18.5.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 177/1

Poročevalec:

Antonello PEZZINI

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je že večkrat opozoril, da je enotni trg osrednji element evropskega povezovanja, ki lahko evropskim gospodarstvom prinese konkretne koristi in jim omogoči trajnostno rast.

1.1.1

Odbor zahteva, da ima pri uveljavljanju pravil notranjega trga zeleno gospodarstvo pomembno mesto in da se spodbujajo trajnostni tržni modeli proizvodnje in potrošnje, tako da se nadaljuje izvajanje načel krožnega gospodarstva in boj proti podnebnim spremembam s preučitvijo novih kazalnikov.

1.1.2

V zvezi s trgom energije EESO meni, da je treba okrepiti prizadevanja in naložbe na področju plinskih in električnih omrežij ter uporabljati načelo subsidiarnosti pri shranjevanju energije v raznih državah članicah.

1.2

Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad bi morala vse več pozornosti namenjati enotnemu trgu in socialnemu vključevanju evropskih državljanov in delavcev.

1.3

V zvezi s svežnjem o mobilnosti delavcev, ki bi moral biti usmerjen v odpravo vseh ovir za prosti pretok delavcev in ohranjanje visoke ravni varnosti, si EESO prizadeva za boljše usklajevanje sistemov socialne varnosti z uvedbo organov za socialno varnost, ki bi opravljali funkcije, priznane na evropski ravni. Po njegovem mnenju je bistveno, da se v celoti izvajajo določbe Pogodbe o pravicah delavcev do obveščenosti in posvetovanja, zato se zavzema za večjo vključenost delavcev v upravljanje podjetij.

1.4

EESO meni, da je treba potrošnike obravnavati kot protagoniste na enotnem trgu in poziva Komisijo k odločnejši vlogi pri usklajevanju zakonodaje EU o potrošnikih ter izboljšanju mehanizmov za reševanje sporov. Treba se je bolj potruditi za izboljšanje varnosti izdelkov ter povečati tržni nadzor, pri tem pa posebno pozornost nameniti zavajanju na digitalnem trgu. V tem smislu se zavzema za razvoj razumnega mehanizma za kolektivno tožbo, ki ga bodo potrošniki lahko uporabljali tudi na nadnacionalni ravni.

1.5

EESO meni, da je treba v vseh državah izboljšati finančne storitve na drobno in se zavzema za vzpostavitev točk „vse na enem mestu“ ter mrež takšnih točk po državah, ki bi bile povezane v evropski centralni sistem.

1.6

Socialno in sodelovalno podjetništvo je temelj socialne kohezije, saj evropskim državljanom zagotavlja učinkovitejšo in vzdržnejšo gospodarsko rast. Zato EESO lahko prispeva k razmisleku Komisije in je že predlagal vzpostavitev stalne strukture (1), da bi lahko te vidike poglobili.

1.7

Službe in mreže, ki zagotavljajo storitve in informacije, pravno svetovanje ter pomoč pri trženju, bi morale zajemati celoten nabor različnih oblik podjetij (2), s tem da se posebna pozornost nameni mikro podjetjem.

1.7.1

Vse organizacije, ki so najbolj reprezentativne za različne oblike podjetij, bi bilo treba vključiti v socialni dialog na ravni podjetja, kadar je njihova reprezentativnost očitna.

1.8

Evropska podjetja, zlasti MSP, še bolj pa mikro podjetja, potrebujejo močan in dinamičen enotni trg in EESO se strinja, da je treba pripraviti zakonodajni predlog za področje insolventnosti podjetij in za zgodnjo fazo prestrukturiranja ter podpira predlog za „novo priložnost“ za podjetnike. Ta predlog mora poudarjati zaščito delavcev in potrošnikov ter potrebo po tem, da dobijo ustrezna jamstva.

1.9

EESO meni, da bi morali med podjetji in javnimi organi razviti uporabo načela medsebojnega priznavanja neusklajenih izdelkov.

1.10

EESO poudarja, da je treba zmanjšati in odpraviti upravne ovire za razvoj podjetij, ki obremenjujejo zlasti mala in srednje velika podjetja ter mikro podjetja. Odpraviti bi bilo treba dodatne in odvečne zahteve, ki so jih uvedle države članice, če so v nasprotju z neko direktivo ali njenimi cilji, in od Komisije zahtevati večji nadzor skladnosti. EESO poudarja, da je treba za osebe v svobodnih poklicih ohraniti posebnosti in okrepiti spletno sodelovanje med organi držav članic.

1.11

Izboljšati bi bilo treba učinkovitost direktive o storitvah in njenega postopka obveščanja, tako da se z uvedbo sektorskega pristopa pri prepoznavanju odstopanj in ovir preprečijo oblike protekcionizma in poznejše ovire za prosti pretok storitev, ter sprejeti načelo „nične tolerance“ in v primeru dokazanega nespoštovanja direktive uporabiti postopek za ugotavljanje kršitev.

1.12

EESO se zavzema za izboljšanje izvajanja direktive (96/71/ES) o napotitvi delavcev in za izvajanje direktive o izvrševanju pravil o napotitvi delavcev iz leta 2014.

1.13

Zdi se pomembno in primerno vztrajati pri priznavanju poklicnih in akademskih kvalifikacij ter podpirati medsebojno priznavanje s pomočjo postopka usklajevanja, ki bi zagotovil enak dostop.

1.13.1

Zato je pomembno, da se evropska poklicna izkaznica razširi na nove poklice.

1.14

Bistvenega pomena je tudi sistemska podpora evropski standardizaciji in sicer od spodaj navzgor, pri kateri bi morali stalno sodelovati socialni partnerji, potrošniki in okoljska združenja.

1.15

Odbor prosi, da se sproži kampanja za neposredno vključevanje državljanov, posebej mladih, kot izraz državljanstva EU vsakega posameznika. Spremljati jo mora aplikacija za pametne telefone ter interaktivno elektronsko okence na ravni EU v vseh jezikih s prispevki posameznikov za kar najboljše in najpopolnejše delovanje ter preprečevanje nasprotujočih si informacij s pomočjo državljanov in v njihovo korist. EESO tudi zahteva, da se uvede program Erasmus za obrt in vajeništvo na enotnem trgu , ki bi mladim obrtnikom, novim samozaposlenim in vajencem omogočil izkusiti edinstvenost evropskega notranjega trga ter izmenjavo izkušenj in spretnosti.

1.16

Odboru se zdi pomembno začeti tudi promocijsko kampanjo zunaj Evropske unije, v kateri bi aktivno sodelovala Evropska služba za zunanje delovanje, pod geslom Enotni evropski trg – edinstvena priložnost za vzpostavitev varnih in trdnih partnerstev z več kot 500 milijoni ljudi .

2.1

Enotni trg je temelj evropskega povezovanja, na njem se gradijo zaupanje državljanov v evropski projekt, pobude evropskih podjetij, skladen in trajnostni razvoj proizvodnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti, vrednotenje človeških virov.

2.2

Komisija je nedavno predstavila predloge za evropsko energetsko unijo, strategijo za enotni digitalni trg, akcijski načrt za oblikovanje unije kapitalskih trgov, pobudo „Trgovina za vse“, obsežen sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo ter sveženj o preglednosti sistemov obdavčitve.

2.3

Enotni trg – uveden zato, da bi lahko vsak evropski državljan v celoti izkoristil možnost, da neovirano živi, dela, se seli, študira, proizvaja, prodaja, kupuje kjer koli po Evropski uniji – je v 23 letih od uvedbe odpravil številne ovire in prepreke za prosto uveljavljanje teh temeljnih svoboščin.

2.4

Kljub napredku je popolna uresničitev enotnega trga še vedno zelo pomanjkljiva in te vrzeli „dušijo inovativnost in odvračajo podjetja od tega, da bi razvijala nove izdelke in storitve v Evropi, zaposlovala dodatne delavce in širila dejavnost na nove trge“ (3).

2.5

Ovire za prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala namreč zavirajo rast in ustvarjanje novih delovnih mest ter škodujejo konkurenčnosti evropskih podjetij. Na podlagi pozitivnih rezultatov Aktov za enotni trg I in II je treba zdaj narediti radikalen korak v smeri optimizacije delovanja enotnega trga ter izkoristiti njegov še neizkoriščeni potencial.

2.6

Zato je torej treba „še naprej odpravljati ovire in rušiti intelektualne in ideološke prepreke, da bo strategija sodelovanja brez primere lahko učinkovala v celoti in koristila vsem 28 državam članicam in trem državam Evropskega gospodarskega prostora (4)“.

2.7

V svojem programu za obdobje 2015–2018 je opazovalna skupina za enotni trg kot prednostno nalogo predlagala „strategijo za enotni digitalni trg in za energetski trg“ ter številne druge oblike sodelovanja, kot npr. krepitev mreže SOLVIT (5).

2.8

Komisija je sprožila pobudi Akt za enotni trg I aprila 2011 in Akt za enotni trg II oktobra 2012 – in EESO je o njiju podal svoje mnenje (6) – na podlagi priporočil Montijevega poročila iz leta 2010.

2.9

Globlji in pravičnejši enotni trg je ena od desetih političnih prioritet Komisije: odprava preostalih ovir v predpisih in zunaj njih na enotnem trgu blaga in storitev je bila navedena kot ena od prednostnih nalog v Letnem pregledu rasti za leto 2015 (7).

2.10

Poročilu Cecchini iz leta 1988 o ceni ne-Evrope so sledili številni akcijski načrti, katerih prednostna naloga je bila dokončna vzpostavitev notranjega trga, in Komisija je večkrat predlagala smernice in ukrepe, ki pa še do danes niso dali zadovoljivih rezultatov. V ta kontekst sodi tudi poziv Komisije h konkretnim ukrepom, katerih del je tudi ta novi načrt.

3.1

V načrtu so navedeni trije glavni cilji izpopolnitve enotnega trga:

3.2

Glavne osi pobude je mogoče povzeti tako:

3.3

Komisija namerava ta proces lajšati z aktivnim spremljanjem izvajanja ustreznih direktiv in uredb ter sprejetjem vrste ukrepov s ciljem odpiranja možnosti, posodabljanja in doseganja konkretnih rezultatov, z natančno določenimi roki, za katere upamo, da bodo zavezujoči.

4.1

EESO je že večkrat izrazil prepričanje, da so potrebni ukrepi, ki bi sprostili potencial enotnega trga v korist podjetij, zaposlenih, potrošnikov, državljanov in drugih zainteresiranih strani, na področju storitev dostopa do financiranja, poenostavitve upravnih obremenitev za MSP ob upoštevanju zaščite delavcev, potrošnikov in okolja, posodobljenih in okrepljenih standardov glede tehničnih predpisov, spletnega trgovanja, digitalnega enotnega trga in mobilnosti.

4.1.1

Zato Odbor meni, da je bistveno v celoti izkoristiti pomen evropskega enotnega trga kot dosežka za vse državljane, zlasti za mlade, tako da se uvede:

4.2

Po mnenju EESO bi morali pred začetkom priprave novih zakonodajnih pobud dati prednost mehanizmom za dejansko izvajanje veljavnih predpisov z vzpostavitvijo dinamičnega sistema za zbiranje podatkov ter izboljšanju presoj učinka, da bi odkrivali kršitve in tudi predlagali nove ukrepe za izboljšanje delovanja enotnega trga. Pri tem bi morali proučiti, v kolikšni meri se lahko zastavljeni cilji (napovedi) dosežejo z deregulacijo.

4.3

Po mnenju EESO je pomembno opraviti kvalitativno selekcijo predpisov o varstvu potrošnikov z vidika spoštovanja načel sorazmernosti, preglednosti in učinkovitosti ter resnične evropske dodane vrednosti.

4.4

Po mnenju EESO je bistveno krepiti klavzule o vzajemnem priznavanju s pomočjo analize konkretnih primerov ter s tem podpreti in pospešiti prost pretok blaga in storitev.

4.4.1

Zato bi bilo zaželeno sprejeti pravila, od katerih bi bila nekatera, v določenih primerih, vključena v 29. ureditev, ki bi temeljila na primerih dobre prakse iz različnih držav.

4.5

EESO podpira razvijanje storitev v proizvodnem sektorju z ukrepi, ki zagotavljajo nove poslovne modele za skupno dobavo blaga in storitev. Boljše sprejemanje direktive o storitvah ter jasnejša in skupna določitev izvedbenih standardov bi lahko zagotovila uporabe, ki bi bile skladne s kakovostnimi standardi na področju tehničnih predpisov.

4.6

Odbor je zadovoljen, da je Komisija eno poglavje posvetila sodelovalni ekonomiji. Odbor je o tem že sprejel različna mnenja (8). Trenutno pripravlja raziskovalno mnenje na zaprosilo nizozemskega predsedstva ter dve mnenji na lastno pobudo o temah, povezanih z novimi trendi potrošnje.

4.6.1

EESO meni, da ekonomija, ki temelji na sodelovanju, omogoča velik napredek v smeri bolj etičnega gospodarstva, ki temelji na evropskih vrednotah in potrošnikom pomaga sprejeti bolj etične vzorce potrošnje.

4.6.2

Sodelovalna ekonomija v določenih segmentih prinaša konceptualno revolucijo delovne kulture in je zato pomemben potencialni vir zaposlitev. Hkrati pa tudi z vidika ekologije pomeni inovativno dopolnitev.

4.6.3

EESO lahko prispeva k razmisleku Komisije o tem in je že predlagal vzpostavitev stalne strukture za poglobitev tega razmisleka.

4.7

Po mnenju EESO je treba izkoristiti ves potencial sodelovalne ekonomije ter s pomočjo zanesljivega zbiranja podatkov o dejanskem stanju po vsej EU bolje razjasniti predpise o storitvah, ki jih nudi. Vsak zakonodajni ukrep, ki ga bo treba sprejeti, mora zagotavljati enako obravnavo vseh akterjev, ki so prisotni na trgu. Pri tem je treba zagotoviti tudi izpolnjevanje visokih evropskih standardov s področij delovnega prava, socialnega varstva in varstva potrošnikov.

4.8

EESO meni, da je treba odpraviti ovire za prost pretok storitev, s poudarkom na storitvah trženja, gradbeništvu, turizmu in maloprodaji, pa tudi na poslovnih storitvah: države članice morajo bolje razviti storitve obveščanja o nacionalnih predpisih o opravljanju čezmejnih storitev ter upravičiti vsa pravila ali druge zahteve, ki se vsiljujejo izvajalcem storitev brez diskriminacije, tako da se o njih obvešča Komisijo. ESSO zahteva, da Komisija poskrbi za poenotenje in za izboljšavo učinkovitosti točk „vse na enem mestu“, tako da izboljša medsebojno povezanost že obstoječih instrumentov (9).

4.9

EESO meni, da je bistveno okrepiti postopke v primeru kršitev, da bi na ravni EU zavladala kultura spoštovanja predpisov, in njihovega ustreznega prenosa v nacionalni okvir: države članice morajo sprejeti to kulturo spoštovanja tudi tako, da strogo nadzorujejo izvajanje predpisov in po potrebi hitreje sprožijo evropski postopek v primeru kršitve, pa tudi z boljšim sodelovanjem in partnerstvom med Komisijo in državnimi upravami.

4.10

EESO meni, da bi morale biti pobude za MSP, zagonska podjetja, podporo inovacijam in digitalnim aplikacijam v načrtu bolj poudarjene, ker so bistvene za rast in ponoven zagon zaposlovanja v Uniji. V tem okviru bo treba preučiti možnost, da „podjetniki dobijo še eno priložnost“.

4.11

EESO meni, da bi Komisija morala čim bolj paziti, da se nove direktive o javnih naročilih (10) pravočasno in pravilno prenesejo v zakonodajo držav članic, saj ta sektor predstavlja okrog 20 % BDP Unije.

4.12

Različne oblike podjetij v EU so odvisne od mnogovrstnega zgodovinskega razvoja naše celine. Med temi različnimi oblikami ima pomembno mesto sodelovalna ekonomija, ki se je sposobna z dostopnimi cenami odzvati na potrebe družbe ter pokriva različne oblike zaposlovanja in podjetništva.

4.13

Odbor poziva Evropsko komisijo, naj tudi s pomočjo načrta promovira socialno ekonomijo in odpravlja posebne ovire za socialna podjetja, ki jih zavirajo in jim preprečujejo, da bi v celoti izkoristila potencial enotnega trga.

4.14

Evropska standardizacija mora s pomočjo vseh socialnih partnerjev in zainteresiranih strani vse bolj prispevati k dopolnjevanju in bogatitvi procesov, ki se trenutno odvijajo v svetovnem gospodarstvu, bodisi z dodano vrednostjo, ki jo prinaša EU kot socialno tržno gospodarstvo, bodisi s spodbujanjem evropskega gospodarstva v globalizacijskih procesih.

4.14.1

Zaželeno bi bilo, da bi evropska kultura standardizacije bila bolj prisotna in bi imela večjo težo v svetovnih postopkih standardizacije.

5.1.1

Evropski potrošniki se vse bolj zavedajo, da vlade držav članic, ki so pogosto pod pritiskom močnih gospodarskih interesov, postavljajo vse več neposrednih in posrednih preprek prostemu pretoku ljudi, blaga, storitev in kapitala.

5.1.2

Zavarovanje blaga, storitev in odgovornosti mora v vseh državah EU potekati prosto.

5.1.3

Države članice nimajo skupnega elektronskega sistema, ki bi omogočal uskladitev in poenostavitev cestnin za avtoceste za zasebna in poslovna vozila.

5.1.4

Sistem avtomobilskih pregledov ni bil usklajen in ni dostopen državljanom vseh držav.

5.1.5

Električne vtičnice, ki so za državljane EU vse pomembnejše, še vedno niso standardizirane.

5.1.6

Tudi številke oblačil in obutve so še vedno v premnogih državah različne.

5.1.7

EESO se zavzema za obsežne kampanje ozaveščanja potrošnikov o prednostih energičnega ukrepanja v prid razvijanju skupnih pravil v okviru enotnega trga.

5.1.8

EESO poziva Komisijo, da predstavi predlog za uskladitev obveščanja državljanov v zvezi s pohištvom.

5.2.1

Invalidi, ki predstavljajo 15 % evropskega prebivalstva, občutijo še dodatne ovire, ki jim onemogočajo uživati svoboščine enotnega trga. EESO z navdušenjem sprejema Evropski akt o dostopnosti, ki ga je nedavno objavila Evropska komisija s ciljem spodbujati dostopnost blaga in storitev.

5.3.1

EESO meni, da bi bilo treba vzpostaviti enotno ureditev za svobodne poklice, ki bi veljala v vseh evropskih državah, in v skladu z določbami evropske direktive o poklicnih kvalifikacijah razširiti evropsko poklicno izkaznico na vse možne kategorije.

5.4.1

Sistemi zaščite intelektualne lastnine so pomanjkljivi, zlasti za MSP, zaradi nejasnosti glede soobstoja enotnega patenta in nacionalnih ter dodatnih certifikatov o nacionalni zaščiti.

5.4.2

EESO se strinja, da bi bilo treba ustanoviti enotno sodišče, ki bi bilo edino pristojno za postopke v zvezi s patenti.

5.4.3

EESO podpira predlog Komisije, da se postopek dodeljevanja enotnega naslova za dodatne certifikate o zaščiti prenese na raven EU.

5.5.1

V zvezi z javnimi naročili se EESO zavzema za uvedbo sistema zbiranja podatkov in novih analitičnih instrumentov, s katerimi bi lahko zaznali težave in nepravilnosti.

5.5.2

Uvedba evropskih registrov javnih naročil bi se lahko izkazala za zelo koristno pri ugotavljanju nepravilnosti v postopkih javnih naročil.

5.5.3

EESO se strinja z možnostjo uvedbe prostovoljnega mehanizma predhodnega ocenjevanja vidikov, povezanih z javnimi naročili za določene večje infrastrukturne projekte.

5.6.1

EESO poziva Komisijo naj razširi pooblastila in vpliv mreže SOLVIT, da bodo države članice, ki so v teh časih zelo pozorne na pojav močnih nacionalističnih tokov, spoštovale določbe enotnega trga.

5.6.2

EESO meni, da se enotni trg še vedno ne more dokončno vzpostaviti zaradi premajhne pripadnosti in preveč nasprotujočih si nacionalnih ukrepov.