EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.11.2015

COM(2015) 701 final

2015/0263(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013

{SWD(2015) 750 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vzpostavitev zdravega regulativnega in institucionalnega okolja ter dobro delujočega gospodarstva je bistvena za povečanje konkurenčnosti, spodbujanje naložb, spodbujanje novih delovnih mest, zvišanje življenjskega standarda in doseganje trajne rasti po vseh državah članicah Unije. V številnih gospodarstvih Unije so potekali ali pa še potekajo procesi prilagoditve za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ki so se nabrala v preteklosti, številna pa se soočajo z izzivom nizke potencialne rasti. Takšne razmere so pogosto posledica prepoznih ali nezadostnih strukturnih reform v teh gospodarstvih. Unija je izvajanje strukturnih reform opredelila kot eno od svojih političnih prioritet za usmeritev okrevanja na trajnostno pot, sprostitev potenciala za rast za okrepitev zmogljivosti za prilagoditev ter podporo procesu konvergence.

Reforme morajo biti dobro zasnovane, uzakonjene in učinkovito izvedene. Uspešne reforme zahtevajo več kot le sprejemanje potrebne zakonodaje – zahtevajo tudi učinkovito izvajanje, kar pomeni odpravljanje strukturnih težav v javnih upravah (npr. kompetence, mobilnost, spodbude, spremembe delovnih procesov itd.) ter reševanje gospodarskih in socialnih izzivov. Koristi reform se lahko pokažejo šele sčasoma. Zato je hitro in učinkovito izvajanje bistvenega pomena tako za gospodarstva, ki jih je prizadela kriza, kot za strukturno šibka gospodarstva.

Zagotavljanje tehnične pomoči je imelo ključno vlogo pri podpiranju makroekonomske prilagoditve na Cipru in v Grčiji (prek podporne skupine za Ciper in delovne skupine za Grčijo). Dosedanje izkušnje z zagotavljanjem tehnične pomoči Cipru in Grčiji na področjih, ki zajemajo skoraj celoten razpon področij javne politike, vsebujejo koristne lekcije za prihodnost v zvezi z uvajanjem tehnične pomoči v morda vseh državah članicah 1 .

Glede na navedeno je namen zagotoviti razširitev tehnične pomoči na vse države članice, ki zaprosijo zanjo, pod okriljem podporne službe za strukturne reforme. Države članice lahko namreč dejansko izkoristijo podporo pri obravnavanju izzivov v zasnovi in izvajanju institucionalnih, strukturnih in upravnih reform. Ti so lahko povezani z dejavniki, kot so omejene upravne in institucionalne zmogljivosti ter neustrezna uporaba in izvajanje zakonodaje Unije.

Poleg tega je boljše izvajanje pravnega reda Unije ena od prioritet Komisije 2 . V zvezi s tem je Komisija navedla, da bo „sodelovala z državami članicami pri preučevanju najboljših načinov za zagotavljanje spoštovanja prava EU na nacionalni ravni“.

Sodelovanje z državami članicami je potrebno tudi pri vrzelih, ugotovljenih pri izvajanju reform, priporočenih v priporočilih za posamezne države v okviru evropskega semestra.

Glede na navedeno je treba uvesti program za podporo strukturnim reformam, namenjen krepitvi splošne zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje institucionalnih, strukturnih in upravnih reform za povečanje rasti, tudi s pomočjo pri učinkoviti in uspešni uporabi skladov Unije 3 , če te države članice zaprosijo za pomoč Unije v ta namen.

Komisija bo v okviru tega programa državi članici na zahtevo nudila podporo pri (i) izvajanju reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra, in/ali drugih ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje prava Unije, (ii) izvajanju reform, povezanih z izvajanjem programov za makroekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije in (iii) izvajanju reform, ki jih države članice izvedejo na lastno pobudo za doseganje trajnostnih naložb, gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.

Podpora reformam – tudi prek pomoči za učinkovito in uspešno uporabo skladov Unije (tj. evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), kot so opredeljeni v uredbi o skupnih določbah 4 , Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) 5 ter skladov, povezanih z azilom, migracijami in nadzorom mej 6 ) – se bo nanašala na specifična področja politik, ki so zlasti povezana z upravljanjem javnih financ, proračunskim postopkom, upravljanjem dolga in upravljanjem prihodkov, institucionalno reformo ter učinkovitim in storitveno usmerjenim delovanjem javne uprave, učinkovito pravno državo, reformo pravosodnega sistema in krepitvijo boja proti goljufijam, bojem proti korupciji in pranju denarja, poslovnim okoljem, razvojem zasebnega sektorja, dostopom do financiranja, naložbami, politikami za finančni sektor, procesi privatizacije, trgovino in neposrednimi tujimi naložbami, konkurenco, javnim naročanjem, trajnostnim sektorskim razvojem in podporo za inovacije, izobraževanjem, usposabljanjem, politikami trga dela, socialnim vključevanjem, socialno varnostjo in sistemi socialnega varstva, javnim zdravjem in zdravstvenimi sistemi, politikami na področju azila, migracij in mej ter politikami za kmetijski sektor in trajnostni razvoj podeželskih območij.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Program naj bi dopolnjeval obstoječe vire za krepitev zmogljivosti in tehnično pomoč, ki so na voljo v okviru drugih programov Unije za financiranje v okviru večletnega finančnega okvira, ter tehnično pomoč in druge ukrepe, ki se financirajo iz skladov Unije.

Dejansko je v več programih Unije predvidena možnost zagotavljanja tehnične pomoči državam članicam pri izvajanju nekaterih ukrepov javne politike na specifičnih področjih. Odvisno od njihovega specifičnega cilja in področja so zasnovani za spodbujanje ustvarjanja ugodnih pogojev za gospodarsko rast ter varstvo in izboljšanje razmer na področjih sociale in okolja. Podpora, zagotovljena v okviru teh programov, je specifično tematsko osredotočena in prispeva k uresničevanju specifičnih ciljev zadevnih programov.

Predlagani program naj bi prinesel dodano vrednost in dopolnil že dobre rezultate obstoječih podpornih ukrepov z osredotočanjem na vidike pomoči, ki so bolj povezani s svetovanjem in nudenjem strokovnega znanja na terenu, tj. spremljanje (z vključenimi strokovnjaki, kjer je mogoče) nacionalnih organov države članice prosilke pri izvajanju celotnega procesa reforme ali pri vnaprej dogovorjenih stopnjah ali različnih fazah tega procesa. To bi lahko temeljilo na najbolj perečih potrebah države v skladu z dogovorom med Komisijo in zadevno državo članico.

Tako bi bila učinkovitost pomoči Unije večja, če bi lahko izkoristila celosten pristop, ki bi zajemal širši spekter politik Unije, usklajevanih v okviru ene same platforme, in na zahtevo na terenu zagotavljal prilagojeno tehnično podporo Komisije in nacionalnih strokovnjakov. Ta dodatna podpora bi imela naslednje značilnosti: (a) zmogljivost za zagotavljanje tehnične in finančne podpore vsem državam članicam za obsežne reforme na področjih javnih politik v okviru ene same platforme in (b) možnost za uporabo stabilne fizične prisotnosti na terenu, po potrebi in s soglasjem zadevne države članice.

To je v skladu s prakso nekaterih mednarodnih organizacij, kot so mednarodne finančne institucije, ki že dolga leta uporabljajo zmogljivost za podporo svojim državam, v katerih delujejo, s tehnično pomočjo v okviru svojih posojilnih in neposojilnih dejavnosti.

Predlagani program bo v tehnično pomoč uvedel bolj horizontalno perspektivo. Podpora, zagotovljena v okviru programa, bi bila medsektorska v smislu specifičnih zajetih področij, pri čemer bi bila osredotočena na najbolj pereče potrebe po reformah v zadevni državi, kot so opredeljene v procesu makroekonomskega nadzora ali kot so razvidne iz vrzeli/neučinkovitosti pri izvajanju pravnega reda Unije. Program bi pomenil dodano vrednost za podporo, zagotovljeno z različnimi sektorskimi programi Unije in ukrepi, ki se izvajajo v okviru skladov Unije, saj bi omogočil pregled za posamezne države na makroravni ter podpiral najpomembnejše strukturne reforme v državah članicah v skladu s ključnimi cilji politik Unije. Zlasti se bo dodana vrednost ukrepov v okviru tega programa glede na druge instrumente Unije zagotovila tako, da bo odločitev o zagotovitvi podpore državi članici prosilki ustrezno upoštevala obstoječe dejavnosti in ukrepe v zadevni državi članici, ki se financirajo iz skladov ali drugih programov Unije.

Komisija in države članice upravičenke v okviru svojih pristojnosti spodbujajo sinergijo in zagotovijo učinkovito usklajevanje programa z drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo s sredstvi Unije. Sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo usklajenost in preprečijo podvajanje ukrepov, ki jih podpira ta program, z ukrepi, ki se izvajajo v okviru drugih programov Unije, tako na programski kot izvedbeni stopnji.

Komisija bo zlasti okrepila usklajevanje v notranjih delovnih dogovorih, vključno z oblikovanjem usklajevalnega mehanizma, ki bo vključeval predstavnike služb, ki jih to najbolj zadeva, da bi se zagotovila usklajenost podpore iz programov in skladov Unije ter preprečili podvajanje.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Namen strategije Evropa 2020 7 je ustvariti pogoje za pametno, trajnostno in vključujočo rast v vseh državah članicah. Gospodarska rast je bistvenega pomena za zmanjševanje brezposelnosti, izboljšanje socialne kohezije in zvišanje življenjskega standarda. Unija je izvajanje strukturnih reform opredelila kot eno od svojih političnih prioritet za usmeritev okrevanja na trajnostno pot, sprostitev potenciala za rast za okrepitev zmogljivosti za prilagoditev ter podporo procesu konvergence.

Proces reform je zapleten, pogosto drag, zahteva sočasno strokovno znanje na različnih področjih in ima lahko čezmejne posledice. Podpora Unije bo prispevala k večji sposobnosti za izvajanje korenitih reform za spodbujanje rasti v državah članicah, ki bodo vplivale na celotno Unijo.

Program, ki se bo izvajal v tesnem sodelovanju z zadevnimi nacionalnimi organi, bi aktivno prispeval h krepitvi upravne zmogljivosti v teh državah članicah za reformiranje institucij ter upravnega, ekonomskega in socialnega sektorja, da se vzpostavijo poenostavljene, učinkovite in sodobne strukture v službi državljanov in podjetij.

Program bi prav tako omogočal zagotavljanje tehnične pomoči, ki je bistvena za uspešno izvajanje pomembnih novih elementov enotnega trga (vključno z njegovim digitalnim delom). Akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov 8 , na primer, predvideva tehnično pomoč za razvoj kapitalskih trgov. Program bi omogočil potreben okvir in sredstva za takšno podporo.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na tretjem odstavku člena 175 in členu 197(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 175 (tretji odstavek) PDEU določa, da če se izkaže, da so potrebne posebne dejavnosti zunaj skladov, in ne da bi posegali v ukrepe, sprejete v okviru drugih politik Unije, lahko Evropski parlament in Svet o teh dejavnostih odločata po rednem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.

Člen 197(2) PDEU določa, da lahko Unija podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje zmogljivosti njihovih uprav za izvajanje prava Unije, med drugim prek olajševanja izmenjave informacij ali s podporo izobraževalnih programov. Nobena država članica ni zavezana zaprositi za takšno podporo. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku v ta namen določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, pri čemer je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic.

Kombinacija člena 175 (tretji odstavek) in člena 197(2) omogoča celostni pristop k pripravi programa Unije, ki bi podpiral zmogljivost in prizadevanja nacionalnih organov držav članic za izvajanje in izvrševanje reform, ki podpirajo rast (institucionalnih, vključno z vidiki upravljanja, strukturnih in/ali upravnih reform), za spodbujanje trajnostnega razvoja in inovacij ter s tem učinkovitejše in uspešnejše uporabe skladov Unije.

Člen 121 hkrati določa, da je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

Glede na člena 175 in 197 lahko ta program odločilno prispeva h: (i) krepitvi upravne zmogljivosti držav članic za učinkovito izvajanje prava Unije na podlagi upravnega sodelovanja med nacionalnimi organi držav članic in (ii) krepitvi ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji, zunaj ukrepov, ki se izvajajo v okviru skladov ESI; to usklajeno ukrepanje bi nazadnje prispevalo k (iii) doseganju boljšega usklajevanja ekonomskih politik držav članic.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Financiranje predlaganih dejavnosti prek načrtovanega programa spoštuje načeli evropske dodane vrednosti in subsidiarnosti. Financiranje iz proračuna Unije se osredotoča na dejavnosti, katerih ciljev države članice ne morejo doseči same („preskus nujnosti“) in pri katerih lahko posredovanje Unije prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic.

Unija je v primerjavi z državami članicami v boljšem položaju, da prepozna, aktivira in uskladi najboljše razpoložljivo strokovno znanje (znotraj služb evropskih institucij in iz drugih držav ali mednarodnih organizacij) ter spodbudi izmenjavo dobrih praks (in zagotovi njihovo dosledno razširjanje po vsej Uniji) v podporo izvajanju ciljno usmerjenih reform za spodbujanje rasti v državah članicah.

Poleg tega bi bilo aktiviranje strokovnega znanja na ravni Unije tudi učinkovitejše, saj bi se z vzpostavitvijo platforme za zagotavljanje in izmenjavo dobrih praks na ravni Unije izkoristili ekonomija obsega in razpona.

V zvezi s tem bi morali ukrepi, ki se bodo izvajali, spremljati prizadevanja držav članic ter dopolnjevati druge programe in politike na nacionalni ravni, ravni Unije in na mednarodni ravni; to bi lahko uresničili predvsem z zagotavljanjem podpornih ukrepov, ki bi na terenu (po možnosti prek vključenih strokovnjakov) spremljali reformna prizadevanja nacionalnih organov v različnih fazah procesa reform, zlasti s ciljnim usmerjanjem na ukrepe, za katere se ne uporabljajo podporni ukrepi iz naslova drugih programov Unije v okviru skladov Unije ali nacionalnih pobud.

Zlasti bi morali ukrepi v okviru programa omogočiti razvoj in izvajanje rešitev, ki bi poleg spoprijemanja z nacionalnimi izzivi lahko imele čezmejne učinke in učinke na ravni Unije, ter prispevati k izmenjavi dobrih praks in vzpostavitvi mreže razpoložljivega strokovnega znanja. Nazadnje bi ukrepi v okviru programa prispevali k dodatni krepitvi vzajemnega zaupanja med državami članicami upravičenkami in Komisijo.

Predlagani program je najustreznejše sredstvo za zagotavljanje podpore na terenu državam članicam, ki izvajajo reforme za spodbujanje rasti, saj je Unija v primerjavi z državami članicami v boljšem položaju, da prepozna, aktivira in usklajuje najboljše razpoložljivo strokovno znanje ter zagotovi usklajen pristop k tehnični podpori v državah članicah, ki zaprosijo za pomoč.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti v tem, da ne presega minimuma, ki je potreben za doseganje navedenega cilja na evropski ravni. Pomoč, ki se bo zagotovila državi članici, bo temeljila na prošnji države članice za podporo. O obsegu podpore se bosta dogovorili Komisija in zadevna država članica.

3.REZULTATI OCENE DEJAVNOSTI DELOVNE SKUPINE ZA GRČIJO, PREDHODNA OCENA PREDLAGANEGA PROGRAMA

•Ocena delovne skupine za Grčijo

Julija 2014 je neodvisno svetovalno podjetje ocenilo tehnično pomoč, ki so jo službe Komisije zagotovile Grčiji kot podporo pri izvajanju programa za makroekonomsko prilagoditev, usklajevala pa jo je delovna skupina za Grčijo 9 . Pri tem je bila ocenjena tehnična pomoč, zagotovljena nacionalnim organom na dveh ključnih področjih, tj. reformi davčne uprave in osrednje uprave, in sicer na podlagi več kot štiridesetih intervjujev, opravljenih s ključnimi ponudniki in prejemniki tehnične pomoči, vključno s političnim vodstvom, višjimi in srednjimi vodstvenimi delavci in nižjimi uslužbenci v Grčiji, drugih udeleženih državah članicah in mednarodnih organizacijah.

V tej oceni je bilo ugotovljeno, da je tehnična pomoč, ki jo je zagotovila in usklajevala delovna skupina za Grčijo, prispevala k izvajanju grškega programa reform na področjih davčne uprave in osrednje uprave v obdobju 2011–2013. Ta ugotovitev je temeljila na oceni uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti in vzdržnosti zagotovljene pomoči ter so jo v veliki meri potrdili tudi odgovori večine udeleženih deležnikov, ki so navedli, da brez tehnične pomoči, ki jo je zagotovila delovna skupina za Grčijo, začete reforme ne bi bile izvedene.

Glede prihodnosti tehnične pomoči je bilo v poročilu navedeno: „Tehnična pomoč naj se ne bi zagotavljala samo, kadar je država EU v krizi, ampak bi morala biti običajna dejavnost v EU. Evropska komisija lahko skupaj z državami članicami pripravi stalno strukturo s posebnim proračunom, ki bo omogočala sodelovanje in izmenjavo strokovnega znanja med državami članicami ter usklajevala zagotavljanje tehnične pomoči vsem državam članicam, da se omogočita izmenjava in sprejemanje najboljših praks.“ V prejetih povratnih informacijah je bilo poudarjeno, da izmenjava dobrih praks ni samo v idejah, ampak v izvajanju teh idej.“

Glede na to bi predlagani program omogočil povečanje zagotavljanja tehnične pomoči ter bi bil namenjen temu, da lahko Unija konkretno sodeluje z nacionalnimi organi držav članic ter jim zagotavlja tehnično pomoč na terenu pri njihovih prizadevanjih za oblikovanje in izvajanje strukturnih reform, ki spodbujajo rast, in sicer tudi državam, ki ne prejemajo finančne pomoči Unije in niso v programu za makroekonomsko prilagoditev.

•Predhodna ocena programa za podporo strukturnim reformam

Službe Komisije so predhodno oceno predlaganega programa izvedle v drugi polovici leta 2015 10 .

Predhodna ocena podpira predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020. V predhodni oceni so obravnavane zahteve člena 30(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (finančna uredba o izvrševanju proračuna Unije).

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena možnosti politike

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Finančna sredstva za izvajanje programa za podporo strukturnim reformam za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020 znašajo do 142 800 000 EUR (v tekočih cenah) za obdobje 4 let. Ustrezna pojasnila so navedena v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Doseganje specifičnih ciljev programa se bo spremljalo in ocenjevalo v skladu z več kazalniki, povezanimi z izvajanjem dejavnosti tehnične pomoči 12 . Ti bodo zajemali: število in vrsto nacionalnih organov, ki so prejeli pomoč, število in vrsto izvajalcev pomoči, število in vrsto izvedenih upravičenih ukrepov (kot so zagotavljanje strokovnjakov, dejavnosti usposabljanja, seminarji itd.), število političnih pobud (kot so akcijski načrti, načrti, smernice, priporočila, priporočena ali sprejeta zakonodaja). Te kvantitativne informacije se bodo zbirale v zvezi s priporočili za posamezne države, ukrepi v zvezi z izvajanjem prava Unije, programi za makroekonomsko prilagoditev ali reformami, ki so jih države članice sprejele na lastno pobudo. Kazalniki pričakovanih rezultatov bodo izhajali iz zadevnih ukrepov, ki jih bodo sprejele države članice upravičenke zaradi podpornih dejavnosti, predvidenih v programu; te informacije bodo tudi razčlenjene glede na priporočila za posamezne države, ukrepe v zvezi z izvajanjem prava Unije, programe za makroekonomsko prilagoditev ali reforme, ki so jih države članice sprejele na lastno pobudo. Poleg tega se bodo povratne informacije nacionalnih organov, ki so prejeli pomoč, ter drugih izvajalcev pomoči o učinku in/ali rezultatih pomoči na posameznih področjih politik in po zadevnih državah članicah uporabile kot kvalitativni kazalnik pričakovanih rezultatov. Ključni kazalnik bo tudi spreminjanje pogleda zadevnih deležnikov na prispevek programa k uresničevanju reform. Ustrezni kvantitativni ali empirični podatki se bodo uporabljali tudi za namene ocenjevanja, ko bodo na voljo.

Komisija bi lahko navedene kazalnike uporabila v skladu z razpoložljivimi informacijami in podatki ter jih prilagodila med izvajanjem programa, kjer je ustrezno, na podlagi pooblastila, ki se prenese na Komisijo.

•Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

Splošni cilj programa je prispevati k reformam v državah članicah z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom za ukrepe, namenjene reformiranju institucij, upravljanja, uprave, ekonomskih in socialnih sektorjev, ki je posledica ekonomskih in socialnih izzivov, da se okrepijo konkurenčnost, rast, zaposlovanje in naložbe, zlasti v okviru procesov ekonomskega upravljanja, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije (člen 4).

Specifični cilji programa bodo podpora za pobude nacionalnih organov za oblikovanje reform v skladu s prioritetami, krepitev njihovih zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reformnih politik in strategij ter celostnega pristopa, ki bo zagotavljal skladnost med cilji in sredstvi v vseh sektorjih, podpora za njihova prizadevanja za opredelitev in izvajanje ustreznih postopkov in metodologij ter pomoč nacionalnim organom pri povečanju učinkovitosti in uspešnosti upravljanja človeških virov. Navedena podpora se bo nanašala na specifična področja politike, kot so upravljanje javnih financ, proračunski postopek, upravljanje dolga in prihodkov, institucionalna reforma ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave, učinkovita pravna država, reforma pravosodnega sistema in krepitev boja proti goljufijam, boj proti korupciji in pranju denarja, poslovno okolje, razvoj zasebnega sektorja, dostop do financiranja, naložbe, politike glede finančnega sektorja, privatizacijski postopki, trgovina in neposredne tuje naložbe, konkurenca, javna naročila, trajnostni sektorski razvoj in pomoč za inovacije, izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, socialna vključenost, socialna varnost in sistemi socialne varnosti, javno zdravje in sistemi zdravstvenega varstva, politike na področju azila, migracij in meja ter kmetijske politike in politike za trajnostni razvoj podeželskih območij (člen 5).

Ukrepi, financirani v okviru programa, bodo med drugim vključevali seminarje, konference in delavnice, delovne obiske, študije, raziskave, analize in ankete, ocenjevanje in oceno učinkov, pripravo, izvajanje in ocenjevanje projektov, krepitev informacijskih zmogljivosti, strokovno znanje v zvezi s svetovanjem glede politik, spremembo politik, zakonodajne, institucionalne, strukturne in/ali upravne reforme ter zagotavljanje (rezidenčnih) strokovnjakov, organizacijo operativne podpore na terenu na področjih, kot so migracije, azil, mejni nadzor (člen 6). Ti ukrepi so lahko povezani z različnimi stopnjami procesa reform.

Komisija in zadevne države članice bodo zagotavljale skladnost, dopolnjevanje in sinergijo ukrepov, ki se izvajajo v okviru tega programa, s tistimi, ki se izvajajo v okviru drugih instrumentov Unije v zadevni državi članici, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije (člen 13); dvojno financiranje istih odhodkov bo preprečeno (člen 11).

Zahtevek za pomoč v okviru tega programa vloži država članica, ki želi prejeti takšno pomoč. Zahtevek se lahko vloži v okviru dialoga med evropskim semestrom, v vsakem primeru pa do 31. oktobra zadevnega koledarskega leta. Zahtevek za pomoč se lahko nanaša na tri okoliščine: (a) izvajanje reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra, ali drugih ukrepov, ki se nanašajo na izvajanje prava Unije, (b) izvajanje reform, povezanih z izvajanjem programov za makroekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije v okviru obstoječih instrumentov in (c) izvajanje reform, ki jih države članice izvedejo na lastno pobudo za doseganje trajnostnih naložb, rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.

Komisija bo ob upoštevanju načel preglednosti, enake obravnave in dobrega finančnega poslovodenja preučila zahtevek države članice za pomoč na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po pomoči na področjih politike, analize socio-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice. Na podlagi tega in ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov ali drugih programov Unije, bo Komisija v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico opredelila prednostna področja in obseg pomoči, ki se bo zagotovila, ter skupni finančni prispevek.

Komisija bo za izvajanje te uredbe vzpostavila večletne delovne programe, v katerih bodo opredeljeni cilji politik, ki naj bi se dosegli s predvideno pomočjo in pričakovane rezultate ter prioritete pri financiranju na zadevnih področjih politike. Večletni delovni programi bodo podrobneje opredeljeni v letnih delovnih programih za izvajanje z izvedbenimi sklepi (člen 12).

Namenska finančna sredstva za izvajanje programa znašajo do 142 800 000 EUR (člen 9). To bo odšteto od sredstev za tehnično pomoč na pobudo Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 in Uredbo (EU) št. 1305/2013 ter ustrezno dodeljeno za uporabo v okviru področja uporabe in namena programa. V ta namen se predlaga sprememba člena 91(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 51(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013 (člena 17 in 18).

Poleg tega lahko program prejme dodatna finančna sredstva, tudi s prostovoljnimi dodelitvami iz finančnih sredstev za tehnično pomoč na pobudo držav članic. V ta namen se predlaga sprememba člena 25 Uredbe (EU) št. 1303/2013, da se vsem državam članicam (in ne samo državam članicam v začasnih finančnih težavah, kot velja zdaj) omogoči, da prispevajo k finančnim sredstvom programa s prenosom dela sredstev za tehnično pomoč na pobudo države članice, kot je na voljo v skladu s členom 59 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ((člen 17). Ta dodatna finančna sredstva se lahko uporabijo za podporo ukrepom, ki prispevajo k doseganju rezultatov strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast, izključno v državah članicah upravičenkah (člen 10).

2015/0263 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti tretjega odstavka člena 175 in člena 197(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja. Poleg tega je treba, kot je navedeno v členu 11 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zahteve varstva okolja vključevati v opredelitve in izvajanje politik in dejavnosti Unije zaradi spodbujanja trajnostnega razvoja.

(2)Člena 120 in 121 Pogodbe o delovanju Evropske unije določata, da države članice vodijo svoje ekonomske politike tako, da bi prispevale k doseganju ciljev Unije, in v okviru širših smernic, ki jih oblikuje Svet. Zato je usklajevanje ekonomskih politik držav članic zadeva skupnega pomena.

(3)V več državah članicah so potekali in še vedno potekajo procesi prilagajanja za odpravo makroekonomskih neravnotežij, nakopičenih v preteklosti, številne pa se soočajo z izzivom nizke potencialne rasti. Unija je izvajanje strukturnih reform opredelila kot eno od svojih političnih prioritet za usmeritev okrevanja na trajnostno pot, sprostitev potenciala za rast za okrepitev zmogljivosti za prilagoditev ter podporo procesu konvergence.

(4)Reforme so po svoji naravi zapleteni procesi, ki zahtevajo celovito verigo visokospecializiranega znanja in spretnosti. Obravnavanje strukturnih reform na različnih področjih javnih politik pomeni izziv, saj je pogosto potreben čas, da se pokažejo njihove koristi. Zato sta hitro in učinkovito oblikovanje in izvajanje bistvenega pomena tako za gospodarstva, ki jih je prizadela kriza, kot za strukturno šibka gospodarstva. V okviru tega je bila podpora Unije v obliki tehnične pomoči ključnega pomena pri podpiranju gospodarskega prilagajanja Grčije in Cipra v zadnjih letih.

(5)Države članice lahko izkoristijo podporo pri obravnavanju izzivov v zasnovi in izvajanju strukturnih reform. Ti izzivi so lahko odvisni od različnih dejavnikov, vključno z omejeno upravno in institucionalno zmogljivostjo ali neustrezno uporabo in izvajanjem zakonodaje Unije.

(6)Unija ima dolgoletne izkušnje z zagotavljanjem specifične podpore nacionalnim upravam in drugim organom držav članic na področju krepitve zmogljivosti in podobnih ukrepov v določenih sektorjih (npr. obdavčitev, carina, pomoč za mala in srednja podjetja) in pri izvajanju kohezijske politike. Izkušnje, ki si jih je pridobila Unija pri zagotavljanju pomoči nacionalnim organom pri izvajanju reform, bi bilo treba uporabiti za povečanje zmogljivosti Unije za zagotavljanje podpore državam članicam. Za zagotavljanje podpore državam članicam, ki izvajajo reforme za spodbujanje rasti in zaprosijo za pomoč Unije na tem področju, je potrebno celovito in integrirano ukrepanje.

(7)Glede na to je treba uvesti program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program), katerega cilj bo krepitev zmogljivosti držav članic za pripravo in izvajanje upravnih in strukturnih reform, ki spodbujajo rast, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije. Cilj programa je prispevati k doseganju skupnih ciljev za doseganje gospodarskega okrevanja, ustvarjanje delovnih mest, povečanje konkurenčnosti Evrope in spodbujanje naložb v realno gospodarstvo.

(8)Komisija bi morala podporo v okviru programa zagotoviti na prošnjo države članice, in sicer na področjih, kot so proračun in obdavčitev, javna funkcija, institucionalne in upravne reforme, pravosodje, boj proti goljufijam, korupciji in pranju denarja, poslovno okolje, razvoj zasebnega sektorja, naložbe, konkurenca, javna naročila, postopki privatizacije, dostop do financiranja, naložbe, trgovina, trajnostni razvoj, inovacije, izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, javno zdravje, azilna in migracijska politika, kmetijstvo in razvoj podeželja ter politike za finančni sektor.

(9)Države članice bi morale imeti možnost, da Komisijo zaprosijo za podporo iz programa v zvezi z izvajanjem reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra, ukrepi v zvezi z izvajanjem prava Unije ter v zvezi z izvajanjem programov za makroekonomsko prilagoditev. Prav tako bi morale imeti možnost, da zaprosijo za podporo v zvezi z reformami, ki jih izvajajo na lastno pobudo, da bi dosegle trajnostne naložbe, rast in ustvarjanje novih delovnih mest.

(10)Komisija bi morala na podlagi dialoga z državo članico, tudi v okviru evropskega semestra, in ob upoštevanju načel preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja preučiti zahtevek in določiti podporo, ki naj se zagotovi, na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnih področjih politike, analize socio-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice. Prav tako bi Komisija morala v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico in ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov ali drugih programov Unije, opredeliti prednostna področja, obseg podpornih ukrepov, ki naj se zagotovijo, in skupni finančni prispevek za tako podporo.

(11)V sporočilih Komisije „Pregled proračuna EU“ 13 in „Proračun za strategijo Evropa 2020“ 14 se poudarja pomen osredotočanja financiranja na dejavnosti z očitno evropsko dodano vrednostjo, tj. na dejavnosti, kjer posredovanje Unije lahko prinese dodatno vrednost v primerjavi s samostojnim ukrepanjem držav članic. Ob upoštevanju tega naj bi podporni ukrepi, ki se izvajajo v okviru programa, zagotovili dopolnjevanje in sinergijo z drugimi programi in politikami na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni. Ukrepi v okviru programa bi morali omogočiti oblikovanje in izvajanje rešitev za nacionalne izzive, ki vplivajo na čezmejne izzive ali na izzive v celotni Uniji, ter dosegajo usklajeno in skladno izvajanje zakonodaje Unije. Poleg tega bi morali prispevati k nadaljnjemu razvoju zaupanja in spodbujati sodelovanje s Komisijo in med državami članicami. Poleg tega Unija lažje kot države članice zagotovi platformo za zagotavljanje in izmenjavo dobrih praks med enakovrednimi partnerji ter pritegne strokovno znanje.

(12)Določiti je treba finančna sredstva za program za obdobje štirih let, da bo njegovo trajanje usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 15 .

(13)Finančna sredstva programa bi morala tvoriti finančna sredstva, odšteta od dodelitev za tehnično pomoč na pobudo Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 16 in Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 17 . Da bi omogočili tak odbitek, je treba navedeni uredbi spremeniti.

(14)Države članice, ki zaprosijo za podporo, bi morale biti sposobne k finančnim sredstvom programa prispevati dodatna sredstva. Trenutno Uredba (EU) št. 1303/2013 omejuje možnost prenosa virov, dodeljenih za tehnično pomoč na pobudo države članice, na tiste države članice, ki se soočajo z začasnimi proračunskimi težavami. Uredbo (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba spremeniti, da se vsem državam članicam omogoči, da finančno sodelujejo pri programu. Sredstva, ki se prenesejo v proračun Unije, bi bilo treba uporabiti za podporo ukrepom, ki prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ali namenom posameznega sklada v zadevnih državah članicah.

(15)To uredbo bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 18 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za letni proračun Evropske unije. Komisija bi morala sprejeti večletni delovni program, ki bo določal politične cilje, pričakovane rezultate podpore in prioritete financiranja za zadevna področja politike. Ti elementi bi morali biti podrobneje opredeljeni v letnih delovnih programih, ki se sprejmejo z izvedbenimi akti.

(16)Glede na pomen podpore prizadevanjem držav članic pri uresničevanju in izvajanju strukturnih, institucionalnih in upravnih reform je treba omogočiti stopnjo sofinanciranja v višini 100 % upravičenih stroškov, da bi se dosegli cilji programa, hkrati pa zagotoviti spoštovanje načel sofinanciranja in neprofitnosti.

(17)Komisija bi morala imeti možnost, da v nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih okoliščinah, ki terjajo takojšnje ukrepanje, kot so resne motnje v gospodarstvu ali pomembne okoliščine, ki resno vplivajo na ekonomske in socialne razmere v državi članici ter nad katerimi država članica nima nikakršnega nadzora, na zahtevo države članice sprejme posebne ukrepe za omejen delež letnega delovnega programa v skladu s cilji in ukrepi, upravičenimi v okviru programa, za podporo nacionalnim organom pri reševanju nujnih potreb.

(18)Da bi zagotovili učinkovito in usklajeno dodeljevanje sredstev iz proračuna Unije in upoštevanje načela dobrega finančnega poslovodenja, bi morali ukrepi v okviru tega programa dopolnjevati in nadgrajevati obstoječe programe Unije, hkrati pa bi se moralo preprečiti dvojno financiranje istih odhodkov. Zlasti bi morali Komisija in zadevna država članica v skladu s svojimi pristojnostmi na ravni Unije in države članice v vseh fazah postopka zagotoviti učinkovito usklajevanje, da se zagotovi skladnost, dopolnjevanje in sinergija virov financiranja podpornih ukrepov v zadevnih državah članicah s tesnimi povezavami s tem programom, zlasti z ukrepi, ki se financirajo iz skladov Unije v državah članicah.

(19)Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi s sorazmernimi ukrepi v celotnem odhodkovnem ciklusu, med drugim s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem nepravilnosti, izterjavo izgubljenih, nepravilno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter, po potrebi, s kaznimi.

(20)Za lažje ocenjevanje programa bi bilo treba že na samem začetku vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje rezultatov programa. Pripraviti bi bilo treba vmesno oceno uresničevanja ciljev programa, njegove učinkovitosti in dodane vrednosti na evropski ravni. Poleg tega bi morali biti v končni oceni zajeti dolgoročni učinki in posledice programa za trajnost. Navedene ocene bi morale temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke programa.

(21)Da bi se seznam kazalnikov, ki merijo doseganje ciljev programa, prilagodil ob upoštevanju izkušenj iz izvajanja programa, bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov glede spremembe seznama v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(22)Da bi se, kar zadeva sprejetje večletnih delovnih programov in letnih delovnih programov, zagotovili enotni pogoji izvajanja te uredbe, bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Komisijo.

(23)Ker cilja te uredbe, in sicer prispevati k institucionalnim, upravnim in strukturnim reformam v državah članicah z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom za ukrepe, namenjene reformiranju institucij, upravljanja, uprave, ekonomskega in socialnega sektorja, tudi prek pomoči za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije, ni mogoče zadovoljivo doseči le na ravni držav članic, temveč ga je zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja, saj bi bil obseg podpore določen v dogovoru z zadevno državo članico.

(24)Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi ta uredba morala začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Uvedba in trajanje programa

Ta uredba uvaja program za podporo strukturnim reformam (v nadaljnjem besedilu: program) za obdobje od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2020.

Člen 2
Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„država članica upravičenka“ pomeni državo članico, ki prejme podporo Unije v okviru tega programa;

2.„skladi Unije“ pomenijo evropske strukturne in investicijske sklade iz člena 1 Uredbe (EU) št. 1303/2013, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 19 , Sklad za azil, migracije in vključevanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 20 , instrument za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 21 , in instrument za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 22 .

Člen 3
Evropska dodana vrednost

1.Iz programa se financirajo ukrepi z evropsko dodano vrednostjo. V ta namen Komisija zagotavlja, da bodo ukrepi, izbrani za financiranje, verjetno prinesli rezultate z evropsko dodano vrednostjo, in spremlja, ali je evropska dodana vrednost dejansko dosežena.

2.Ukrepi in dejavnosti programa zagotovijo evropsko dodano vrednost zlasti z naslednjim:

(a)razvoj in izvajanje rešitev, ki odpravljajo nacionalne izzive, ki vplivajo na čezmejne izzive ali na izzive v celotni Uniji;

(b)dopolnjevanje in sinergija z drugimi programi in politikami Unije na nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni;

(c)prispevek k doslednemu in usklajenemu izvajanju prava Unije;

(d)prispevek k izmenjavi dobrih praks in oblikovanju platforme in mreže strokovnega znanja na ravni Unije;

(e)spodbujanje vzajemnega zaupanja med državami članicami upravičenkami in Komisijo ter sodelovanje med državami članicami.

Člen 4
Splošni cilj

Splošni cilj programa je prispevati k institucionalnim, upravnim in strukturnim reformam v državah članicah z zagotavljanjem podpore nacionalnim organom za ukrepe, namenjene reformiranju institucij, upravljanja, uprave, ekonomskih in socialnih sektorjev, ki je posledica ekonomskih in socialnih izzivov, da se okrepijo konkurenčnost, rast, zaposlovanje in naložbe, zlasti v okviru procesov ekonomskega upravljanja, vključno s pomočjo za uspešno in učinkovito uporabo skladov Unije.

Člen 5
Specifični cilji in področje uporabe programa

1.Za uresničitev splošnega cilja iz člena 4 ima program naslednje specifične cilje:

(a)pomoč nacionalnim organom pri pobudah za oblikovanje reform v skladu s prednostnimi nalogami, ob upoštevanju začetnega stanja in pričakovanih socialno-ekonomskih učinkov;

(b)podpora nacionalnim organom pri krepitvi njihove zmogljivosti za oblikovanje, razvoj in izvajanje reformnih politik in strategij ter uporabo celostnega pristopa za zagotavljanje skladnosti ciljev in sredstev med sektorji;

(c)podpora prizadevanjem nacionalnih organov, da določijo in izvajajo ustrezne postopke in metodologije ob upoštevanju dobrih praks in izkušenj iz obravnavanja podobnih razmer v drugih državah;

(d)pomoč nacionalnim organom pri izboljšanju učinkovitosti in uspešnosti upravljanja človeških virov, kjer je to primerno, z jasno opredelitvijo odgovornosti ter izboljšanjem strokovnega znanja in spretnosti.

Ti cilji se uresničujejo v tesnem sodelovanju z državami članicami upravičenkami.

2.    Specifični cilji iz odstavka 1 se nanašajo na področja politike, ki so povezana s konkurenčnostjo, rastjo, delovnimi mesti in naložbami, zlasti na naslednja:

(a)upravljanje javnih financ, proračunski postopek, upravljanje dolga in upravljanje prihodkov;

(b)institucionalna reforma ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave, učinkovita pravna država, reforma pravosodnega sistema in krepitev boja proti goljufijam, boja proti korupciji in pranju denarja;

(c)poslovno okolje, razvoj zasebnega sektorja, naložbe, privatizacijski postopki, trgovina in neposredne tuje naložbe, konkurenca in javna naročila, trajnostni sektorski razvoj in pomoč za inovacije;

(d)izobraževanje in usposabljanje, politike trga dela, socialna vključenost, socialna varnost in sistemi socialne varnosti, javno zdravje in sistemi zdravstvenega varstva, politike na področju azila, migracij in meja;

(e)kmetijske politike in politike za trajnostni razvoj podeželskih območij;

(f)politike finančnega sektorja in dostop do financiranja.

Člen 6
Upravičeni ukrepi

Za uresničevanje ciljev iz členov 4 in 5 program lahko financira zlasti naslednje vrste ukrepov:

(a)strokovno znanje v zvezi s svetovanjem glede politik, spremembo politik ter zakonodajnimi, institucionalnimi, strukturnimi in upravnimi reformami;

(b)zagotavljanje strokovnjakov (vključno z rezidenčnimi) za krajše ali daljše obdobje za opravljanje nalog na specifičnih področjih ali izvajanje operativnih dejavnosti, po potrebi s tolmačenjem, prevajanjem in podporo za sodelovanje, upravno pomočjo ter infrastrukturo in opremo;

(c)krepitev institucionalne, upravne ali sektorske zmogljivosti ter povezane podporne ukrepe, zlasti:

(i)seminarji, konference in delavnice;

(ii)delovni obiski v zadevnih državah članicah ali tretjih državah, da bi uradniki pridobili ali poglobili strokovno znanje ali znanje na relevantnih področjih;

(iii)ukrepi usposabljanja in razvoj spletnih oziroma drugih modulov usposabljanja za podporo potrebnim poklicnim spretnostim in znanju v zvezi z zadevnimi reformami;

(d)zbiranje podatkov in statistik; razvijanje skupnih metodologij in po potrebi kazalnikov ali referenčnih meril,

(e)organizacija lokalne operativne podpore na področjih, kot so azil, migracije, mejni nadzor;

(f)krepitev informacijskih zmogljivosti: razvoj, vzdrževanje, delovanje ter nadzor kakovosti informacijske infrastrukture in aplikacij, potrebnih za izvajanje ustreznih reform;

(g)študije, raziskave, analize in ankete; ocenjevanje in ocene učinka, priprava in objava navodil, poročil in učnega materiala;

(h)komunikacijski projekti; učenje, sodelovanje, ozaveščanje, dejavnosti razširjanja in izmenjava dobrih praks; organizacija kampanj ozaveščanja in informiranja, medijskih kampanj in dogodkov, vključno z institucionalnim komuniciranjem;

(i)zbiranje in objava materialov zaradi širjenja informacij in rezultatov programa, razvoj, upravljanje in vzdrževanje sistemov in orodij, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah;

(j)kakršna koli druga dejavnost, ki podpira splošne in specifične cilje iz členov 4 in 5.

Člen 7
Zahtevek za podporo

1.Država članica, ki želi prejeti podporo v okviru programa, predloži Komisiji zahtevek za podporo, v katerem opredeli področja politike in prioritete za podporo v okviru programa v skladu s členom 5(2). Zahtevek se predloži najpozneje do 31. oktobra vsakega koledarskega leta.

2.Komisija ob upoštevanju načel preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja, na podlagi dialoga z državo članico, tudi v okviru evropskega semestra, preuči zahtevek za podporo iz odstavka 1 na podlagi nujnosti, širine in globine ugotovljenih problemov, potreb po podpori na zadevnih področjih politike, analize socio-ekonomskih kazalnikov in splošne upravne zmogljivosti države članice. Komisija ob upoštevanju obstoječih ukrepov in ukrepov, ki se financirajo iz skladov ali drugih programov Unije, v tesnem sodelovanju z zadevno državo članico opredeli prednostna področja za podporo, obseg podpornih ukrepov, ki naj se zagotovijo, ter skupni finančni prispevek za tako podporo.

3.Zahtevek za podporo se lahko predloži v zvezi z naslednjim:

(a)izvajanje reform v okviru procesa ekonomskega upravljanja, zlasti priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra ali zadevnih ukrepov v zvezi z izvajanjem prava Unije;

(b)izvajanje programov za makroekonomsko prilagoditev v državah članicah, ki prejemajo finančno pomoč Unije v okviru obstoječih instrumentov, zlasti v skladu z Uredbo (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 za države članice euroobmočja in Uredbo Sveta (ES) št. 332/2002 24 za države članice, ki niso v euroobmočju;

(c)izvajanje reform, ki jih države članice izvedejo na lastno pobudo za doseganje trajnostnih naložb, rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.

Člen 8
Organizacija podpore

1.Komisija lahko podporo, predvideno za države članice upravičenke, določi v sodelovanju z drugimi državami članicami ali mednarodnimi organizacijami.

2.Država članica upravičenka lahko v usklajevanju s Komisijo sklene partnerstvo z eno ali več drugimi državami članicami, ki delujejo kot partnerji pri reformi glede specifičnega področja reforme. Partner pri reformi v usklajevanju s Komisijo pomaga oblikovati strategijo, načrte reform, oblikovati kakovostno pomoč ali nadzirati izvajanje strategije in projektov.

Člen 9
Finančna sredstva

1.Finančna sredstva za izvajanje programa znašajo do 142 800 000 EUR.

2.Finančna sredstva, dodeljena za program, lahko krijejo tudi stroške, povezane z dejavnostmi priprave, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in doseganje njegovih ciljev; zlasti za študije, sestanke strokovnjakov in ukrepe obveščanja in sporočanja, vključno z institucionalnim komuniciranjem glede političnih prioritet Unije, če so povezane s splošnim ciljem te uredbe, stroške, povezane z informacijskimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo podatkov, ter vse druge stroške za tehnično in upravno pomoč, ki nastanejo Komisiji v zvezi z upravljanjem programa.

3.Proračunski organ odobri razpoložljive letne proračunske odobritve v okviru omejitev večletnega finančnega okvira, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013.

Člen 10
Drugi finančni prispevki v proračun programa

1.Poleg finančnih sredstev iz člena 9 se lahko program financira tudi z dodatnimi prispevki držav članic.

2.Dodatne prispevke iz odstavka 1 lahko tvorijo prispevki iz sredstev, zagotovljenih za tehnično pomoč na pobudo držav članic v skladu s členom 59 Uredbe (EU) št. 1303/2013 in preneseni v skladu s členom 25 navedene uredbe.

3.Ti dodatni prispevki iz odstavka 1 se uporabijo za podporo ukrepom, ki prispevajo k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Prispevek države članice upravičenke v skladu z odstavkom 2 se uporabi izključno v tej državi članici.

Člen 11
Preprečevanje dvojnega financiranja

Ukrepi, ki se financirajo po tej uredbi, lahko prejmejo podporo iz drugih programov, instrumentov ali skladov Unije v okviru proračuna Unije, če podpora ne krije istih stroškovnih postavk.

Člen 12
Izvajanje programa

1.Komisija izvaja program v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012.

2.Ukrepe programa lahko izvaja neposredno Komisija ali pa jih posredno izvajajo subjekti in osebe, ki niso države članice, v skladu s členom 60 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012. Finančna podpora Unije za dejavnosti iz člena 6 te uredbe se zagotovi v obliki:

(d)nepovratnih sredstev (vključno z nepovratnimi sredstvi za nacionalne organe držav članic);

(e)pogodb o izvedbi javnega naročila;

(f)povračil stroškov zunanjim strokovnjakom;

(g)prispevkov za skrbniške sklade;

(h)dejavnosti, ki se izvajajo v okviru posrednega upravljanja.

3.Nepovratna sredstva se lahko dodelijo nacionalnim organom držav članic, skupini Evropske investicijske banke, mednarodnim organizacijam, osebam javnega in/ali zasebnega prava ter subjektom, ki so bili zakonito ustanovljeni v:

(a) državah članicah;

(b)državah evropskega sporazuma o prosti trgovini, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu EGP.

Delež sofinanciranja za nepovratna sredstva znaša do 100 % upravičenih stroškov, brez poseganja v načeli sofinanciranja in neprofitnosti.

4.Podporo lahko zagotovijo tudi posamezni strokovnjaki, ki so lahko pozvani, da prispevajo k izbranim dejavnostim, organiziranim v okviru programa, če je to potrebno za doseganje specifičnih ciljev iz člena 5.

5.Komisija za izvedbo programa z izvedbenimi akti sprejme večletne delovne programe. V večletnih delovnih programih se opredelijo cilji politik, ki naj bi se dosegli s predvideno podporo, in pričakovani rezultati ter prioritete pri financiranju na zadevnih področjih politike. Večletni delovni programi se podrobneje določijo v letnih delovnih programih, sprejetih z izvedbenimi akti, ki opredeljujejo ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje, vključno z vsemi elementi, ki jih določa Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012.

6.Da bi se zagotovila pravočasna razpoložljivost sredstev, se lahko v letnem delovnem programu navede, da lahko Komisija v nepredvidenih in ustrezno utemeljenih nujnih okoliščinah, ki terjajo takojšnje ukrepanje, kot so resne motnje v gospodarstvu ali pomembne okoliščine, ki resno vplivajo na ekonomske in socialne razmere v državi članici ter nad katerimi država članica nima nikakršnega nadzora, na zahtevo države članice sprejme posebne ukrepe v skladu s cilji in ukrepi, določenimi v tej uredbi, za podporo nacionalnim organom pri obravnavanju nujnih potreb. Taki posebni ukrepi lahko predstavljajo le omejen delež letnega delovnega programa in zanje ne veljajo pogoji iz člena 7.

Člen 13
Usklajevanje in komplementarnost

Komisija in države članice upravičenke v okviru svojih pristojnosti spodbujajo sinergijo in zagotavljajo učinkovito usklajevanje programa z drugimi programi in instrumenti Unije, zlasti z ukrepi, ki se financirajo s skladi Unije. V ta namen:

(a)zagotavljajo dopolnjevanje in sinergijo med različnimi instrumenti na ravni Unije in nacionalni ravni, zlasti v zvezi z ukrepi, ki se financirajo s skladi Unije, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izvajanja;

(b)izboljšujejo mehanizme za usklajevanje, da se prepreči podvajanje prizadevanj;

(c)zagotavljajo tesno sodelovanje med tistimi, ki so odgovorni za izvajanje na ravni Unije in na nacionalni ravni, da dosežejo skladne in racionalizirane podporne ukrepe.

Ustrezni večletni in letni delovni programi se lahko uporabljajo kot usklajevalni okvir, če je predvidena podpora na katerem koli področju iz člena 5(2).

Člen 14
Zaščita finančnih interesov Unije

1.Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Evropske unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi programa.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede na kraju samem in inšpekcije gospodarskih subjektov, ki jih posredno ali neposredno zadeva tako financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 25 , da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije v zvezi s sporazumom o nepovratnih sredstvih ali sklepu o nepovratnih sredstvih ali pogodbo v zvezi s financiranjem Unije.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, v sporazumih o nepovratnih sredstvih, v sklepih o nepovratnih sredstvih in v pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje takšnih revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

Člen 15
Spremljanje in ocenjevanje

1.Komisija nadzoruje izvajanje ukrepov, ki se financirajo iz programa, in meri uresničevanje specifičnih ciljev iz člena 5(1) v skladu s kazalniki, določenimi v Prilogi.

Komisija se v zvezi s spremembami seznama kazalnikov iz Priloge pooblasti za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 16.

2.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vmesni oceni, in sicer najpozneje do sredine leta 2019, ter poročilo o naknadni oceni do konca decembra 2021.

3.Poročilo o vmesni oceni vključuje informacije o uresničevanju ciljev programa, učinkovitosti porabe virov in evropski dodani vrednosti programa ter oceno, ali bi bilo treba financiranje na področjih, ki jih zajema program, po letu 2020 prilagoditi ali podaljšati. Obravnava tudi nadaljnjo smotrnost vseh ciljev in ukrepov. Poročilo o naknadni oceni vključuje informacije o dolgoročnejšem vplivu programa.

Člen 16
Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz drugega pododstavka člena 15(1) se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 1. januarja 2017.

3. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče pooblastilo iz drugega pododstavka člena 15(1). S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim pododstavkom člena 15(1), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17
Sprememba Uredbe (EU) št. 1303/2013

Uredba (EU) št. 1303/2013 se spremeni:

1.    Člen 25 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Upravljanje tehnične pomoči za države članice“;

(b) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Na zahtevo države članice v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2015/XXX Evropskega parlamenta in sveta(*) se lahko v soglasju s Komisijo del virov iz člena 59 te uredbe, ki so programirana v skladu s pravili za posamezni sklad, prenese na tehnično podporo na pobudo Komisije za izvajanje ukrepov v zvezi z zadevno državo članico v skladu s točko (1) tretjega pododstavka člena 58(1) te uredbe, in sicer z neposrednim ali posrednim upravljanjem.“;

(*) UL [...].“

(c) v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Država članica zahteva prenos iz odstavka 1 za koledarsko leto do 31. januarja v letu, ko naj bi se prenos izvedel. K zahtevku se priloži predlog za spremembo programa ali programov, iz katerega ali katerih naj bi se prenos opravil. V skladu s členom 30(2) se ustrezno spremeni partnerski sporazum, da se določi skupni znesek, ki se vsako leto prenese na Komisijo.“;

(d) doda se naslednji odstavek 4:

„4. Za sredstva, ki jih država članica prenese v skladu z odstavkom 1, se uporablja pravilo prenehanja obveznosti iz člena 136.“;

2.    točka (l) tretjega pododstavka člena 58(1) se nadomesti z naslednjim:

(l)    ukrepe, financirane v skladu z Uredbo (EU) 2015/XXX, ki prispevajo k uresničevanju strategije Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast.“;

3.    v členu 91 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Na pobudo Komisije se za tehnično pomoč dodeli 0,35 % skupnih virov, potem ko se od teh odštejeta podpora Instrumentu za povezovanje Evrope iz člena 92(6) in pomoč za najbolj ogrožene iz člena 92(7), od česar se do 112 233 000 EUR dodeli programu za podporo strukturnim reformam za uporabo v okviru področja uporabe in namena navedenega programa.“

Člen 18
Sprememba Uredbe (EU) št. 1305/2013

V členu 51 Uredbe (EU) št. 1305/2013 se prvi pododstavek odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„V skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1306/2013 lahko EKSRP na pobudo Komisije in/ali na lastno pobudo porabi do 0,25 % letno dodeljenih sredstev za financiranje nalog iz člena 58 Uredbe (EU) št. 1303/2013, vključno s stroški vzpostavitve in delovanja Evropske mreže za razvoj podeželja iz člena 52 te uredbe in mreže EIP iz člena 53 te uredbe, od česar se do 30 567 000 EUR dodeli programu za podporo strukturnim reformam za uporabo v okviru področja uporabe in namena navedenega programa.“

Člen 19
Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja v strukturi ABM/ABB 26

1.3.Vrsta predloga/pobude

◻Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

⌧Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 27 28 .

◻Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.

◻Predlog/pobuda se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep.

1.4.Cilji

1.4.1.Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

1.4.2.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.3.Kazalniki rezultatov in posledic

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6.Trajanje ukrepa in finančnih posledic

⌧Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: 

–⌧    ⌧trajanje predloga/pobude od 1.1.2017 do 31.12.2020,

–⌧    ⌧finančne posledice med 1.1.2017 in 31.12.2020 ter pozneje.

◻Časovno neomejen(-a) predlog/pobuda:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 29

⌧Neposredno upravljanje – Komisija:

–⌧z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,

–◻    ◻prek izvajalskih agencij.

◻Deljeno upravljanje z državami članicami.

⌧Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:

–◻tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–⌧mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–⌧EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,

–⌧subjektom javnega prava,

–⌧subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–⌧subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

–◻osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistem

2.2.1.Ugotovljena tveganja

2.2.2.Podatki o vzpostavljenem sistemu notranje kontrole

2.2.3.Ocena stroškov in koristi kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–◻    ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–⌧    ⌧Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR

3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve

3.2.3.1.Povzetek

–◻    ◻Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–⌧    ⌧Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    ◻Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–⌧    ⌧Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–⌧    ⌧Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–⌧    ⌧Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    ◻Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ocenjene posledice za prihodke

–⌧    ⌧Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    ◻Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    ◻za lastna sredstva,

–◻    ◻za razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)

   Izraz „država članica“ zajema njene nacionalne organe.

(2)

   Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU“, Strasbourg, 19. 5. 2015, COM(2015) 215 final.

   V tem sporočilu je Komisija navedla, da bo „sodelovala z državami članicami pri preučevanju najboljših načinov za zagotavljanje spoštovanja prava EU na nacionalni ravni“ in „še naprej skrbno nadzorovala, ali se direktive EU prenašajo v nacionalno zakonodajo jasno, pravilno in pravočasno ter ali se pravila EU ustrezno izvajajo in izvršujejo v vseh državah članicah, s čimer se zagotavlja pravna varnost, podjetjem in državljanom pa ponuja možnost, da uživajo koristi enotnega trga“.

(3) Izraz „skladi Unije“ se nanaša na evropske strukturne in investicijske sklade (skladi ESI), Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD), Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) in Sklad za notranjo varnost (ISF).

(4) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006.

(5) Uredba (EU) št. 223/2014 z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 516/2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, Uredba (EU) št. 513/2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in Uredba (EU) št. 515/2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost.

(7) Sporočilo Komisije: EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, Bruselj, 3. 3. 2010, COM(2010) 2020 final.

(8) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“, Bruselj, 30. 9. 2015, COM(2015) 468 final.

(9) Končno poročilo, julij 2014: „VC/2014/0002 Preliminary Evaluation of the Technical Assistance provided to Greece in 2011-2013 in the areas of Tax Administration and Central Administration Reform, Prepared by Alvarez & Marsal Taxand and Adam Smith International for the European Commission“.
http://ec.europa.eu/about/taskforce-greece/pdf/tfgr/evaluation_report_alvarez_july_2014_en.pdf

(10) Delovni dokument služb Komisije z naslovom Predhodna ocena, ki je spremni dokument k predlogu uredbe (EU) XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi Uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013, Bruselj, XXX, COM(2015) XXX final.

(11) Glej člen 58(1)(l) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

(12) Glej Prilogo k zakonodajnemu predlogu.

(13) COM(2010) 700 final z dne 19. oktobra 2010.

(14) COM(2011) 500 final z dne 29. junija 2011.

(15) Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (UL L 347, 20.12.2013, str. 884).

(16) Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).

(17) Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(18) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

(19) Uredba (EU) št. 223/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o Skladu za evropsko pomoč najbolj ogroženim (UL L 72, 12.3.2014, str.1).

(20) Uredba (EU) št. 516/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje, o spremembi Odločbe Sveta 2008/381/ES in razveljavitvi odločb št. 573/2007/ES in št. 575/2007/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2007/435/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 168).

(21) Uredba (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ (UL L 150, 20.5.2014, str. 93).

(22) Uredba (EU) št. 515/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Odločbe št. 574/2007/ES (UL L 150, 20.5.2014, str. 143).

(23) Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

(24) Uredba Sveta (ES) št. 332/2002 z dne 18. februarja 2002 o ustanovitvi aranžmaja za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči za plačilne bilance držav članic (UL L 53, 23.2.2002, str. 1).

(25) Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(26) ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

(27) Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(28) Pripravljalni ukrep, sprejet v predlogu proračuna za leto 2016 v okviru proračunske vrstice 01 02 77 01, ki je „namenjen financiranju podpore državam članicam pri izvajanju ključnih reform na področjih fiskalne odgovornosti, javne uprave, ki spodbuja rast, in konkurenčnosti. Cilj podpore bo izboljšati zmogljivost držav članic za izvajanje reform in okrepiti njihove javne institucije. Zato bi morala biti usmerjena zlasti na fiskalne, strukturne in institucionalne reforme, ki so bile opredeljene kot prednostne naloge v okviru rednega cikla makroekonomskega nadzora EU, v okviru programa za gospodarsko prilagoditev, med okrepljenim nadzorom ali pri nadzoru po izteku programa. Komisija bo podporo zagotovila na prošnjo zadevne države članice, zanjo pa lahko zaprosijo vse države članice.“

(29) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

(30) Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(31) Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(32) Države kandidatke in, kjer je ustrezno, potencialne države kandidatke z zahodnega Balkana.

(33) Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude.

(34) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(35) Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(36) PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(37) Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(38) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.11.2015

COM(2015) 701 final

PRILOGA

k predlogu za

UREDBO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013

{SWD(2015) 750 final}

PRILOGA

Kazalniki

Doseganje specifičnih ciljev, navedenih v členu 5(1) se meri z naslednjimi kazalniki:

(a)številom in vrsto nacionalnih organov, upravnih služb in drugih javnih subjektov, kot so nacionalna ministrstva ali regulativni organi, po posameznih državah članicah upravičenkah, ki jim je bila zagotovljena podpora v okviru programa;

(b)številom in vrsto ponudnikov podpore, kot so državni organi, subjekti javnega prava in subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, ter mednarodne organizacije, po specifičnih ciljih, področjih politik in državah članicah upravičenkah;

(c)številom in vrsto izvedenih upravičenih ukrepov v skladu s členom 6, kot so zagotavljanje strokovnjakov, ukrepi usposabljanja, seminarji itd., razčlenjenih po:

(a)priporočilih za posamezne države ali ustreznih ukrepih v zvezi z izvajanjem prava Unije, programi za makroekonomsko prilagoditev in reformami na lastno pobudo države članice;

(b)specifičnih ciljih, področjih politike in državah članicah upravičenkah;

(c)ponudnikih podpore, kot so državni organi, subjekti javnega prava in subjekti zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, ter mednarodne organizacije;

(d)prejemnikih podpore iz države članice upravičenke, kot so nacionalni organi;

(d)številom in vrsto dogovorov glede politik in pravnih ureditev, kot so politični memorandumi o soglasju ali pisma o nameri, sporazumi in pogodbe, sklenjeni med Komisijo, partnerji pri reformi (odvisno od primera) in ponudniki podpore, za dejavnosti v okviru programa, po specifičnih ciljih, področjih politike in državah članicah upravičenkah;

(e)številom sprejetih pobud o politikah (npr. akcijski načrti, načrti, smernice, priporočila in priporočena zakonodaja) po specifičnih ciljih, področjih politike in državah članicah upravičenkah na podlagi ustreznih dejavnosti, podprtih s programom;

(f)številom izvedenih ukrepov po področju politike in državah članicah upravičenkah, ki so rezultat podpornih ukrepov, zagotovljenih v okviru programa, razčlenjenih po priporočilih za posamezno državo ali ustreznih ukrepih v zvezi z izvajanjem prava Unije, programih za makroekonomsko prilagoditev in reformah na lastno pobudo države članice;

(g)povratnimi informacijami nacionalnih organov, upravnih služb in drugih javnih subjektov, ki so prejeli podporo v okviru programa, ter (če so na voljo) drugih deležnikov/udeležencev glede rezultatov in/ali učinkov ukrepov v okviru programa po specifičnih ciljih, področjih politike in državah članicah upravičenkah, podprtimi z razpoložljivimi kvantitativnimi ali empiričnimi podatki, kjer so na voljo;

(h)povratnimi informacijami ponudnikov podpore glede rezultatov in/ali učinkov podpore, ki so jo zagotovili v okviru programa v zvezi s specifičnim ciljem in področjem politike, na katerem so delovali, po državah članicah upravičenkah, podprtimi z razpoložljivimi kvantitativnimi ali empiričnimi podatki, kjer so na voljo;

(i)razvojem stališč zadevnih deležnikov v zvezi s prispevkom programa k uresničevanju reform po specifičnih ciljih, področjih politike in državah članicah upravičenkah, podprtim z razpoložljivimi ustreznimi kvantitativnimi ali empiričnimi podatki, kjer so na voljo.

Ti kazalniki se uporabljajo glede na razpoložljive podatke in informacije (vključno z ustreznimi kvantitativnimi ali empiričnimi podatki).