EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52012IE0148
Opinion of the European Economic and Social Committee on ‘Youth employment, technical skills and mobility’ (own-initiative opinion)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zaposlovanju mladih, tehničnih znanjih in mobilnosti (mnenje na lastno pobudo)
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zaposlovanju mladih, tehničnih znanjih in mobilnosti (mnenje na lastno pobudo)
OJ C 68, 6.3.2012, p. 11–14
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
6.3.2012 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 68/11 |
Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zaposlovanju mladih, tehničnih znanjih in mobilnosti (mnenje na lastno pobudo)
2012/C 68/02
Poročevalka: Dorthe ANDERSEN
Evropski ekonomsko-socialni odbor je 14. julija 2011 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:
Zaposlovanje mladih, tehnična znanja in mobilnost
Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 16. decembra 2011.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 477 plenarnem zasedanju 18. in 19. januarja 2012 (seja z dne 18. januarja) s 173 glasovi za, 1 glasom proti in 4 vzdržanimi glasovi.
1. Sklepi in priporočila
1.1 Zaradi demografskih trendov se trg dela sooča z velikimi izzivi. Posledice gospodarske krize kažejo, da imajo trgi dela strukturne probleme. Zlasti mladi se kljub ustreznim kvalifikacijam težko ustalijo na trgu dela. Države članice bi morale zato izpeljati reforme iz strategije Evropa 2020 in nacionalnih programov reform, da bi oživile rast.
1.2 Brezposelnost mladih ima za družbo in mlade številne gospodarske in socialne slabosti ter omejuje možnosti za rast. Konkurenčnost Evrope bo v veliki meri odvisna od kvalificiranih delavcev, obstaja pa nevarnost, da bo pri potegovanju za strokovnjake in visoko kvalificirane delavce zaostala.
1.3 Nihče ne ve, kakšna bodo jutrišnja delovna mesta, vendar bi usposabljanje moralo temeljiti na potrebah trga dela in rešitvah za dejanske probleme. Okrepiti bi bilo treba priznavanje kvalifikacij, pridobljenih izven izobraževalnih sistemov. Učni načrti bi se morali bolj osredotočiti na splošna in inovativna znanja.
1.4 Odpraviti je treba ovire med izobraževalnim sistemom in trgom dela ter izogibati se je treba običajnim finančnim pomislekom. Partnerstva med podjetji in izobraževalnimi ustanovami bi bilo treba poglobiti na področju oblikovanja učnih načrtov in predvidevanja prihodnjih potreb. Izobraževanje naj bi privedlo do zaposlitve.
1.5 V izobraževalnem sistemu je treba ustvariti več prostora za vzporedno izobraževanje in prakso, tudi pri visokošolskih učnih programih in poklicnem izobraževanju. Sinergije med prakso, učenjem na delovnem mestu in teoretičnim poukom povečujejo zaposljivost mladih, omogočajo boljši začetek poklicnega življenja in dajejo zagon razvoju poučevanja.
1.6 Države, ki želijo uvesti vzporedni izobraževalni sistem, bi morale prejeti subvencije iz Evropskega socialnega sklada za kritje s tem povezanih začetnih stroškov.
1.7 Odprt in dinamičen trg dela lahko spodbuja mobilnost in zlasti ustvarja zaposlitvene možnosti za mlade. V skladu s strategijo Evropa 2020 in nacionalnimi programi reform morajo države članice posodobiti trge dela, da bi izboljšale njihove absorpcijske zmogljivosti in delovanje.
1.8 Aktivna politika trga dela, ki iskalce zaposlitve in zaposlene spodbuja k vseživljenjskemu učenju, prispeva k spodbujanju poklicne in geografske mobilnosti ter tako ustvarja več zaposlitvenih možnosti.
2. Uvod in cilji
2.1 Evropska mladina je prihodnost Evrope. Vendar pa veliko mladih nima zaposlitve ali ustreznih kvalifikacij. Poleg tega se veliko mladih kljub ustreznim kvalifikacijam težko ustali na trgu dela.
2.2 To mnenje obravnava zaposlitvene možnosti za mlade. Sem sodijo tudi prihodnje povpraševanje po tehničnih in kvalificiranih delavcih, dostop do trga dela za mlade in poklicna mobilnost. Pri tem gre za osnovno delovno silo s tehnično ali strokovno izobrazbo ali srednjo stopnjo izobrazbe, ki bo sodeč po CEDEFOP leta 2020 predstavljala 50 % delavcev.
2.3 Namen mnenja je podati konkretne predloge za izboljšanje zaposlitvenih možnosti za mlade in zagotavljanje ustrezno kvalificirane delovne sile podjetjem.
2.4 Pojem „kvalifikacije“ zajema več vidikov, na primer socialne spretnosti in splošna znanja ter tehnična in strokovna znanja in kvalifikacije, pridobljene tako s splošnim in poklicnim izobraževanjem kot z delom ter socialnimi in družinskimi odnosi in dejavnostmi.
2.5 S tem mnenjem naj bi odgovorili na dve tesno povezani vprašanji: (1) katere kvalifikacije bodo v prihodnje potrebne na trgu dela in (2) kako se lahko zagotovijo vključevanje mladih in možnosti za poklicno mobilnost.
2.6 Evropska komisija je začela na tem področju izvajati več vodilnih pobud, zadnji med njimi sta bili „Mladi in mobilnost“ in „Program za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta“. Te vodilne pobude so ključnega pomena in vsebujejo različne pobude za izboljšanje zaposlitvenih priložnosti za mlade. Ustrezna mnenja EESO se nanašajo nanje (1).
3. Trenutne razmere v Evropi
3.1 Zaradi demografskih trendov se delovna sila v EU zmanjšuje: starejša baby-boom generacija zapušča trg dela, zamenjala pa jo bo mlajša generacija iz obdobja nizke rodnosti. Zaradi tega se trg dela sooča z velikimi izzivi, saj je veliko število kvalificiranih delavcev ključnega pomena za rast v Evropi.
3.2 V skladu z najnovejšo izdajo publikacije Evropske komisije Quarterly employment and social situation review trg dela EU okreva počasi in neenakomerno. Ustvarjajo se nova delovna mesta, vendar ne v zadostnem številu, in zlasti brezposelnost mladih (20,3 %) izpostavlja potrebo po hitrih in učinkovitih ukrepih.
3.3 Z brezposelnostjo se soočajo vse skupine mladih, tudi problematične skupine, ne glede na njihovo izobrazbo in usposobljenost. Vendar pa je tveganje, da ne najdejo zaposlitve, za mlade z nizko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti ali brez delovnih izkušenj večje. Poleg tega se je povečala tudi dolgotrajna brezposelnost, in sicer marca 2011 na 9,5 %, nevarnosti dolgotrajne brezposelnosti pa so zlasti izpostavljeni mladi.
3.4 Tako brezposelnost kot prenizka stopnja zaposlenosti mladih imata za družbo in mlade številne gospodarske in socialne slabosti ter omejujeta možnosti za rast.
3.5 Pred krizo je bilo obdobje, v katerem je bilo ustvarjenih razmeroma veliko delovnih mest. Po podatkih Evropske komisije je bilo med letoma 1995 in 2006 ustvarjenih 20 milijonov novih delovnih mest.
3.6 Nato se je med krizo izgubilo približno 5 milijonov delovnih mest. Po podatkih Eurofonda gre pri teh predvsem za slabše plačana delovna mesta za nekvalificirano delovno silo. Vendar pa pri tem obstajajo velike razlike med posameznimi državami članicami.
3.7 CEDEFOP ocenjuje, da se bo zaradi demografskih gibanj v obdobju 2010–2020 ustvarilo približno 7 milijonov novih delovnih mest ter sprostilo približno 73 milijonov delovnih mest. Ustvarjala se bodo zlasti delovna mesta za visoko kvalificirane delavce.
3.8 Paradoksalno obstaja v nekaterih državah in sektorjih kljub velikemu številu brezposelnih pomanjkanje delovne sile, kar nakazuje na nenehne strukturne probleme na evropskem trgu dela. Na Nizozemskem je bilo na primer konec leta 2009 118 000 prostih delovnih mest, v Nemčiji in na Poljskem pa je 87 800 oziroma 18 300 prostih delovnih mest v informacijsko-tehnološkem sektorju.
3.9 Konkurenčnost zasebnega sektorja bo v veliki meri odvisna od kvalificiranih delavcev. Če zasebna podjetja v Evropi ne bodo našla ustrezne delovne sile, jih bodo morda primorana poiskati drugod po svetu. Demografski razvoj bo privedel tudi do tega, da bo potrebnih več delavcev za nego in zdravstveno oskrbo starejših.
4. Prihodnje povpraševanje po delavcih
4.1 Zaradi čedalje nižje stopnje zaposlenosti in izrazite potrebe po rasti je toliko bolj nujno, da imajo prihodnje generacije mladih, ki vstopajo na trg dela, visoko izobrazbo in usposobljenost, ki ustreza obstoječim in prihodnjim potrebam. To pomeni tudi, da se mora zmanjšati število mladih, ki opustijo šolanje, in povečati število mladih, ki zaključijo poklicno izobraževanje. Poleg tega je ključnega pomena, da se trg dela oblikuje tako, da se lahko mladi na njem ustalijo. V zadnjih letih se je pokazalo, da je prehod iz izobraževanja v zaposlitev težaven. Ovire pri izobraževanju in na področju delovnopravne zakonodaje poleg tega otežujejo zamenjavo delovnega mesta.
4.2 EU in države članice so se v okviru strategije Evropa 2020, preizkušenih postopkov in nacionalnih programov reform zavezale k več reformam. V zvezi s tem je več držav članic predlagalo reforme za večjo uskladitev svojih izobraževalnih sistemov s potrebami trga dela.
4.3 V strategiji Evropa 2020 sta določena dva ključna cilja na področju splošnega in poklicnega izobraževanja. Vendar pa gre za zgolj količinska cilja. Enako zanimiva je zmožnost sistemov izobraževanja in usposabljanja, da mladim dajo ustrezne kvalifikacije, ki jih lahko uporabijo in po katerih vlada povpraševanje.
4.4 Sodeč po napovedih bosta izobraženost in usposobljenost državljanov Evrope čedalje večji, vendar pa obstaja nevarnost polarizacije. Nekatere napovedi kažejo, da bo cilj, da ima vsaj 40 % oseb, starih od 30 do 40 let, visoko izobrazbo, najverjetneje dosežen leta 2017.
4.5 Po drugi strani pa obeti za cilj, da se delež mladih, ki opustijo šolanje, zmanjša na največ 10 %, niso niti približno tako dobri. CEDEFOP na primer ocenjuje, da bo leta 2020 vsaj 83 % oseb, starih od 22 do 24 let, (v primerjavi z 78 % v letu 2010) imelo srednješolsko izobrazbo, tj. zaključilo poklicno šolo ali gimnazijo. Dejstvo, da veliko mladih nima nobenih kvalifikacij, je velik izziv za zagotovitev velike ponudbe kvalificirane delovne sile, saj bo za delovna mesta prihodnosti potrebna predvsem visoko kvalificirana in specializirana delovna sila. Zato je treba najprej poskrbeti, da več mladih zaključi šolanje s kvalifikacijami, in sem sodi tudi poklicno izobraževanje.
4.6 Globalizacija in nove tehnologije bodo spremenile trg dela, kar bo med drugim videti pri čedalje krajši življenjski dobi izdelkov. S selitvijo delovnih mest med sektorji in novimi oblikami organizacije dela nastajajo nova delovna mesta, pa tudi potreba po novih kompetencah.
4.7 Posledica tega bodo višje zahteve za vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih in pripravljenost na prilaganje, kar bo v prihodnosti del poklicnega življenja. Zlasti socialni partnerji in izobraževalne ustanove imajo skupno odgovornost za iskanje skupnih inovativnih rešitev.
4.8 V skladu s CEDEFOP se bo povpraševanje po visoko kvalificiranih delavcih do leta 2020 povečalo za skoraj 16 milijonov in po delavcih s srednješolskimi kvalifikacijami za 3,5 milijonov. Obratno se pričakuje upad povpraševanja po nizko kvalificiranih delavcih za približno 12 milijonov.
4.9 V obdobju 2010–2020 se pričakuje občutni padec zaposlenosti v primarni industriji, pa tudi v proizvodnji in izdelavi. Največja rast bo v storitvenem sektorju, zlasti pri storitvah podjetij, širili pa se bodo tudi sektor distribucije, sektor priprave in dostave hrane ter zdravstveni in prometni sektor. Rasli bodo sektorji s poudarkom na znanju in sektorji z manjšim poudarkom na znanju, kot je prodaja na drobno. Nadaljuje se razvoj v smeri na znanju temelječega gospodarstva ter hitro spreminjajočega se in na inovacijah temelječega sveta. Zato je pomembno, da se izboljšane strokovne kompetence prenesejo v znanje, ki privede do inovacij ter novih izdelkov in storitev. Pripravljenost za prilagajanje ostaja ključnega pomena tako za posameznike kot izobraževalni sistem, če želijo zadovoljiti potrebe trga dela.
4.10 Pri analizi vzorcev zaposlovanja in prihodnjih potreb po kompetencah so ključnega pomena inovacije. Pri inovacijah gre za sposobnost izboljšanja procesov in metod, pa tudi splošnih kompetenc, kot so ustvarjalnost, reševanje problemov, sodelovanje in vodstvene sposobnosti ter podjetnost. Zato na primer veliko ljudi, ki dela na področju industrije, kjer je poudarek na znanju velik, ni visoko kvalificiranih in kljub temu prispevajo k inovacijam, na primer z izboljšanjem delovnih procesov ali organizacije.
4.11 Nekatere študije so pokazale, da so za inovacije, ki so podlaga rasti, v prvi vrsti odgovorna podjetja. Slednja se razvijajo na osnovi doprinosa in zahtev kupcev, dobaviteljev in zaposlenih.
4.12 Vendar pa inovacij ne gre razumeti kot discipline. Inovacijske zmogljivosti nalagajo nove zahteve izobraževalnim sistemom, kamor sodi tudi vprašanje, kako povečati inovativna znanja mladih, tako da lahko z delom neposredno prispevajo k ustvarjanju blaginje v naši družbi.
5. Prihodnja osnovna delovna sila in izobraževalni sistemi
5.1 Nihče ne ve, kakšna bodo jutrišnja delovna mesta. EU bo kmalu začela izvajati evropsko panoramo znanj in spretnosti, obenem bodo v EU ustanovljeni sektorski sveti za kvalifikacije (Sector Skills Council), napovedovanje prihodnjih potreb in primanjkljajev pa bo čedalje boljše. Ob upoštevanju svetovne konkurence, tehničnega razvoja ter priseljevanja in odseljevanja, bosta prožnost in prilagodljivost izobraževalnega sistema odločilnega pomena.
5.2 Poleg tega bo potrebno tesnejše usklajevanje in sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, vladami in delodajalci, na primer pri pripravi učnih načrtov. Kvalifikacije se bodo pridobivale in nadgrajevale vse življenje prek izobraževanja in z delom. Vendar pa se lahko kvalifikacije pridobijo tudi izven trga dela, kar bi bilo treba v večji meri priznavati.
5.3 Izobraževanje prihodnje osnovne delovne sile se začne že zgodaj v osnovni šoli, zato je treba na tej stopnji izboljšati kakovost izobraževanja. Otroci in mladi se morajo pri tem v šoli tudi naučiti, kako se učiti in pridobivati novo znanje. Pomembna sta na primer usmerjanje na osnovnošolski in srednješolski ravni ter poklicno svetovanje. Učitelji morajo imeti zato ustrezna znanja in spretnosti.
5.4 Sistem poklicnega izobraževanja je obravnavan v drugem mnenju EESO (2), vendar pa ima poklicno izobraževanje ključno vlogo pri zagotavljanju pravih kvalifikacij v prihodnosti.
5.5 Poklicno izobraževanje se sooča z velikimi izzivi. Ti se med drugim nanašajo na podobo in kakovost učnih programov, zagotavljanje kvalifikacij, potrebnih za poklicno življenje, ter spodbujanje nastopa zaposlitve. Številni programi poklicnega izobraževanja imajo visoko stopnjo osipa zaradi slabega osnovnošolskega znanja mladih, na primer na področju pismenosti. Poleg tega je prehod iz sistema poklicnega izobraževanja v visokošolski sistem pogosto težaven. Nenazadnje pa je vidna tudi razčlenjenost izobraževalnih programov po spolu.
5.6 Pri poklicnem izobraževanju so nekatere države uvedle vzporedni sistem. To pomeni, da izobraževanje poteka v obliki šolskega pouka ter dela in usposabljanja na delovnem mestu. Zaradi tesnega stika z delovnim mestom se oblikujejo povezave s poklicnim življenjem, s čimer se zagotovi, da večina ljudi po zaključeni poklicni izobrazbi hitro najde zaposlitev. V nasprotju s tem je na primer za sisteme poklicnega izobraževanja na Švedskem, v Belgiji in Španiji značilen omejen stik z delovnim mestom, ker poklicno izobraževanje poteka predvsem v šoli. Istočasno ima veliko mladih v teh državah težave pri ustalitvi na trgu dela.
5.7 Mnogi menijo (Komisija, OECD, Parlament …), da kombinacija dela, prakse in šolskega izobraževanja zagotavlja dober vstop na trg dela, zato bo EESO dal konkretne predloge, kako bi bolj razširili prakso vzporednega sistema poklicnega izobraževanja v EU.
6. Nastop zaposlitve in poklicna mobilnost
6.1 Prehod iz izobraževanja v zaposlitev in s tem prehod iz sistema poklicnega izobraževanja na trg dela je pogosto močno odvisen od običajnih finančnih dejavnikov. Čeprav sta tesnejša povezava izobraževalnih sistemov in trga dela ter izboljšanje dostopa mladih do trga dela politični prednostni nalogi EU, se je v zadnjih letih izkazalo, da na teh področjih obstajajo veliki izzivi.
6.2 Poklicna in geografska mobilnost je v Evropi še zmeraj omejena, pogosto pa jo otežujejo prepreke v sistemih kvalifikacij, težave pri priznavanju kvalifikacij ali neustrezno svetovanje. Pri tem imajo pomembno vlogo zlasti programi EU za izmenjavo in mobilnost, ki jih je treba okrepiti. V središču pozornosti je bilo doslej visokošolsko izobraževanje, medtem ko bi bilo treba v prihodnje v ospredje postaviti tudi možnosti za mobilnost v okviru programov tehničnega in poklicnega izobraževanja, na primer s čezmejnimi praksami v podjetjih. Na ta način bi morda lahko v primerih, ko v kateri državi obstaja pomanjkanje mest za prakso, medtem ko je v sosednji državi ponudba ogromna, s čezmejnimi praksami v podjetjih izboljšali razmere v obmejnih območjih.
6.3 Vzporedni sistem izobraževanja bi lahko služil kot odskočna deska za uspešen in varen vstop mladih na trg dela, obenem pa bi zagotovil, da je podjetjem na voljo ustrezno kvalificirana delovna sila. Raziskava Eurobarometra je pokazala, da 87 % delodajalcev praktične delovne izkušnje, denimo v obliki prakse, pri zaposlovanju ocenjujejo kot zelo pomembne.
6.4 Kombinacija teoretičnega pouka v šoli in učenja na delovnem mestu bi se morala pogosteje uporabljati. Vendar pa je za to potrebna čvrsta pogodbena ureditev, v okviru katere so določene obveznosti podjetij v zvezi z usposabljanjem mladih in obveznosti posameznih vajencev. S tem bi ugodili vsem udeležencem. Podjetja lahko po eni strani izbirajo med večjim številom delavcev, po drugi strani pa imajo korist od novega znanja in navdiha. Sočasno bi se izobraževalnim ustanovam ponudil dostop do več znanja in sodelovanja z gospodarstvom. Posamezniki pa imeli korist od praktičnih delovnih izkušenj.
6.5 Stroški razvoja in izvajanja vzporednega izobraževalnega sistema so na začetku višji, zato bi lahko skladi in programi EU, na primer Evropski socialni sklad, državam in regijam, ki želijo uvesti vzporedni sistem, pomagali z začetnim financiranjem.
6.6 Za dober začetek poklicne poti in zagotovitev poklicne mobilnosti in napredovanja morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Med temi pogoji so tako spodbujanje ustvarjanja delovnih mest kot zagotavljanje dinamičnih in odprtih trgov dela, ki po eni strani podpirajo mobilnost in po drugi strani mladim zagotavljajo varen začetek. Trg dela z veliko ponudbo delovnih mest in prostovoljna sprememba poklica prispevata k temu, da se mladim olajša poklicna pot.
6.7 Številne države v okviru strategije Evropa 2020 preoblikujejo svoje trge dela, da bi povečale njihovo absorpcijsko sposobnost in izboljšale njihovo delovanje. Za zagotovitev nemotenega vstopa mladih na trg dela je treba odpraviti ovire, zaradi katerih delodajalci mladim ne ponujajo običajnih delovnih razmerij. Od slednjih naj ne bi imeli prednosti ali slabosti ne delodajalci ne delavci, vrsta pogodbe za zaposlitev pa bi se morala določiti le na podlagi oblike dela.
6.8 Zato je potrebno oblikovati aktivno politiko trga dela, ki tako iskalce zaposlitve kot zaposlene spodbuja k vseživljenjskemu učenju, nadaljnjemu izobraževanju in nadgradnji kvalifikacij. Potrebna je aktivna politika trga dela, ki prispeva k izboljšanju mobilnosti in tako zlasti mladim zagotovi priložnosti na trgu dela.
6.9 Obenem lahko različne individualne pravice, ki niso povezane s točno določenim podjetjem ali delovnim mestom, ampak s posameznikom – tudi pri zamenjavi delovnega mesta –, prispevajo k mobilnosti na trgu dela, kot na primer pokojninske pravice in možnosti za usposabljanje, ki se financirajo s sredstvi iz skladov.
V Bruslju, 18. januarja 2012
Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
Staffan NILSSON
(1) Mnenje EESO na temo „Mladi in mobilnost“, UL C 132, z dne 3.5.2011, str. 55, in na temo „Program za nova znanja in spretnosti ter nova delovna mesta“, UL C 318, z dne 29.10.2011, str. 142.
(2) Mnenje EESO o poklicnem izobraževanju in usposabljanju po srednji šoli kot privlačni alternativi visokošolskemu izobraževanju (Glej stran 1 tega Uradnega lista).