mednarodni instrument, ki s ciljem odprave nasilja nad ženskami, vključno z dekleti, mlajšimi od 18 let, kot temeljnega vzroka trajne neenakosti moških in žensk vzpostavlja celovit okvir pravnih in političnih ukrepov za preprečevanje nasilja nad ženskami ter za zaščito žrtev in pomoč žrtvam takšnega nasilja. Konvencija je začela veljati 1. aprila 2014. V skladu s 75. členom konvencije lahko k njej pristopi tudi Evropska unija.

(3)Konvencija vzpostavlja celovit in večstranski pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja. Njeni nameni so preprečevati, preganjati in odpravljati nasilje nad ženskami in dekleti ter nasilje v družini. Konvencija zajema širok spekter ukrepov, od zbiranja podatkov in ozaveščanja do pravnih ukrepov, s katerimi se različne oblike nasilja nad ženskami opredelijo kot kaznive. Vključuje ukrepe za zagotavljanje zaščite in podpornih storitev žrtvam ter obravnava nasilje zaradi spola na področju azila in migracij. Da bi pogodbenice zagotovile učinkovito izvajanje določb konvencije, konvencija vzpostavlja poseben mehanizem za spremljanje.

(4)Sklenitev konvencije s strani Unije prispeva k uresničevanju načela enakosti moških in žensk na vseh področjih, kar je temeljni cilj in vrednota Unije, ki jo je treba v skladu s členoma 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji, členom 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah uresničevati pri vseh dejavnostih Evropske unije. Pri nasilju nad ženskami gre za kršitev njihovih človekovih pravic in skrajno obliko diskriminacije, ki je zakoreninjena v neenakosti med spoloma ter prispeva k ohranjanju te neenakosti in jo krepi. Z zavezo k izvajanju konvencije Unija potrjuje svojo zavezanost boju proti nasilju nad ženskami na svojem ozemlju in v svetu ter krepi sedanje politično delovanje in obsežen veljavni pravni okvir na področju kazenskega procesnega prava, ki je še zlasti pomemben za ženske in dekleta.

(5)Države članice so še naprej pristojne za inkriminacijo številnih oblik nasilnega vedenja do žensk v lastnem kazenskem materialnem pravu v skladu z določbami konvencije, Unija pa ima pristojnost na področjih večine določb konvencije in je na teh področjih sprejela obsežen sklop pravil. Med drugim je z Direktivo 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta 35 sprejela pravila o pravicah žrtev kaznivih dejanj. Konvencija obravnava tudi potrebe migrantk in oseb, ki zaprosijo za azil ali dopolnilno in subsidiarno zaščito, tako da na tem področju, na katerem že obstaja obsežna zakonodaja Unije, uvaja vidik spola.

(6)Unija ima izključno pristojnost, kolikor bi konvencija lahko vplivala na skupna pravila ali spremenila njihovo področje uporabe.

(7)Konvencija bi morala dopolnjevati obstoječa pravila in prispevati k skladni razlagi zakonodaje Unije. Po sklenitvi konvencije bi morala Unija sodelovati pri dejavnostih izvajanja in spremljanja v okviru konvencije.

(8)Na področjih, ki jih zajema konvencija, imajo pristojnost tako Unija kot njene države članice. Unija in države članice bi morale zato pristopiti h konvenciji, da lahko skupaj izpolnijo obveznosti po konvenciji in usklajeno uveljavljajo pravice, ki jim jih ta podeljuje.

(9)Združeno kraljestvo in Irsko zavezuje Direktiva 2012/29/EU, zato sodelujeta pri sprejetju tega sklepa.

(10)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(11)Zato bi bilo treba konvencijo odobriti v imenu Unije –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

V imenu Unije se odobri Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima.

Besedilo konvencije je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta določi osebo, pooblaščeno, da v imenu Unije deponira listino o odobritvi iz drugega odstavka 75. člena konvencije in s tem izrazi soglasje Unije, da jo konvencija zavezuje.

Člen 3

V zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije, in brez poseganja v pristojnosti držav članic Komisija opravlja vlogo usklajevalnega telesa v skladu z 10. členom konvencije in izpolnjuje obveznosti poročanja v skladu z IX. poglavjem konvencije.

Člen 4

1.V zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Unije, Komisija zastopa Unijo na zasedanjih organov, ustanovljenih v okviru konvencije, zlasti na zasedanjih odbora pogodbenic iz 67. člena konvencije. Komisija v imenu Unije izbere in predlaga strokovnjake ter sodeluje pri njihovem imenovanju v skupino strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO).

2.Ker konvencija zajema tudi pristojnosti, ki niso bile dodeljene Uniji, Komisija in države članice tesno sodelujejo, zlasti pri spremljanju, poročanju, pravilih glasovanja in delovanju usklajevalnega telesa iz 10. člena konvencije. V ta namen in za zastopanje posameznih stališč na zasedanjih organov, ustanovljenih v okviru konvencije, vnaprej določijo ustrezna pravila. Ta pravila se določijo v kodeksu ravnanja, o katerem se po možnosti sporazumejo pred deponiranjem listine o uradni potrditvi v imenu Unije.

Člen 5

Ta sklep začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije 36 .

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1) SKLIC NA UL L.
(2) Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (2010/48/ES) (UL L 23, 27.1.2010, str. 35–36).
(3) Sklepne pripombe k prvemu poročilu Evropske unije, CRPD/C/EU/CO/1, 4. 9. 2015, http://tbinternet.ohchr.org/_layouts/treatybodyexternal/Download.aspx?symbolno=CRPD%2fC%2fEU%2fCO%2f1&Lang=en .
(4) http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/05/26-fac-dev-council-conclusions-gender-development/ ; Sklepi Sveta o akcijskem načrtu za enakost spolov za obdobje 2016–2020, http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2015/10/26-fac-conclusions-gender-development/ ; Sklepi Sveta o akcijskem načrtu za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019 http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10897-2015-INIT/sl/pdf ; Smernice EU za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti ter vsemi oblikami diskriminacije proti njim http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cmsUpload/16173cor.en08.pdf
(5) Glej na primer sporočilo Komisije o strategiji za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010) 491 final) ( http://eur-lex.europa.eu/legal-content/sl/TXT/?qid=1396540108305&uri=CELEX:52010DC0491 ); sklepe Sveta z dne 8. marca 2010 o izkoreninjenju nasilja nad ženskami v Evropski uniji, https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/113226.pdf ; delovni dokument služb Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015) 278 final), http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/documents/151203_strategic_engagement_en.pdf .
(6) http://fra.europa.eu/en/publication/2014/violence-against-women-eu-wide-survey-main-results-report
(7) Ocena stroškov nasilja zaradi spola v Evropski uniji: poročilo, 5.12.2014, http://eige.europa.eu/node/393 .
(8) Glej obrazložitveno poročilo h konvenciji, https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=09000016800d383a .
(9) V skladu s tretjim odstavkom 78. člena lahko pogodbenice za psihično nasilje in zalezovanje določijo le nekazenske sankcije.
(10) Pogodbenice lahko v skladu z drugim odstavkom 78. člena izrazijo pridržek v zvezi s to obveznostjo.
(11) Pridržki se lahko izrazijo v zvezi z več vidiki zadevne določbe (glej 44. člen).
(12) Vendar lahko pogodbenice v skladu z drugim odstavkom 78. člena izrazijo pridržke v zvezi z lažjimi kaznivimi dejanji.
(13) Pogodbenice lahko izrazijo pridržek v zvezi s kaznivimi dejanji prisilne poroke, pohabljanja ženskih spolovil, prisilne prekinitve nosečnosti in prisilne sterilizacije. Spolnega nasilja, vključno s posilstvom, s tem pridržkom ni mogoče izvzeti.
(14) Pogodbenice lahko v skladu z drugim odstavkom 78. člena izrazijo pridržek v zvezi z 59. členom o prebivališču.
(15) Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini.
(16) Teh dodatnih pet članov bo imenovanih po tem, ko bo konvencijo ratificiralo 25 držav.
(17) V skupini je lahko največ en državljan posamezne pogodbenice.
(18) Resolucija CM/Res(2014)43 o pravilih za izvolitev članov skupine strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (GREVIO), 19.11.2014, https://wcd.coe.int/ViewDoc.jsp?Ref=CM/Res%282014 %2943&Language=lanFrench&Ver=original&Site=COE&BackColorInternet=DBDCF2&BackColorIntranet=FDC864&BackColorLogged=FDC864 .
(19) Poslovnik je bil sprejet na prvem zasedanju skupine med 21. in 23. 9. 2015, https://rm.coe.int/CoERMPublicCommonSearchServices/DisplayDCTMContent?documentId=090000168048358b .
(20) Glej na primer odstavek 329 obrazložitvenega poročila h konvenciji, v skladu s katerim drugi odstavek 62. člena konvencije temelji na Okvirnem sklepu Sveta 2001/220/PNZ z dne 15. marca 2001 o položaju žrtev v kazenskem postopku (UL L 82, 22.3.2001, str. 1).
(21) Direktiva 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (UL L 372, 21.12.2004, str. 37); Direktiva 2006/54/ES z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23); Direktiva 2010/41/EU z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost (UL L 180, 15.7.2010, str. 1);
(22) Direktiva 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (UL L 315, 14.11.2012, str. 57);
(23) Ustrezna sekundarna zakonodaja vključuje Direktivo Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi (UL L 261, 6.8.2004, str. 19); Direktiva 2003/86/ES o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12); Direktiva Sveta 2008/115/ES o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98); Direktiva 2009/52/ES o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 168, 30.6.2009, str. 24); Direktiva 2011/95/EU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9); Direktiva 2013/33/EU o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (UL L 180, 29.6.2013, str. 96); Direktiva 2013/32/EU o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL L 180, 29.6.2013, str. 60); glej tudi Direktivo 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 158, 30.4.2004, str. 77) in Direktivo Sveta 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L 16, 23.1.2004, str. 44).
(24) Uredba (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (UL L 181, 29.6.2013, str. 4); Direktiva Sveta 2003/8/ES o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v čezmejnih sporih z uvedbo minimalnih skupnih pravil v zvezi s pravno pomočjo pri takih sporih (UL L 26, 31.1.2003, str. 41); Direktiva 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (UL L 261, 6.8.2004, str. 15); Okvirni sklep Sveta 2008/947/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljanja nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami (UL L 337, 16.12.2008, str. 102); Direktiva 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti (UL L 338, 21.12.2011, str. 2); Okvirni sklep Sveta 2009/315/PNZ o organizaciji in vsebini izmenjave informacij iz kazenske evidence med državami članicami (UL L 93, 7.4.2009, str. 23); Sklep Sveta 2009/316/PNZ o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (UL L 93, 7.4.2009, str. 33); Okvirni sklep Sveta 2008/675/PNZ o upoštevanju obsodb med državami članicami Evropske unije v novem kazenskem postopku (UL L 220, 15.8.2008, str. 32).
(25) Direktiva 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).
(26) Direktiva 2010/13/EU (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1);
(27) Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31); Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (UL L 350, 30.12.2008, str. 60).
(28) Direktiva (EU) 2015/637 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanom Unije brez predstavništva v tretjih državah (UL L 106, 24.4.2015, str. 1).
(29) Sklep Sveta z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (2010/48/ES) (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).
(30) Sodba v zadevi Komisija proti Svetu, C-377/12, točka 34.
(31) Prav tam, točka 34.
(32) Dejstvo, da gre za element dopolnilne narave, ne pomeni, da Unija nima izključne pristojnosti za ta element. Pravna podlaga pravil Unije sama po sebi ni relevantna za preizkus, ali nek mednarodni sporazum vpliva na ta pravila. Pravna podlaga notranje zakonodaje je dejansko določena s temeljno sestavino te, medtem ko je lahko pravilo, katerega vpliv se preizkuša, zgolj nebistvena sestavina te zakonodaje. Cilj izključne pristojnosti Unije je zlasti zagotavljanje učinkovitosti prava Unije in dobro delovanje sistemov, ki so jih uvedli ti predpisi, neodvisno od morebitnih omejitev, določenih z določbo Pogodbe, na katero so se sklicevale institucije pri sprejetju takih predpisov (Mnenje 1/03, EU:C:2006:81, točka 131).
(33) UL C […], […], str. […].
(34) UL L ….
(35) Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ (UL L 315, 14.11.2012, str. 57).
(36) Datum začetka veljavnosti konvencije za Evropsko unijo v Uradnem listu Evropske unije objavi generalni sekretariat Sveta.
Top

Bruselj, 4.3.2016

COM(2016) 109 final

PRILOGA

KONVENCIJA SVETA EVROPE O PREPREČEVANJU NASILJA NAD ŽENSKAMI IN NASILJA V DRUŽINI TER O BOJU PROTI NJIMA

k

predlogu sklepa Sveta

o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima


   Council of Europe Treaty Series - No. 210

Konvencija Sveta Evrope

o preprečevanju nasilja nad ženskami

in nasilja v družini

ter o boju proti njima

Istanbul, 11.V.2011



       Preambula

       Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije so se

       ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ETS št. 5, 1950) in njenih protokolov, Evropske socialne listine (ETS št. 35, 1961, spremenjene leta 1996, ETS št. 163), Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi (CETS št. 197, 2005) in Konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo (CETS št. 201, 2007);

       ob upoštevanju naslednjih priporočil Odbora ministrov državam članicam Sveta Evrope: Priporočila Rec(2002)5 o zaščiti žensk pred nasiljem, Priporočila CM/Rec(2007)17 o standardih in mehanizmih za enakost spolov, Priporočila CM/Rec(2010)10 o vlogi žensk in moških pri preprečevanju in reševanju sporov ter izgradnji miru ter drugih ustreznih priporočil;

       ob upoštevanju čedalje obsežnejše sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki določa pomembne standarde na področju nasilja nad ženskami;

       ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (1966), Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966), Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk („CEDAW“, 1979) in njenega izbirnega protokola (1999) ter Splošnega priporočila št. 19 odbora CEDAW o nasilju nad ženskami, Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (1989) in njenih izbirnih protokolov (2000) ter Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov (2006);

       ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (2002);

       ob upoštevanju temeljnih načel mednarodnega humanitarnega prava in še zlasti Ženevske konvencije (IV) o zaščiti civilnih oseb v času vojne (1949) in dodatnih protokolov I in II k njej (1977);

       ob obsojanju vseh oblik nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

       ob priznavanju, da je uresničevanje de jure in de facto enakosti žensk in moških ključna sestavina preprečevanja nasilja nad ženskami;

       ob priznavanju, da je nasilje nad ženskami odraz zgodovinsko neenakih razmerij moči med ženskami in moškimi, kar je privedlo do nadvlade in izvajanja diskriminacije moških nad ženskami ter preprečevanja polnega napredka žensk;

       ob priznavanju, da je nasilje nad ženskami nasilje zaradi spola in da je nasilje nad ženskami eden od ključnih družbenih mehanizmov, zaradi katerega so ženske prisiljene v podrejeni položaj v primerjavi z moškimi;

       ob zaskrbljenem priznavanju, da so ženske in dekleta pogosto izpostavljene resnim oblikam nasilja, kakor so nasilje v družini, spolno nadlegovanje, posilstvo, prisilna poroka, zločini v imenu t. i. „časti“ in pohabljanje spolovil, kar pomeni resno kršitev človekovih pravic žensk in deklet ter je glavna ovira pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi;

       ob priznavanju nenehnega kršenja človekovih pravic med oboroženimi spopadi, ki prizadenejo civilno prebivalstvo, še posebej ženske, v obliki množičnih ali sistematičnih posilstev in spolnega nasilja ter možnosti povečanega nasilja zaradi spola v času spopadov in po njih;

       ob priznavanju, da so ženske in dekleta izpostavljene večjemu tveganju za nasilje zaradi spola kakor moški;

       ob priznavanju, da nasilje v družini večinoma prizadeva ženske in da so tudi moški lahko žrtve nasilja v družini;

       ob priznavanju, da so otroci žrtve nasilja v družini tudi kot njegove priče;

       ob prizadevanju ustvariti Evropo brez nasilja nad ženskami in brez nasilja v družini,

       so se dogovorile:

I. poglavje – Namen, opredelitev pojmov, enakost in nediskriminacija, splošne obveznosti

       1. člen – Nameni konvencije

   1.    Nameni te konvencije so:

       a.    zaščititi ženske pred vsemi oblikami nasilja in preprečevati, preganjati in odpravljati nasilje nad ženskami in nasilje v družini;

       b.    prispevati k odpravi vseh oblik diskriminacije žensk in spodbujati resnično enakost med ženskami in moškimi, vključno s krepitvijo moči žensk;

       c.    oblikovati celostni okvir, politike in ukrepe za zaščito in pomoč za vse žrtve nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

       d.    spodbujati mednarodno sodelovanje za odpravljanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

       e.    zagotoviti podporo in pomoč organizacijam in organom pregona za učinkovito sodelovanje pri sprejemanju celostnega pristopa za odpravo nasilja nad ženskami in nasilja v družini.

   2.    Da bi pogodbenice zagotovile učinkovito izvajanje določb konvencije, konvencija vzpostavlja poseben mehanizem za spremljanje.

       2. člen – Področje uporabe konvencije

   1.    Ta konvencija se uporablja za vse oblike nasilja nad ženskami, vključno z nasiljem v družini, ki nesorazmerno prizadeva ženske.

   2.    Pogodbenice se spodbuja k uporabi te konvencije za vse žrtve nasilja v družini. Pri izvajanju določb te konvencije pogodbenice posebno pozornost namenjajo ženskam, ki so žrtve nasilja zaradi spola.

   3.    Ta konvencija se uporablja v miru in razmerah oboroženega spopada.

       3. člen – Opredelitve pojmov

       V tej konvenciji:

       a.    „nasilje nad ženskami“ pomeni kršitev človekovih pravic in obliko diskriminacije žensk ter vsa nasilna dejanja zaradi spola, ki povzročijo ali bi lahko povzročila fizične, spolne, psihične ali ekonomske posledice ali trpljenje žensk, vključno z grožnjami s takimi dejanji, prisilo ali samovoljni odvzem prostosti, ne glede na to, ali do njih pride v javnem ali zasebnem življenju;

       b.    „nasilje v družini“ pomeni vsako dejanje fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja, ki se zgodi v družini ali gospodinjski enoti ali med nekdanjima ali trenutnima zakoncema ali partnerjema, ne glede na to, ali storilec še prebiva ali je prebival z žrtvijo;

       c.    „spol“ pomeni družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške;

       d.    „nasilje nad ženskami zaradi spola“ pomeni nasilje, ki je usmerjeno proti ženski, ker je ženska, ali nesorazmerno prizadene ženske;

       e.    „žrtev“ pomeni vsako fizično osebo, ki je deležna ravnanja iz točk a in b;

       f.    „ženske“ vključuje dekleta, mlajša od 18 let.

       4. člen – Temeljne pravice, enakost in nediskriminacija

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za spodbujanje in varovanje pravice vsakogar, posebej žensk, do življenja brez nasilja v javnem in zasebnem življenju.

   2.    Pogodbenice obsojajo vse oblike diskriminacije žensk in sprejmejo brez odlašanja potrebne zakonodajne in druge ukrepe za njeno preprečevanje, zlasti:

           z vključevanjem načela enakosti med ženskami in moškimi v svoje nacionalne ustave ali drugo ustrezno zakonodajo in zagotavljanjem uresničevanja tega načela v praksi;

           s prepovedjo diskriminacije žensk, vključno z uporabo sankcij, kadar je to primerno;

           z odpravo zakonov in praks, ki diskriminirajo ženske.

   3.    Pogodbenice zagotavljajo izvajanje določb te konvencije, zlasti ukrepov za varstvo pravic žrtev brez diskriminacije zaradi spola, rase, barve, jezika, vere, političnega ali drugega prepričanja, narodnega ali socialnega porekla, pripadnosti narodni skupnosti, premoženja, rojstva, spolne usmerjenosti, spolne identitete, starosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, zakonskega stanu, statusa migranta ali begunca ali drugega statusa.

   4.    Posebni ukrepi, potrebni za preprečevanje in zaščito žensk pred nasiljem zaradi spola, se ne štejejo za diskriminacijo pod pogoji iz te konvencije.

       5. člen – Obveznosti države in dolžna skrbnost

   1.    Pogodbenice se vzdržijo vsakega nasilnega dejanja nad ženskami in zagotavljajo, da državni organi, uradniki, uslužbenci, institucije in drugi akterji, ki delujejo v imenu države, delujejo v skladu s to obveznostjo.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za uresničevanje dolžne skrbnosti za preprečevanje, preiskovanje, kaznovanje in povrnitev škode za nasilna dejanja, ki so zajeta v področje uporabe te konvencije in so jih zagrešili nedržavni akterji.

       6. člen – Politika enakosti spolov

       Pogodbenice se zavezujejo vključiti vidik enakosti spolov v izvajanje in ocenjevanje učinka določb te konvencije ter spodbujati in učinkovito izvajati politiko enakosti med ženskami in moškimi in krepitve moči žensk.

II. poglavje – Celostna politika in zbiranje podatkov

       7. člen – Celovita in usklajena politika

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za sprejetje in izvajanje učinkovite, celostne in usklajene vsedržavne politike, ki zajema vse ustrezne ukrepe za preprečevanje in boj proti vsem oblikam nasilja, zajetim v področje uporabe te konvencije, in zagotavlja celovit odgovor na nasilje nad ženskami.

   2.    Pogodbenice zagotovijo, da so v politiki iz prvega odstavka pravice žrtve v središču vseh ukrepov in da se izvajajo v obliki učinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi agencijami, institucijami in organizacijami.

   3.    Ukrepi, sprejeti v skladu s tem členom, vključujejo, kadar je to primerno, vse ustrezne akterje, kakor so vladne agencije, državni, regionalni in lokalni parlamenti in organi, državne institucije za človekove pravice in organizacije civilne družbe.

       8. člen – Finančni viri

       Pogodbenice dodelijo zadostne finančne in človeške vire za ustrezno izvajanje celostne politike, ukrepov in programov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, vključno s tistimi, ki jih izvajajo nevladne organizacije in civilna družba.

       9. člen – Nevladne organizacije in civilna družba

       Pogodbenice na vseh ravneh priznavajo, spodbujajo in podpirajo delo ustreznih nevladnih organizacij in civilne družbe, dejavnih na področju boja proti nasilju nad ženskami, in vzpostavijo učinkovito sodelovanje s temi organizacijami.

       10. člen – Usklajevalno telo

   1.    Pogodbenice določijo ali ustanovijo enega ali več uradnih teles, odgovornih za usklajevanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje politik in ukrepov za preprečevanje vseh oblik nasilja in boj proti njim, ki jih zajema področje uporabe te konvencije. Ta telesa usklajujejo zbiranje podatkov v skladu z 11. členom, jih analizirajo in razširjajo rezultate.

   2.    Pogodbenice zagotovijo, da organi, imenovani ali ustanovljeni na podlagi tega člena, prejemajo splošne informacije o ukrepih, sprejetih na podlagi VIII. poglavja.

   3.    Pogodbenice zagotovijo, da imajo organi, imenovani ali ustanovljeni na podlagi tega člena, zmogljivosti za neposredno komunikacijo in krepitev odnosov z enakimi ali sorodnimi telesi v drugih pogodbenicah.

       11. člen – Zbiranje podatkov in raziskave

   1.    Za izvajanje te konvencije se pogodbenice zavezujejo:

       a.    v rednih časovnih presledkih ločeno zbirati ustrezne statistične podatke o primerih vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije;

       b.    podpirati raziskave o vseh oblikah nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, za preučevanje njihovih vzrokov in posledic, pojavnosti in stopnje obsodb ter učinkovitost ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije.

   2.    Pogodbenice si prizadevajo v rednih časovnih presledkih izvesti anketiranje prebivalstva za oceno pojavnosti in trendov glede vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

   3.    Pogodbenice zagotovijo skupini strokovnjakov iz 66. člena te konvencije zbrane podatke na podlagi tega člena za spodbujanje mednarodnega sodelovanja in omogočanje mednarodne primerjave.

   4.    Pogodbenice zagotovijo, da so zbrani podatki na podlagi tega člena na voljo javnosti.

III. poglavje – Preprečevanje

       12. člen – Splošne obveznosti

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje sprememb v družbenih in kulturnih vzorcih vedenja žensk in moških z namenom izkoreniniti predsodke, običaje, tradicije in vse druge prakse, ki temeljijo na ideji o manjvrednosti žensk ali na stereotipnih vlogah žensk in moških.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne in druge ukrepe za preprečevanje vseh oblik nasilja s področja uporabe te konvencije, ki bi ga izvajala katera koli fizična ali pravna oseba.

   3.    Vsi ukrepi, sprejeti v skladu s tem poglavjem, upoštevajo in obravnavajo posebne potrebe oseb, ki so ranljive zaradi posebnih okoliščin, in postavljajo človekove pravice vseh žrtev v središče.

   4.    Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje vseh članov družbe, predvsem moških in fantov, da dejavno prispevajo k preprečevanju vseh oblik nasilja s področja uporabe te konvencije.

   5.    Pogodbenice zagotovijo, da se kultura, običaji, vera, tradicija ali t. i. „čast“ ne štejejo kot opravičilo za kakršna koli nasilna dejanja iz področja uporabe te konvencije.

   6.    Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje programov in dejavnosti za krepitev moči žensk.

       13. člen – Ozaveščanje

   1.    Pogodbenice na vseh ravneh redno spodbujajo ali izvajajo kampanje ali programe ozaveščanja, tudi v sodelovanju z nacionalnimi institucijami za človekove pravice in telesi za enakost, civilno družbo in nevladnimi organizacijami, zlasti ženskimi organizacijami, kadar je to primerno, za večjo ozaveščenost in razumevanje javnosti o vseh pojavnih oblikah nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, njihovih posledicah na otroke in potrebi po preprečevanju takega nasilja.

   2.    Pogodbenice zagotovijo široko razširjanje informacij v javnosti o razpoložljivih ukrepih za preprečevanje nasilnih dejanj, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

       14. člen – Izobraževanje

   1.    Pogodbenice sprejmejo, kadar je to primerno, potrebne ukrepe za vključitev učnega gradiva o vprašanjih, kakor so enakost med ženskami in moškimi, nestereotipne vloge spolov, medsebojno spoštovanje, nenasilno reševanje sporov v medosebnih odnosih, nasilje nad ženskami zaradi spola in pravica do osebne integritete, prilagojenega razvijajočim se sposobnostim udeležencev izobraževanja, v uradne učne načrte na vseh ravneh izobraževanja.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje uporabe načel iz prejšnjega odstavka v neformalnih izobraževalnih ustanovah kakor tudi v športnih in kulturnih objektih ter objektih za prosti čas in v medijih.

       15. člen – Usposabljanje strokovnjakov

   1.    Pogodbenice zagotovijo ali okrepijo ustrezna usposabljanja za strokovnjake, ki se ukvarjajo z žrtvami ali storilci vsakršnih nasilnih dejanj s področja uporabe te konvencije, o preprečevanju in odkrivanju teh nasilnih dejanj, o enakosti med ženskami in moškimi, o potrebah in pravicah žrtev ter preprečevanju sekundarne viktimizacije.

   2.    Pogodbenice spodbujajo, da usposabljanje iz prvega odstavka vključuje usposabljanje za usklajeno vsestransko sodelovanje vseh ustreznih akterjev, da se omogočijo celoviti in ustrezni napotitveni postopki v primerih nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

       16. člen – Preventivno delovanje in programi obravnavanja

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programov za učenje storilcev nasilja v družini o nenasilnem vedenju v medosebnih odnosih z namenom preprečevanja nadaljnjega nasilja in spreminjanja nasilnih vedenjskih vzorcev.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev ali podporo programom, katerih namen je preprečiti storilcem, posebej spolnim prestopnikom, da bi ponovili dejanje.

   3.    Pri sprejemanju ukrepov iz prvega in drugega odstavka pogodbenice zagotovijo, da so varnost, podpora in človekove pravice žrtev glavna skrb in da se, kadar je to primerno, ti programi vzpostavijo in izvajajo v tesnem sodelovanju s strokovnimi službami za podporo žrtvam.

       17. člen – Sodelovanje zasebnega sektorja in medijev

   1.    Pogodbenice spodbujajo zasebni sektor, sektor informacijske in komunikacijske tehnologije ter medije, ob spoštovanju njihove svobode izražanja in neodvisnosti, da sodelujejo pri pripravi in izvajanju politik ter določijo smernice in samourejevalne standarde za preprečevanje nasilja nad ženskami in okrepijo spoštovanje njihovega dostojanstva.

   2.    Pogodbenice v sodelovanju z zasebnim sektorjem razvijajo in spodbujajo usposobljenost otrok, staršev in učiteljev za ustrezno ravnanje z informacijsko-komunikacijskim okoljem, ki omogoča dostop do ponižujočih spolnih ali nasilnih vsebin, ki bi lahko bile škodljive.

IV. poglavje – Zaščita in podpora

       18. člen – Splošne obveznosti

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zaščito vseh žrtev pred nadaljnjimi nasilnimi dejanji.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe v skladu z notranjim pravom za zagotovitev ustreznih mehanizmov za zagotavljanje učinkovitega sodelovanja med vsemi ustreznimi državnimi organi, vključno s sodstvom, javnimi tožilstvom, organi pregona, lokalnimi in regionalnimi organi, tudi nevladnimi organizacijami ter drugimi ustreznimi organizacijami in subjekti, pri zaščiti in podpori žrtev in prič vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, vključno s sklicevanjem na splošne in posebne podporne storitve, kakor so podrobneje opisane v 20. in 22. členu te konvencije.

   3.    Pogodbenice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti na podlagi tega poglavja:

           temeljijo na razumevanju vidika spola pri nasilju nad ženskami in nasilju v družini ter poudarjajo človekove pravice in varnost žrtve;

           temeljijo na celostnem pristopu, ki upošteva razmerje med žrtvami, storilci, otroki in njihovim širšim družbenim okoljem;

           so namenjeni preprečevanju sekundarne viktimizacije;

           so namenjeni krepitvi moči in ekonomski neodvisnosti žensk žrtev nasilja;

           omogočajo, kadar je to primerno, da so izvajalci različnih storitev za zaščito in podporo na isti lokaciji;

           obravnavajo posebne potrebe ranljivih oseb, vključno z otroki, ki so žrtve, in jim zadostijo.

   4.    Zagotovitev storitve ne sme biti odvisna od pripravljenosti žrtve, da ovadi storilca ali priča proti njemu.

   5.    Pogodbenice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev konzularne in druge zaščite ter za podporo svojim državljanom in drugim žrtvam, ki imajo pravico do take zaščite, v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu.

       19. člen – Informacije

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da žrtve prejmejo ustrezne in pravočasne informacije o razpoložljivih podpornih storitvah in pravnih ukrepih v jeziku, ki ga razumejo.

       20. člen – Splošne podporne storitve

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do storitev, ki jim omogočajo okrevanje po nasilju. Ti ukrepi morajo vključevati, kadar je to potrebno, storitve, kakor so pravno in psihološko svetovanje, finančna pomoč, nastanitev, izobraževanje, usposabljanje in pomoč pri iskanju zaposlitve.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve dostop do zdravstvenih in socialnih storitev ter da so storitve ustrezno financirane in strokovnjaki usposobljeni za pomoč žrtvam in njihovo napotitev k ustreznim storitvam.

       21. člen – Pomoč pri individualnih/skupinskih pritožbah

       Pogodbenice zagotovijo, da imajo žrtve informacije in dostop do veljavnih regionalnih in mednarodnih mehanizmov za individualne/skupinske pritožbe. Pogodbenice spodbujajo zagotavljanje ustrezne za nasilje občutljive in vešče pomoči žrtvam, kadar slednje vlagajo pritožbe.

       22. člen – Strokovne podporne storitve

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovijo ali preskrbijo ustrezno geografsko razporejene takojšnje, kratkoročne in dolgoročne strokovne podporne storitve za vsako žrtev katerih koli nasilnih dejanj, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

   2.    Pogodbenice zagotovijo ali preskrbijo posebne strokovne podporne storitve za vse ženske, žrtve nasilja, in njihove otroke.

       23. člen – Zavetišča

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev zadostnega števila ustreznih lahko dostopnih zavetišč, ki nudijo varno nastanitev in proaktivno navezovanje stika z žrtvami, predvsem ženskami in njihovimi otroki.

       24. člen – Telefonske številke za pomoč

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev brezplačnih 24-urnih (24/7) telefonskih številk za celotno območje države za zagotovitev zaupnega in anonimnega svetovanja klicateljem v zvezi z vsemi oblikami nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

       25. člen – Podpora žrtvam spolnega nasilja

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za vzpostavitev zadostnega števila ustreznih lahko dostopnih kriznih napotitvenih centrov za žrtve posilstva ali spolnega nasilja za zagotovitev izvajanja medicinskih in forenzičnih preiskav, pomoč pri travmi in svetovanje žrtvam.

       26. člen – Zaščita in podpora za otroke, priče

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pri zagotavljanju zaščite in podpornih storitev žrtvam upoštevajo pravice in potrebe otrok, prič vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

   2.    Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, vključujejo psihosocialno svetovanje, primerno starosti otrok, prič vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, in upoštevajo največje koristi otroka.

       27. člen – Poročanje

       Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje vsake priče nasilnih dejanj, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, ali osebe, ki imajo utemeljene razloge za sum, da bi bilo takšno dejanje lahko storjeno ali da je pričakovati nadaljnja nasilna dejanja, da to sporoči pristojnim organizacijam ali organom.

       28. člen – Poročanje strokovnjakov

       Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da pod ustreznimi pogoji pravila o zaupnosti, ki jih za nekatere poklice določa notranja zakonodaja, niso ovira za možnost prijave pristojnim organizacijam ali organom, če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno hudo nasilno dejanje s področja uporabe te konvencije, in je pričakovati, da se bodo huda nasilna dejanja nadaljevala.

V. poglavje – Materialno pravo

       29. člen – Civilne tožbe in pravna sredstva

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da žrtvam zagotovijo ustrezna civilna pravna sredstva zoper storilca.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava žrtvam zagotovijo ustrezna civilna pravna sredstva zoper državne organe, ki ne izpolnjujejo svoje dolžnosti sprejemanja potrebnih preventivnih ali zaščitnih ukrepov v okviru svojih pristojnosti.

       30. člen – Odškodnina

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo žrtve pravico zahtevati odškodnino od storilcev za katera koli kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo.

   2.    Ustrezna državna odškodnina se dodeli tistim, ki so utrpeli hudo telesno poškodbo ali okvaro zdravja do te mere, da škode ne krijejo drugi viri, kakor so storilci, zavarovanje ali javno zdravstvo in socialne določbe. To ne preprečuje pogodbenicam, da ne bi od storilca zahtevale povračila za odškodnino, dokler je ustrezna pozornost namenjena varnosti žrtve.

   3.    Ukrepi, sprejeti v skladu s prejšnjim odstavkom, zagotavljajo dodelitev odškodnine v razumnem roku.

       31. člen – Skrbništvo, pravica do stikov in varnost

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pri določanju skrbništva in pravice do stikov z otroki upoštevajo nasilni dogodki, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da izvajanje pravice do stikov ali skrbništva ne ogrozi pravic in varnosti žrtve ali otrok.

       32. člen – Civilne posledice prisilnih porok

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so prisilne poroke lahko nične, razveljavljene ali razvezane brez nepotrebnega finančnega ali upravnega bremena za žrtve.

       33. člen – Psihično nasilje

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje, ki s silo ali grožnjo resno prizadene psihično celovitost osebe, opredeli kot kaznivo.

       34. člen – Zalezovanje

       Pogodbenice sprejmejo ustrezne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno ponavljajoče se zastraševalno ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči strah za njeno varnost, opredeli kot kaznivo.

       35. člen – Fizično nasilje

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje fizičnega nasilja nad drugo osebo opredeli kot kaznivo.

       36. člen – Spolno nasilje, vključno s posilstvom

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva:

       a.    vaginalna, analna ali oralna spolna penetracija v telo druge osebe s katerim koli delom telesa ali predmetom brez njenega privoljenja;

       b.    izvajanje drugih spolnih dejanj z osebo proti njeni volji;

       c.    pripraviti drugo osebo v neprostovoljna spolna dejanja s tretjo osebo.

   2.    Privolitev mora biti dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin.

   3.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se določbe prvega odstavka uporabljajo tudi za dejanja, storjena zoper nekdanje ali sedanje zakonce ali partnerje, kakor jih priznava notranje pravo.

       37. člen – Prisilna poroka

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje prisiljenja odraslega ali otroka v poroko opredeli kot kaznivo.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naklepno dejanje zvabiti odraslega ali otroka na ozemlje pogodbenice ali druge države, kjer ona ali on nima prebivališča, z namenom prisiliti jo ali ga v poroko, opredeli kot kaznivo.

       38. člen – pohabljenje ženskih spolovil

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva:

       a.    ekscizija, infibulacija ali drugo pohabljenje celotnih ali delov ženskih velikih sramnih ustnic, malih sramnih ustnic ali klitorisa;

       b.    prisiljenje ali napeljevanje ženske, da se na njej izvajajo dejanja iz točke a;

       c.    prepričevanje, prisiljenje ali napeljevanje dekleta, da se na njej izvajajo dejanja iz točke a.

       39. člen – Prisilna prekinitev nosečnosti in prisilna sterilizacija

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se naslednja naklepna dejanja opredelijo kot kazniva:

       a.    izvajanje prisilne prekinitve nosečnosti brez predhodne in zavestne privolitve ženske;

       b.    opravljanje operacije, katere namen ali posledica je prenehanje ženske sposobnosti za naravno reprodukcijo brez njene predhodne in zavestne privolitve ali razumevanja postopka.

       40. člen – Spolno nadlegovanje

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se vsaka oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega spolnega dejanja z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, kazensko ali drugače pravno sankcionira.

       41. člen – Pomoč ali napeljevanje in poskus

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se kot kaznivo ravnanje, kadar je storjeno naklepno, opredeli pomoč ali napeljevanje k storitvi kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 33., 34., 35., 36., 37. členom, točko a. 38. člena in 39. členom te konvencije.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se kot kazniva ravnanja, kadar so storjena naklepno, opredeli poskus kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 35., 36., 37. členom, točko a. 38. člena in 39. členom te konvencije.

       42. člen –    Nesprejemljivo opravičevanje zločinov, vključno z zločini, storjenimi v imenu t. i. „časti“

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se v kazenskih postopkih, sproženih po storitvi katerega koli nasilnega dejanja, ki ga zajema področje uporabe te konvencije, kultura, običaji, vera, tradicija ali t. i. „čast“ ne štejejo kot opravičilo za taka dejanja. To se nanaša zlasti na trditev, da je žrtev prekršila kulturna, verska, družbena ali tradicionalna pravila ali običaje primernega obnašanja.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da prepričevanje otroka s strani druge osebe, da stori katero od dejanj iz prejšnjega odstavka, ne sme zmanjšati kazenske odgovornosti te osebe za storjena dejanja.

       43. člen – Obravnava kaznivih ravnanj

       Kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo, se obravnavajo ne glede na vrsto razmerja med žrtvijo in storilcem.

       44. člen – Pristojnost

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev pristojnosti za vsako kaznivo ravnanje v skladu s to konvencijo, kadar:

       a.    je storjeno na njihovem ozemlju; ali

       b.    je storjeno na ladji, ki pluje pod njihovo zastavo; ali

       c.    je storjeno v zrakoplovu, registriranim po njihovem pravu; ali

       d.    ga je storil njihov državljan; ali

       e.    ga je storila oseba, ki običajno prebiva na njihovem ozemlju.

   2.    Pogodbenice si prizadevajo sprejeti potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev pristojnosti za vsako kaznivo ravnanje, določeno v skladu s to konvencijo, kadar je storjeno proti njihovemu državljanu ali osebi, ki običajno prebiva na njihovem ozemlju.

   3.    Za pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da njihova pristojnost ni podrejena pogoju, da dejanja veljajo za kazniva na ozemlju, kjer so bila storjena.

   4.    Za pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da njihova pristojnost glede točk d. in e. prvega odstavka, ni podrejena pogoju, da se pregon lahko začne le po žrtvini prijavi kaznivega ravnanja ali predložitvi podatkov države, v kateri je bilo storjeno kaznivo ravnanje.

   5.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za določitev pristojnosti za kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo, kadar je domnevni storilec na njihovem ozemlju in ga ne izročijo drugi pogodbenici izključno zaradi njegovega državljanstva.

   6.    Kadar več kakor ena pogodbenica uveljavlja pristojnost za domnevno kaznivo ravnanje, določeno v skladu s to konvencijo, se vpletene pogodbenice po potrebi posvetujejo glede določitve najprimernejše pristojnosti za pregon.

   7.    Brez poseganja na splošna pravila mednarodnega prava ta konvencija ne izključuje kazenske pristojnosti, ki jo izvaja pogodbenica v skladu s svojim notranjim pravom.

       45. člen – Sankcije in ukrepi

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kazniva ravnanja, določena v skladu s to konvencijo, kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami ob upoštevanju njihove resnosti. Te sankcije vključujejo, kadar je to primerno, kazni, katerih posledica je odvzem prostosti, kar je lahko povod za izročitev.

   2.    Pogodbenice lahko sprejmejo druge ukrepe v zvezi s storilci, na primer:

           spremljanje ali nadzor obsojenih oseb;

           odvzem roditeljske pravice, če otrokove koristi, kar lahko vključuje varnost žrtve, ni mogoče zagotoviti na noben drug način.

       46. člen – Obteževalne okoliščine

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se lahko naslednje okoliščine, če te niso že del bistvenih sestavin kaznivega ravnanja, v skladu z ustreznimi določbami notranjega prava upoštevajo kot obteževalne okoliščine pri določitvi kazni v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo:

       a.    kaznivo ravnanje zoper nekdanjega ali sedanjega zakonca ali partnerja, kakor ga priznava notranje pravo, je storil družinski član, oseba, ki živi z žrtvijo, ali oseba, ki je zlorabila svoj položaj;

       b.    kaznivo ravnanje ali podobna kazniva ravnanja so bila storjena večkrat;

       c.    kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper osebo, ranljivo zaradi posebnih okoliščin;

       d.    kaznivo ravnanje je bilo storjeno zoper otroka ali v njegovi navzočnosti;

       e.    kaznivo ravnanje sta storili dve osebi ali ga je storilo več oseb skupaj;

       f.    kaznivo ravnanje se je začelo s skrajnimi stopnjami nasilja ali jih je vključevalo;

       g.    kaznivo ravnanje je bilo storjeno z uporabo orožja ali grožnjo z njim;

       h.    kaznivo ravnanje je žrtvi povzročilo hudo telesno ali duševno škodo;

       i.    storilec je že bil obsojen zaradi podobnih kaznivih ravnanj.

       47. člen – Kazni, ki jih izreče druga pogodbenica

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev možnosti, da se pri določitvi kazni v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo, upoštevajo pravnomočno izrečene kazni druge pogodbenice.

       48. člen –    Prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov ali izrekanja kazni

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za prepoved obveznih alternativnih postopkov reševanja sporov, vključno z mediacijo in konciliacijo, v zvezi z vsemi oblikami nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev ustreznega upoštevanja sposobnosti storilca, da prevzame finančne obveznosti do žrtve, če mu je naloženo plačilo globe.

VI. poglavje – Preiskovanje, pregon, procesno pravo in zaščitni ukrepi

       49. člen – Splošne obveznosti

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev izvajanja preiskovanj in sodnih postopkov v zvezi z vsemi oblikami nasilja s področja uporabe te konvencije brez nepotrebnega odlašanja in ob upoštevanju pravic žrtev v vseh fazah kazenskega postopka.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe v skladu s temeljnimi načeli človekovih pravic in z upoštevanjem vidika spola pri nasilju, da zagotovijo učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s to konvencijo.

       50. člen – Takojšen odziv, preprečevanje in zaščita

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pristojni organi pregona nemudoma in ustrezno odzovejo na vse oblike nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, z ustrezno in takojšnjo zaščito žrtev.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se pristojni organi pregona nemudoma in ustrezno vključijo v preprečevanje vseh oblik nasilja in zaščito pred njimi s področja uporabe te konvencije, vključno z uporabo preventivnih operativnih ukrepov in zbiranjem dokazov.

       51. člen – Ocena in obvladovanje tveganja

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da vsi ustrezni organi pripravijo oceno tveganja smrtnosti, resnosti razmer in nevarnosti ponavljanja nasilja za obvladovanje tveganja in, če je to potrebno, zagotovitev usklajene varnosti in podpore.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da ocena iz prejšnjega odstavka v vseh fazah preiskovanja in uporabe zaščitnih ukrepov ustrezno upošteva dejstvo, da imajo storilci nasilnih dejanj s področja uporabe te konvencije strelno orožje ali dostop do njega.

       52. člen – Nujni omejitveni ukrepi

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da imajo pristojni organi pooblastila za izrekanje ukrepov v primerih neposredne nevarnosti, da storilec nasilja v družini zapusti prebivališče žrtve ali ogrožene osebe za ustrezno dolgo obdobje in da se mu prepove vstop v prebivališče ali stik z žrtvijo ali ogroženo osebo. Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, dajejo prednost varnosti žrtev ali ogroženih oseb.

       53. člen – Ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so žrtvam vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije, na voljo ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so ustrezni ukrepi prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti iz prejšnjega odstavka:

           na voljo za takojšnjo zaščito in brez nepotrebnih finančnih ali upravnih bremen za žrtev;

           izdani za določeno obdobje ali dokler niso spremenjeni ali preklicani;

           kadar je to potrebno, izdani na podlagi ex parte s takojšnjim učinkom;

           na voljo ne glede na druge pravne postopke ali kot njihova dopolnitev;

           lahko uvedeni v naknadnih pravnih postopkih.

   3.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se kršitev ukrepov prepovedi približevanja ali za zagotovitev varnosti, izdanih v skladu s prvim odstavkom, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali drugimi pravnimi sankcijami.

       54. člen – Preiskovanje in dokazi

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da so v vsakem civilnem ali kazenskem postopku dokazi, ki se nanašajo na spolno zgodovino in ravnanje žrtve, dovoljeni samo, kadar je to ustrezno in potrebno.

       55. člen – Ex parte in ex officio postopki

   1.    Pogodbenice zagotovijo, da preiskovanje ali pregon kaznivih ravnanj, določenih v skladu s 35., 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, niso popolnoma odvisni od prijave ali pritožbe, ki jo vloži žrtev, če je bilo kaznivo ravnanje v celoti ali deloma storjeno na ozemlju pogodbenice, in da se postopki lahko nadaljujejo tudi, če žrtev prekliče svojo izjavo ali pritožbo.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se v skladu s pogoji njihovega notranjega prava zagotovi možnost za vladne in nevladne organizacije ter svetovalce za pomoč pri nasilju v družini, da žrtvam na njihovo zahtevo pomagajo in/ali jih podpirajo med preiskovanjem in sodnimi postopki v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo.

       56. člen – Zaščitni ukrepi

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zaščito pravic in interesov žrtev, vključno z njihovimi posebnimi potrebami, ki jih imajo kot priče, v vseh fazah preiskovanja in sodnih postopkov, zlasti:

       a.    zagotavljajo njihovo zaščito ter zaščito njihovih družin in prič pred ustrahovanjem, maščevanjem in ponovno viktimizacijo;

       b.    zagotavljajo obveščenost žrtev, vsaj v primerih, ko bi bile lahko žrtve in družine v nevarnosti, kadar storilec pobegne ali je na prostosti začasno ali dokončno;

       c.     seznanijo žrtve, pod pogoji, ki jih določa notranje pravo, z njihovimi pravicami in storitvami, ki so jim na voljo, in posledicami njihove pritožbe, obtožbe, splošnim napredkom preiskave ali postopkov in z njihovo vlogo v njih, pa tudi o izidu njihovega primera;

       d.     omogočajo žrtvam zaslišanje v skladu s postopkovnimi pravili notranjega prava, predložitev dokazov in možnost, da predstavijo svoja stališča, potrebe in skrbi neposredno ali prek posrednika in jih obravnavajo;

       e.    preskrbijo žrtvam ustrezne podporne storitve, tako da so njihove pravice in interesi ustrezno predstavljeni in upoštevani;

       f.    zagotovijo, da se lahko sprejmejo ukrepi za zaščito zasebnosti žrtve in njene podobe;

       g.    zagotovijo, da se žrtve izognejo stiku s storilci v prostorih sodišča in organov pregona, kadar je to mogoče;

       h.    preskrbijo žrtvam neodvisnega in primernega tolmača, kadar so žrtve stranke v postopku ali ko predložijo dokaze;

       i.     omogočajo žrtvam pričanje v skladu z določbami notranjega prava v sodni dvorani, ne da bi bile tam navzoče ali vsaj brez navzočnosti domnevnega storilca, in sicer z uporabo ustreznih komunikacijskih tehnologij, kjer so na voljo.

   2.    Otrok žrtev in otrok priča nasilja nad ženskami in v družini je deležen, kadar je to primerno, posebnih zaščitnih ukrepov ob upoštevanju največje otrokove koristi.

       57. člen – Pravna pomoč

       Pogodbenice zagotovijo pravico do pravne podpore in brezplačne pravne pomoči žrtvam pod pogoji, ki jih določa njihovo notranje pravo.

       58. člen – Zastaranje

       Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se zastaralni rok za sprožitev pravnega postopka v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s 36., 37., 38. in 39. členom te konvencije, podaljša za obdobje, ki je potrebno in je sorazmerno s težo obravnavanega kaznivega ravnanja, da se omogoči učinkovit začetek postopkov po žrtvini polnoletnosti.

VII. poglavje – Migracija in azil

       59. člen – Prebivališče

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da žrtve, katerih prebivališče je odvisno od zakončevega ali partnerjevega, kakor ga priznava notranje pravo, ob prenehanju zakonske zveze ali razmerja zaradi posebej težkih razmer na zaprosilo prejmejo samostojno dovoljenje za prebivanje, ne glede na trajanje zakonske zveze ali razmerja. Pogoje v zvezi z odobritvijo in veljavnostjo samostojnega dovoljenja za prebivanje določa notranje pravo.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da lahko žrtve dosežejo začasno zaustavitev izgona, sproženo zaradi prebivališča, ki je odvisen od zakončevega ali partnerjevega, kakor ga priznava notranje pravo, kar jim omogoča, da zaprosijo za samostojno dovoljenje za prebivanje.

   3.    Pogodbenice izdajo obnovljivo dovoljenje za prebivanje žrtvam v enem od naslednjih dveh primerov ali v obeh:

       a.    kadar pristojni organ meni, da je njihovo bivanje nujno zaradi osebnega položaja;

       b.    kadar pristojni organ meni, da je njihovo bivanje nujno zaradi njihovega sodelovanja s pristojnimi organi pri preiskavi ali v kazenskih postopkih.

   4.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da lahko žrtve prisilnih porok, ki so privedene v drugo državo zaradi sklenitve zakonske zveze in ki so zaradi tega izgubile prebivališče v državi, kjer običajno prebivajo, to prebivališče ponovno pridobijo.

       60. člen – Prošnje za azil zaradi spola

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se nasilje nad ženskami zaradi spola lahko prizna kot oblika pregona v pomenu drugega odstavka točke A 1. člena Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 in kot oblika resne škode, ki omogoča dopolnilno/pomožno zaščito.

   2.    Pogodbenice zagotovijo, da se vsaka okoliščina navedene konvencije razlaga z vidika spola in da kadar bi do pregona prišlo zaradi ene ali več teh okoliščin, prosilcu prizna status begunca v skladu z ustreznimi veljavnimi instrumenti.

   3.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se za prosilce za azil oblikujejo sprejemni postopki, podporne storitve, smernice in azilni postopki, vključno z določitvijo statusa begunca in prošnjo za mednarodno zaščito, ki upoštevajo vidik spola.

       61. člen – Načelo nevračanja

   1.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za spoštovanje načela nevračanja v skladu z obstoječimi obveznostmi po mednarodnem pravu.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se žrtve nasilja nad ženskami, ki potrebujejo zaščito, ne glede na njihov status ali prebivališče, v nobenem primeru ne vrnejo v katero koli državo, kjer bi bilo njihovo življenje ogroženo ali kjer bi lahko bile izpostavljene mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju.

VIII. poglavje – Mednarodno sodelovanje

       62. člen – Splošna načela

   1.    Pogodbenice med seboj sodelujejo v največjem možnem obsegu v skladu z določbami te konvencije in z uporabo ustreznih mednarodnih in regionalnih instrumentov za sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah, z dogovori na podlagi enotne ali vzajemne zakonodaje in notranjega prava zaradi:

       a.    preprečevanja, boja in pregona vseh oblik nasilja, ki jih zajema področje uporabe te konvencije;

       b.    zaščite in zagotavljanja pomoči žrtvam;

       c.    preiskav ali postopkov v zvezi s kaznivimi ravnanji, vzpostavljenimi v skladu s to konvencijo;

       d.    izvajanja ustreznih civilnih in kazenskih sodnih odločb, ki jih izdajo sodni organi pogodbenic, vključno z ukrepi za zagotovitev varnosti.

   2.    Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da žrtve kaznivega ravnanja, določenega v skladu s to konvencijo in storjenega na ozemlju pogodbenice, v kateri žrtve ne prebivajo, lahko vložijo prijavo pri pristojnih organih v državi njihovega bivališča.

   3.    Če pogodbenica pogojuje vzajemno pravno pomoč v kazenskih zadevah, izročitev ali izvajanje civilnih ali kazenskih sodb, ki jih je izrekla druga pogodbenica te konvencije, z obstojem mednarodne pogodbe, prejme zahtevo za takšno pravno sodelovanje od pogodbenice, s katero mednarodna pogodba ni bila sklenjena, lahko šteje to konvencijo kot pravno podlago za vzajemno pravno pomoč v kazenskih zadevah, za izročitev ali izvajanje civilnih ali kazenskih sodb, ki jih je izrekla druga pogodbenica v zvezi s kaznivimi ravnanji, določenimi v skladu s to konvencijo.

   4.    Pogodbenice si prizadevajo za vključevanje, kadar je to primerno, preprečevanja in boja proti nasilju nad ženskami in nasilja v družini v programe razvojne pomoči, predvidene v korist tretjih držav, vključno s sklenitvijo dvostranskih in večstranskih sporazumov s tretjimi državami z namenom omogočiti zaščito žrtev v skladu s petim odstavkom 18. člena.

       63. člen – Ukrepi za ogrožene osebe

       Kadar ima pogodbenica na podlagi razpoložljivih informacij utemeljen razlog za sum, da je oseba v neposredni nevarnosti za izpostavljenost kateremu koli nasilnemu dejanju iz 36., 37., 38. in 39. člena te konvencije na ozemlju druge pogodbenice, se pogodbenico, ki ima te informacije, spodbuja, da te informacije nemudoma sporoči drugi pogodbenici zaradi sprejetja ustreznih varnostnih ukrepov. Kadar je to primerno, mora informacija vsebovati podatke o veljavnih določbah o zaščiti v korist ogrožene osebe.

       64. člen – Informacije

   1.    Zaprošena pogodbenica takoj obvesti pogodbenico prosilko o končnem rezultatu aktivnosti, izvedenih na podlagi tega poglavja. Zaprošena pogodbenica prav tako nemudoma obvesti pogodbenico prosilko o vseh okoliščinah, ki onemogočajo izvajanje zaprošenih aktivnosti, ali če utegnejo imeti znatno zamudo.

   2.    Pogodbenica lahko v okviru svojega notranjega prava brez predhodnega zaprosila drugi pogodbenici sporoči podatke, pridobljene na podlagi lastnih preiskav, kadar meni, da bi bilo razkritje takih informacij lahko v pomoč pogodbenici prejemnici pri preprečevanju kaznivih ravnanj, določenih v skladu s to konvencijo, ali pri uvedbi ali vodenju preiskovanja ali postopkov v zvezi s temi kaznivimi ravnanji, ali da bi to lahko vodilo do zaprosila za sodelovanje s to pogodbenico po tem poglavju.

   3.    Pogodbenica, ki prejme kakršne koli podatke v skladu s prejšnjim odstavkom, jih predloži pristojnim organom, da lahko sprožijo postopke, če jih ocenijo kot primerne, ali da se ti podatki lahko upoštevajo v ustreznih civilnih in kazenskih postopkih.

       65. člen – Varstvo podatkov

       Osebni podatki se hranijo in uporabljajo v skladu z obveznostmi pogodbenic na podlagi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS 108).

IX. poglavje – Mehanizem za spremljanje

       66. člen –    Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini

   1.    Skupina strokovnjakov za ukrepanje proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (v nadaljnjem besedilu: GREVIO) spremlja, kako pogodbenice izvajajo to konvencijo.

   2.    GREVIO sestavlja najmanj 10 in največ 15 članov, ob upoštevanju spolnega in geografskega ravnotežja ter večdisciplinarnosti strokovnega znanja. Člane izmed kandidatov, ki jih predlagajo pogodbenice, izvoli odbor pogodbenic za štiriletni mandat, ki je obnovljiv enkrat. Člani so izbrani izmed državljanov pogodbenic.

   3.    Prve volitve desetih članov so v enem letu po začetku veljavnosti te konvencije. Izvolitev petih dodatnih članov se izvede po 25. ratifikaciji ali pristopu.

   4.    Izvolitev članov GREVIO temelji na naslednjih načelih:

       a.    izbrani so v preglednem postopku med osebami z visokimi moralnimi vrednotami, priznanimi kot strokovnjaki na področjih človekovih pravic, enakosti spolov, nasilja nad ženskami in nasilja v družini ali pomoči in zaščite žrtev ali imajo ustrezne strokovne izkušnje na področjih iz te konvencije;

       b.    v njem je lahko največ en državljan posamezne države;

       c.    predstavljajo glavne pravne sisteme;

       d.    predstavljajo pomembne akterje in organe na področju nasilja nad ženskami in nasilja v družini;

       e.    delujejo kot posamezniki ter so neodvisni in nepristranski pri opravljanju svojih nalog in so na voljo za učinkovito izpolnjevanje svojih dolžnosti.

   5.    Postopek izvolitve članov GREVIO določi Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami in po pridobitvi njihove soglasne odobritve v šestih mesecih po začetku veljavnosti te konvencije.

   6.    GREVIO sprejme svoj poslovnik.

   7.    Člani GREVIO in drugi člani delegacij, ki so na obisku v posamezni državi, kakor je določeno v devetem in štirinajstem odstavku 68. člena, imajo privilegije in imunitete, določene v dodatku k tej konvenciji.

       67. člen – Odbor pogodbenic

   1.    Odbor pogodbenic sestavljajo predstavniki pogodbenic te konvencije.

   2.    Odbor pogodbenic skliče generalni sekretar Sveta Evrope. Prvi sestanek se izvede v enem letu po začetku veljavnosti te konvencije zaradi izvolitve članov GREVIO. Pozneje se sestaja na zahtevo ene tretjine pogodbenic, predsednika odbora pogodbenic ali generalnega sekretarja.

   3.    Odbor pogodbenic sprejme svoj poslovnik.

       68. člen – Postopek

   1.    Pogodbenice generalnemu sekretarju Sveta Evrope za obravnavo na GREVIO predložijo poročilo na podlagi vprašalnika, ki ga pripravi GREVIO, o zakonodajnih in drugih ukrepih za izvajanje določb te konvencije.

   2.    GREVIO s predstavniki posamezne pogodbenice obravnava poročilo, predloženo v skladu s prejšnjim odstavkom.

   3.    Poznejši postopki vrednotenja potekajo v krogih, katerih trajanje določi GREVIO. Na začetku vsakega kroga GREVIO izbere posamezne določbe, ki so podlaga za postopek vrednotenja, in razpošlje vprašalnik.

   4.    GREVIO določi najustreznejša sredstva za izvajanje postopka spremljanja. Za vsak krog vrednotenja lahko GREVIO pripravi vprašalnik, ki je podlaga za postopek vrednotenja o tem, kako pogodbenice izvajajo konvencijo. Ta vprašalnik se pošlje vsem pogodbenicam. Pogodbenice ga izpolnijo in zagotovijo tudi vse druge informacije, ki jih zahteva GREVIO.

   5.    GREVIO lahko prejme informacije o izvajanju konvencije od nevladnih organizacij, civilne družbe in nacionalnih institucij za varstvo človekovih pravic.

   6.    GREVIO ustrezno upošteva obstoječe razpoložljive informacije drugih regionalnih in mednarodnih instrumentov in organov s področij uporabe te konvencije.

   7.    Pri sprejemanju vprašalnika za vsak krog vrednotenja GREVIO ustrezno upošteva obstoječo zbirko podatkov in raziskave pogodbenic iz 11. člena te konvencije.

   8.    GREVIO lahko prejme informacije o izvajanju konvencije od komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, parlamentarne skupščine in ustreznih posebnih teles Sveta Evrope ter od tistih, ustanovljenih na podlagi drugih mednarodnih instrumentov. GREVIO bodo na voljo pritožbe, ki so predložene tem organom, in njihov izid.

   9.    GREVIO lahko v sodelovanju z državnimi organi in ob podpori neodvisnih nacionalnih strokovnjakov dodatno organizira obiske držav, če pridobljene informacije niso zadostne ali v primerih iz štirinajstega odstavka. Med temi obiski lahko GREVIO pomagajo strokovnjaki z določenih področij.

   10.    GREVIO pripravi osnutek poročila, ki vsebuje njegovo analizo o izvajanju določb, ki so podlaga za vrednotenje, ter njegove pobude in predloge za način reševanja ugotovljenih težav. Osnutek poročila se pošlje pogodbenici, ki je predmet vrednotenja, da poda pripombe. GREVIO jih upošteva pri sprejemanju svojega poročila.

   11.    Na podlagi vseh prejetih informacij in pripomb pogodbenic GREVIO sprejme svoje poročilo in ugotovitve v zvezi z ukrepi, ki jih je sprejela pogodbenica za izvajanje določb te konvencije. To poročilo in ugotovitve se pošljejo pogodbenici in odboru pogodbenic. Poročilo in ugotovitve GREVIO so od sprejetja dalje javni, skupaj z morebitnimi pripombami pogodbenice.

   12.    Brez poseganja v postopek iz prvega do osmega odstavka lahko odbor pogodbenic na podlagi poročila in ugotovitev GREVIO sprejme priporočila, naslovljena na to pogodbenico, v zvezi z: a) ukrepi, ki jih je treba sprejeti, za izvedbo sklepov GREVIO, po potrebi z določitvijo dneva, do katerega je treba sporočiti informacijo o izvajanju priporočil, in b) namenom spodbujanja sodelovanja s to pogodbenico za ustrezno izvajanje te konvencije.

   13.    Če GREVIO prejme zanesljive informacije, ki kažejo na razmere, v katerih težave zahtevajo takojšnje ukrepanje, da se prepreči ali omeji obseg ali število resnih kršitev te konvencije, lahko zahteva nujno predložitev posebnega poročila o sprejetih ukrepih za preprečitev resnega, obsežnega ali trdovratnega vzorca nasilja nad ženskami.

   14.    Ob upoštevanju informacij, ki jih predloži pogodbenica, in vseh drugih razpoložljivih zanesljivih informacij lahko GREVIO imenuje enega ali več svojih članov, da vodijo preiskavo in nemudoma poročajo GREVIO. Kadar je to upravičeno in s soglasjem pogodbenice, lahko preiskava vključuje tudi obisk na njenem ozemlju.

   15.    Po proučitvi ugotovitev preiskave iz prejšnjega odstavka pošlje GREVIO te ugotovitve pogodbenici in, kadar je to primerno, odboru pogodbenic in Odboru ministrov Sveta Evrope skupaj z vsemi pripombami in priporočili.

       69. člen – Splošna priporočila

       GREVIO lahko, kadar je to primerno, sprejme splošna priporočila za izvajanje te konvencije.

       70. člen – Parlamentarna udeležba pri spremljanju

   1.    Nacionalni parlamenti so vabljeni k sodelovanju pri spremljanju ukrepov, sprejetih za izvajanje te konvencije.

   2.    Pogodbenice predložijo poročila GREVIO svojim nacionalnim parlamentom.

   3.    Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je vabljena, da se redno seznanja z izvajanjem te konvencije.

X. poglavje – Razmerje do drugih mednarodnih instrumentov

       71. člen – Razmerje do drugih mednarodnih instrumentov

   1.    Ta konvencija ne vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz drugih mednarodnih instrumentov, katerih pogodbenice so ali bodo postale pogodbenice te konvencije, in ki vsebujejo določbe o zadevah, ki jih ureja ta konvencija.

   2.    Pogodbenice te konvencije lahko med seboj sklenejo dvostranske in večstranske sporazume o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, zaradi dopolnitve ali okrepitve določb ali lažje uporabe načel, ki jih vsebuje.

XI. poglavje – Spremembe konvencije

       72. člen – Spremembe

   1.    Vsak predlog za spremembo te konvencije, ki ga pripravi pogodbenica, se sporoči generalnemu sekretarju Sveta Evrope, ki ga pošlje državam članicam Sveta Evrope, vsaki podpisnici, vsaki pogodbenici, Evropski uniji, vsaki državi, ki je bila povabljena k podpisu te konvencije v skladu z 75. členom, in vsaki državi, ki je bila povabljena k pristopu k tej konvenciji v skladu s 76. členom.

   2.    Odbor ministrov Sveta Evrope obravnava predlagane spremembe in po posvetovanju s pogodbenicami te konvencije, ki niso članice Sveta Evrope, lahko sprejme spremembo z večino glasov, kakor je predvideno v d. točki 20. člena statuta Sveta Evrope.

   3.    Besedilo vsake spremembe, ki jo sprejme Odbor ministrov v skladu s prejšnjim odstavkom, se pošlje pogodbenicam v sprejetje.

   4.    Vsaka sprememba, sprejeta v skladu z drugim odstavkom, začne veljati prvi dan meseca po poteku enega meseca po dnevu, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.

XII. poglavje – Končne določbe

       73. člen – Učinki konvencije

       Določbe te konvencije ne posegajo v določbe notranjega prava in zavezujoče mednarodne instrumente, ki že veljajo ali lahko začnejo veljati, po katerih so ali so bile priznane ugodnejše pravice osebam za preprečevanje nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boj proti njima.

       74. člen – Reševanje sporov

   1.    Pogodbenice najprej poskušajo vsak spor, ki lahko nastane v zvezi z uporabo ali razlago določb te konvencije, rešiti s pogajanji, konciliacijo, arbitražo ali na kateri koli drug način za mirno reševanje, ki je sprejet z njihovim medsebojnim sporazumom.

   2.    Odbor ministrov Sveta Evrope lahko določi postopke za poravnavo, ki jih lahko uporabijo pogodbenice v primeru sporov, če se tako sporazumejo.

       75. člen – Podpis in začetek veljavnosti

   1.    Konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi, in Evropski uniji.

   2.    Konvencijo je treba ratificirati, sprejeti ali odobriti. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

   3.    Konvencija začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je deset podpisnic, od tega najmanj osem držav članic Sveta Evrope, izrazilo privolitev, da jih konvencija zavezuje v skladu z določbami prejšnjega odstavka.

   4.    Za vsako državo iz prvega odstavka ali za Evropsko unijo, ki naknadno izrazi soglasje, da jo konvencija zavezuje, začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu deponiranja njene listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi.

       76. člen – Pristop h konvenciji

   1.    Po začetku veljavnosti te konvencije lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetovanju s pogodbenicami te konvencije in po pridobitvi njihove soglasne odobritve povabi katero koli državo nečlanico Sveta Evrope, ki ni sodelovala pri pripravi konvencije, da pristopi k njej s sklepom, ki ga sprejme večina, kakor določa d. točka 20. člena statuta Sveta Evrope, in s soglasno izvolitvijo predstavnikov pogodbenic, ki so upravičeni sodelovati v Odboru ministrov.

   2.    Za vsako državo pristopnico začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.

       77. člen – Ozemlja uporabe

   1.    Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu določi ozemlje ali ozemlja uporabe te konvencije.

   2.    Vsaka pogodbenica lahko kadar koli naknadno z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo te konvencije na katero koli drugo ozemlje, določeno v izjavi, in za mednarodne odnose katerega je odgovorna ali v imenu katerega je pooblaščena sprejeti obveznosti. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.

   3.    Z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope, je mogoče umakniti vsako izjavo, dano po prejšnjih dveh odstavkih za katero koli ozemlje, določeno v taki izjavi. Umik začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.

       78. člen – Pridržki

   1.    K nobeni določbi te konvencije niso dopustni pridržki, razen tistih, določenih v drugem in tretjem odstavku.

   2.    Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico, da ne uporablja ali da uporablja samo v posebnih primerih ali pod posebnimi pogoji določbe iz:

           drugega odstavka 30. člena,

           točke e. prvega odstavka ter tretjega in četrtega odstavka 44. člena,

           prvega odstavka 55. člena ob upoštevanju 35. člena v zvezi z lažjimi kaznivimi ravnanji;

           58. člena ob upoštevanju 37., 38., in 39. člena;

           59. člena.

   3.    Vsaka država ali Evropska unija lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da si pridržuje pravico zagotoviti nekazenske sankcije namesto kazenskih za ravnanja iz 33. in 34. člena.

   4.    Vsaka pogodbenica lahko v celoti ali delno umakne pridržek z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Ta izjava začne veljati z dnem, ko jo prejme generalni sekretar.

       79. člen – Veljavnost in pregled pridržkov

   1.    Pridržki iz drugega in tretjega odstavka 78. člena za pogodbenico veljajo pet let od dneva začetka veljavnosti te konvencije. Pridržki se lahko obnovijo za enako dolga obdobja.

   2.    Osemnajst mesecev pred dnevom poteka veljavnosti pridržka generalni sekretar Sveta Evrope o tem obvesti pogodbenico. Najpozneje tri mesece pred potekom veljavnosti pogodbenica uradno obvesti generalnega sekretarja, da podaljšuje, spreminja ali umika svoj pridržek. Če generalni sekretar od pogodbenice ne prejme uradnega obvestila, jo obvesti, da je njen pridržek samodejno podaljšan za šest mesecev. Če pogodbenica ne pošlje uradnega obvestila o svoji nameri, da želi podaljšati ali spremeniti svoj pridržek pred iztekom tega obdobja, pridržek preneha veljati.

   3.    Če pogodbenica poda pridržek v skladu z drugim in tretjim odstavkom 78. člena, pred obnovitvijo ali na zaprosilo poda pojasnilo za GREVIO o razlogih zanj.

       80. člen – Odpoved

   1.    Vsaka pogodbenica lahko konvencijo kadar koli odpove z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope.

   2.    Taka odpoved začne veljati prvi dan meseca po poteku treh mesecev po dnevu, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.

       81. člen – Uradno obvestilo

       Generalni sekretar Sveta Evrope uradno obvesti države članice Sveta Evrope, države nečlanice, ki so sodelovale pri njeni pripravi, vsako podpisnico, vsako pogodbenico, Evropsko unijo in vsako državo, ki je povabljena k pristopu k tej konvenciji, o:

       a.    vsakem podpisu;

       b.    deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;

       c.    vsakem dnevu začetka veljavnosti te konvencije v skladu s 75. in 76. členom;

       d.    vsaki spremembi, sprejeti v skladu z 72. členom, in dnevu začetka veljavnosti te spremembe;

       e.    vsakem pridržku in umiku pridržka na podlagi 78. člena;

       f.    vsaki odpovedi, dani na podlagi določb 80. člena;

       g.    vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.

       V potrditev tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.

       Sestavljeno v Istanbulu, 11. maja 2011 v angleškem in francoskem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene kopije vsaki državi članici Sveta Evrope, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi te konvencije, Evropski uniji in vsaki državi, ki je povabljena k pristopu k tej konvenciji.

Dodatek – Privilegiji in imunitete (66. člen)

   1.    Ta dodatek se uporablja za člane GREVIO iz 66. člena konvencije in za druge člane delegacij za obisk v državi. Za namen tega dodatka izraz „drugi člani delegacije za obisk v državi“ vključuje neodvisne nacionalne strokovnjake in specialiste iz devetega odstavka 68. člena konvencije, uslužbence Sveta Evrope in tolmače, ki jih zaposluje Svet Evrope, ki spremljajo GREVIO med obiski v državah.

   2.    Člani GREVIO in drugi člani delegacije za obisk v državi imajo med opravljanjem svojih nalog v zvezi s pripravo in izvedbo obiskov v državah ter pri nadaljnjih dejavnostih in med potovanji v zvezi s temi nalogami naslednje privilegije in imunitete:

       a.    imuniteto pred prijetjem ali odvzemom prostosti in pred zasegom osebne prtljage ter imuniteto pred sodnimi postopki vseh vrst v zvezi z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami in za vsa dejanja, ki so jih storili pri opravljanju svoje uradne dolžnosti;

       b.     oprostitev kakršnega koli omejevanja njihove svobode gibanja pri izstopu iz in povratku v državo svojega bivanja ter vstopu v in izstopu iz države, v kateri opravljajo svoje naloge, in oprostitev prijave za tujce v državi, kjer so na obisku, ali prek katere potujejo pri opravljanju svojih nalog.

   3.    Med potovanji pri opravljanju svojih nalog imajo člani GREVIO in drugi člani delegacij za obisk v državi pri carinski in devizni kontroli enake ugodnosti, kakor predstavniki tujih vlad na začasni uradni dolžnosti.

   4.    Dokumenti v zvezi z oceno izvajanja te konvencije članov GREVIO in drugih članov delegacij za obisk v državi so nedotakljivi, če gre za dejavnost GREVIO. Uradne korespondence GREVIO ali uradnega komuniciranja članov GREVIO in drugih članov delegacij za obisk v državi ni mogoče prekiniti ali cenzurirati.

   5.    Za zagotovitev popolne svobode govora in popolne neodvisnosti pri opravljanju njihovih nalog imajo člani GREVIO in drugi člani delegacij za obisk v državi imuniteto pred pravnim postopkom za izrečene ali napisane besede in vsa dejanja, storjena pri opravljanju njihovih nalog, tudi po prenehanju njihovih dolžnosti.

   6.    Privilegiji in imunitete se podelijo osebam iz prvega odstavka tega dodatka, da se zagotovi neodvisno opravljanje njihovih nalog v interesu GREVIO in ne v njihovo osebno korist. Generalni sekretar Sveta Evrope vselej odvzame imuniteto osebam iz prvega odstavka tega dodatka, kadar bi bila po njegovem mnenju imuniteta ovirala uresničevanje načela zakonitosti in jo je mogoče odvzeti brez škode za interese GREVIO.

Top