52012DC0649

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Izvajanje in razvoj skupne vizumske politike za spodbujanje rasti v EU

Komisija je danes pozvana, da sprejme dve pomembni besedili na področju vizumske politike:

– predlog uredbe o spremembi seznamov tretjih držav, katerih državljani morajo imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Uredba (ES) št. 539/2001) ter

– poročilo o delovanju schengenskega sodelovanja na lokalni ravni.

To je priložnost, da se ob upoštevanju izjave s 4. srečanja skupine T-20 v Méridi v Mehiki s 16. maja 2012, ki so jo odobrili ministri skupine G-20, obravnava gospodarski vpliv vizumske politike na širše gospodarstvo EU, zlasti na turizem, ter preuči, kako lahko to pripomore k večji skladnosti s cilji rasti iz strategije Evropa 2020.

Pametnejša vizumska politika bi morala še naprej zagotavljati varnost na naših zunanjih mejah ter dobro delovanje schengenskega območja, hkrati pa olajšati potovanja zakonitim potnikom, vključno s turisti. Veliko je mogoče doseči že na podlagi sedanjega pravnega okvira Vizumskega zakonika.

Glede na trenutni upad gospodarske rasti bi si morali prizadevati za povečanje turističnih tokov v Evropi. ZDA so na primer zelo pozorne na svojo varnost, a so zaradi potencialnih gospodarskih koristi, ki jih lahko imajo od vizumskih olajšav, nedavno sprejele nacionalno strategijo v zvezi s tem[1]. V EU sta pred kratkim k ukrepom vizumskih olajšav pozvala ministra za turizem iz Italije in Irske[2], pa tudi nemški organi.

Ta dokument je namenjen začetku take razprave na ravni EU. Najprej opredeljuje nekatere pomanjkljivosti pri izvajanju sedanjih postopkov in preučuje pobude, s katerimi bi se lahko zagotovilo optimalno izvajanje Vizumskega zakonika. Drugič, predlaga tudi nekaj zamisli za prihodnje spremembe vizumskih predpisov, ki bi jih bilo treba nadalje preučiti.

1.           Vpliv vizumskih olajšav na turistično industrijo EU

Turizem je postal ena od panog, ki Evropski uniji zagotavljajo največ zaposlitev in dobičkov, in je tako ključno gonilo gospodarske rasti in razvoja. Na področju popotovanj in turizma je bilo leta 2011 po ocenah skupaj na voljo 18,8 milijona delovnih mest, do leta 2022 pa se bo ta številka verjetno povečala na 20,4 milijona delovnih mest. Poraba tujih obiskovalcev je leta 2011 znašala 423 milijard USD, po pričakovanjih pa naj bi se leta 2022 povzpela na 547 milijard USD[3].

Velik neizkoriščen potencial za rast pomenijo predvsem turisti iz hitro rastočih trgov. Število turistov iz Brazilije in Rusije se je v zadnjih letih podvojilo, poleg tega se hitro povečujejo turistični tokovi iz Kitajske in Indije[4]. To je razvidno tudi iz statistike izdanih vizumov: približno 460 000 schengenskih vizumov je bilo izdanih v Indiji leta 2011; leta 2007 jih je bilo izdanih 340 000. Tudi na Kitajskem se je število izdanih vizumov znatno povečalo, in sicer s 560 000 leta 2008 na 1 026 000 leta 2011. V Rusiji je bilo leta 2011 izdanih približno 5 152 000 vizumov, leta 2007 pa 3 500 000. To se dogaja po vsem svetu. Število vlog za izdajo ameriških vizumov, ki so jih vložili kitajski in brazilski državljani, se je leta 2011 v primerjavi z letom 2010 povečalo za približno 40 %[5].

Narediti je mogoče še več. Naš cilj bi moral biti bistveno povečanje turističnih tokov iz teh držav, ki pomenijo velik turistični potencial in naraščajočo kupno moč vse več delov njihovega prebivalstva. Vendar se po tržnih ocenah[6] 21 % potencialnih turistov iz hitro rastočih trgov odreče potovalnim načrtom v Evropi zaradi vizumske obveznosti.

Raziskava svetovalnega podjetja Tourism Economics[7] o vplivih vizumskih olajšav na ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvih G-20 (iz maja 2012) z uporabo podatkovnih modelov, ki temeljijo na prednostih velikih političnih sprememb v več državah[8], razkriva, da se je z vizumskimi olajšavami občutno povečalo število prihodov mednarodnih turistov na zadevne trge, in sicer za 5 do 25 %. To povečanje ustvarja prihodke ter ima takojšen in neposreden učinek na zaposlovanje.

Po ocenah svetovalnega podjetja Tourism Economics, ki temeljijo na različnih scenarijih, bi lahko EU-schengensko območje[9] pridobilo med 8 in 46 milijoni dodatnih mednarodnih turistov do leta 2015, če bi se v celoti izkoristila prilagodljivost sedanjih vizumskih predpisov, kar bi lahko ustvarilo dodaten dohodek med 11 in 60 milijard EUR prejemkov iz naslova mednarodnega turizma (izvoz) ter med 100 000 do 500 000 dodatnih delovnih mest neposredno v turističnem sektorju. Po istih ocenah podjetja Tourism Economics bi celotno število ustvarjenih delovnih mest (ustvarjenih neposredno ali posredno zaradi dodatnega turizma) do leta 2015 lahko doseglo med 200 000 in 1,1 milijona.

Tudi industrija križarjenja je segment, ki ga je treba upoštevati. Kljub upočasnitvi gospodarske rasti je svetovna industrija križarjenja leta 2011 evropskemu gospodarstvu skupaj prispevala rekordnih 36,7 milijarde EUR (35,2 milijarde EUR leta 2010).[10] Samo v Evropi se je vkrcalo približno 5,6 milijona potnikov (7,1-odstotno povečanje glede na prejšnje leto). Ocenjuje se, da so ladje za križarjenje v evropska pristanišča pripeljale tudi 14,3 milijona članov posadke, od katerih naj bi se jih 5,7 milijona izkrcalo in opravilo nakupe v skupni višini 120 milijonov EUR. Zagotoviti bi bilo treba, da bi države članice turistom na križarjenju in članom posadke še naprej izdajale vizume za večkratni vstop, da bi se njihovi odhodki v evropskih pristaniščih in skupen prispevek industrije križarjenja evropskemu gospodarstvu še naprej povečevali.

Komisija je že leta 2010 navedla, da bo preučila različne možnosti in instrumente v okviru politike o vizumih in zunanjih mejnih prehodih in tako zagotovila njihovo optimalno uporabo[11]. Naslednje leto je Evropski parlament pozval Komisijo, da pripravi bolj usklajen in poenostavljen vizumski postopek. Vpliv vizumske politike na turistične tokove so obravnavali tudi ministri držav članic EU za turizem v Madridu leta 2010 in Krakovu leta 2011.

Nedavno je bila ta tema na dnevnem redu srečanja ministrov za turizem skupine G-20 (tako imenovana skupina T-20) v Méridi v Mehiki 16. maja. Ob tej priložnosti je bila sprejeta izjava, ki je poudarjala „turizem kot sredstvo za ustvarjanje delovnih mest“. V tej izjavi ministri priznavajo, da bi lahko postopki vizumskih olajšav prinesli dodatnih 206 milijard USD prihodkov ter ustvarili 5,1 milijona novih delovnih mest v državah skupine G-20. Zato izjava skupine T-20 med drugim poziva k dvostranskemu, regionalnemu in mednarodnemu sodelovanju na področju vizumov in drugih dogovorov za olajšanje potovanj, da bi se lahko mednarodni obiskovalci gibali svobodnejše in učinkovitejše. K temu že prispeva tudi schengensko območje, ta ureditev pa bi se morala še izboljšati, da bi se spodbudila gospodarska dejavnost in ustvarjanje delovnih mest.

Z vizumskimi olajšavami ne bodo nastale le gospodarske koristi, ampak se bodo državljanom EU lažje pridružili in znotraj EU potovali družinski člani, ki niso državljani EU.

Zdaj je čas, da se preuči, kakšne dodatne konkretne ukrepe lahko EU sprejme v zvezi s tem.

2.           Izboljšanje vizumskih olajšav v okviru Vizumskega zakonika

Vizumski zakonik[12] pomeni glede na stanje pred njegovim sprejetjem bistven napredek, saj bistveno izboljšuje vizumske postopke.

Med pomembnejše izboljšave sodijo: jasni roki za najpomembnejše faze, uskladitev postopkov, ureditev oddajanja del zunanjim ponudnikom storitev, možnost vzpostavitve skupnih zajemnih centrov, opredelitev primerov, ko bi bilo treba izdati vizume za večkratni vstop, utemeljitev zavrnitev vizumov in možnost pritožbe zoper takšne odločitve, obveznost, da se zagotovijo obrazci za vlogo v jeziku države gostiteljice, ter pravne obveznosti za vzpostavitev schengenskega sodelovanja na lokalni ravni.

Če se Vizumski zakonik izvaja pravilno, se z njim bistveno posodabljajo in standardizirajo vizumski postopki. Vendar pa je mogoče njegovo izvajanje še izboljšati, saj optimalna izvedba zakonika na splošno še ni bila dosežena.

Turistična industrija EU je opredelila naslednja področja v zvezi z določbami Vizumskega zakonika, na katerih bi bilo mogoče poenostaviti postopke za izdajo vizumov. Večino teh ovir bi lahko odpravili konzulati držav članic s pravilnim izvajanjem Vizumskega zakonika, ki ga bo spremljala Komisija:

1) Rok za naročitev na termin

→ izvrševati 15-dnevni rok za naročitev na termin v skladu s členom 9(2) Vizumskega zakonika;

2) Vloge, ki jih oddajo komercialni posredniki

→ bolje izkoristiti možnost oddaje vlog za izdajo vizuma prek komercialnih posrednikov (na primer prek potovalnih agentov, če so zanesljivi), brez poseganja v vizumski informacijski sistem (VIS)[13] v skladu s členom 9(4) Vizumskega zakonika;

3) Rok za odločanje o vlogi

→ izvrševati rok 15 koledarskih dni za sprejetje odločitve o vlogi za izdajo vizuma v skladu s členom 23 Vizumskega zakonika tudi pred prazniki, ko je treba obdelati največ vlog;

4) Razpoložljivost potrebnih obrazcev v zahtevanih jezikih

→ zagotoviti, da so obrazci za vlogo na voljo na vseh konzulatih v jeziku države gostiteljice v skladu s členom 11(3) Vizumskega zakonika;

5) Spremni dokumenti

→ oceniti potrebo po manjšem skupnem seznamu spremnih dokumentov v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni;

6) Veljavnost in vizumi za večkratni vstop

Od začetka veljavnosti Vizumskega zakonika se je precej povečalo število izdanih vizumov za večkratni vstop (za 34 % leta 2010 in za skoraj 39 % leta 2011). Vendar pa je mogoče uvesti še dodatne izboljšave pri obveznem izdajanju vizumov za večkratni vstop z dolgim obdobjem veljavnosti (od šest mesecev do pet let) pod pogoji, opredeljenimi v členu 24(2)(a) in (b) Vizumskega zakonika, ter pri izdajanju vizumov za večkratni vstop s krajšim obdobjem veljavnosti v skladu s členom 24(1);

7) Obravnavanje obiskovalcev

→ izboljšati dostopnost pisarn za javnost, zlasti z boljšo konzularno prisotnostjo na ozemlju zadevne tretje države. V ta namen bi bilo treba spodbujati ustanavljanje novih skupnih zajemnih centrov za vizume.

Nekatere države članice in več tretjih držav je že uvedlo ukrepe vizumskih olajšav, da bi se olajšalo izdajanje vizumov (glej Prilogo).

V tem okviru je schengensko sodelovanje na lokalni ravni bistvenega pomena za usklajeno izvajanje skupne vizumske politike EU. Poleg tega je nepogrešljivo sodelovanje delegacij EU, da se zagotovi skladnost in kontinuiteta na področju mobilnosti, ki je vedno večjega pomena za zunanje odnose v celoti.

Prvo poročilo o schengenskem sodelovanju na lokalni ravni, ki ga je kolegij sprejel hkrati, ko je razpravljal o tem dokumentu, vsebuje priporočila za vse akterje (osrednje organe držav članic in njihove konzularne uslužbence, delegacije EU in Komisijo) z namenom optimizacije schengenskega sodelovanja na lokalni ravni.

3.           Morebitne spremembe vizumskih predpisov v prihodnosti

Poročilo Komisije o izvajanju Vizumskega zakonika v prvih treh letih, ki bo izdano leta 2013, bo dodatna priložnost za iskanje novih načinov, kako izboljšati in olajšati postopke za dobroverne potnike, pri tem pa še naprej reševati tveganja, povezana z nekaterimi potniki, ki so vpleteni v nezakonito migracijo ali ogrožajo varnost:

– poenostavitev in skrajšanje postopkov (preučitev vseh stopenj postopka, vključno z vložitvijo vloge za izdajo vizuma s strani posrednikov/potovalnih agencij in predhodnim posvetovanjem),

– razjasnitev opredelitve pristojnega konzulata za obravnavanje vlog za izdajo vizuma,

– poenostavitev obrazca za vlogo,

– poenostavitev obveznosti po predložitvi spremnih dokumentov,

– razjasnitev pravil o oprostitvi vizumskih taks,

– razjasnitev pravil o izdaji vizumov za večkratni vstop,

– da bi se okrepila konzularna zastopanost, je potrebno izboljšanje organizacije konzulatov in sodelovanja med njimi, npr. s ponovno opredelitvijo pravnega okvira za skupne zajemne centre, ki bi olajšala ustanavljanje takšnih centrov ter njihovo delovanje,

– okrepitev schengenskega sodelovanja na lokalni ravni in izboljšanje njegove učinkovitosti.

Pri preučevanju takih izboljšav bi bilo treba ustrezno upoštevati prednosti, ki jih konzulatom in prosilcem za vizum prinaša izvajanje vizumskega informacijskega sistema.

Najučinkovitejša vizumska olajšava je seveda oprostitev vizumske obveznosti za državljane tretje države. To se izvede s prenosom tretjih držav z negativnega na pozitivni seznam, ki sta priložena Uredbi (ES) št. 539/2001.

Komisija pri spremembah seznamov držav iz Uredbe (ES) št. 539/2001, ki jih začne na svojo pobudo, običajno presoja po posameznih primerih glede na različna merila, povezana med drugim z nezakonitim priseljevanjem, javnim redom in varnostjo ter zunanjimi odnosi Evropske unije s tretjimi državami, pri čemer upošteva tudi posledice za regionalno povezanost in vzajemnost. Čeprav ta seznam meril ni izčrpen, gospodarski učinki vizumske politike dejansko v preteklosti niso bili upoštevani. Ta trend je treba spremeniti, če želi imeti EU koristi od povečanja turističnih tokov iz gospodarstev v vzponu. Zato bo Komisija razvila metodologijo, s katero bi bili v okviru naslednje spremembe seznamov držav (načrtovana za leto 2013) boljše upoštevani ekonomski vidiki. Ne nazadnje pa si je treba prizadevati za uravnotežen pristop, na podlagi katerega bodo izpolnjene obveznosti skupne vizumske politike kot instrumenta, ki zagotavlja dobro delovanje schengenskega območja brez notranjih meja.

Za številne tretje države bo liberalizacija vizumskega režima končni cilj, za dosego katerega bodo potrebovale veliko zavzetost, po drugi strani pa bo imela ta liberalizacija velik politični vpliv. Je namreč zaključek dolgega procesa. Če odprava vizumske obveznosti ne bi bila izvedljiva takoj, je treba opozoriti, da so tudi sporazumi o poenostavitvi vizumskih postopkov koristni. S pregledom njihove strukture in vsebine pa je treba zagotoviti, da so prilagojeni okoliščinam zadevne tretje države in učinkovitejši za upravičence, katerim so namenjeni. Opozoriti je treba, da predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001, o katerem trenutno razpravljata sozakonodajalca, določa nov mehanizem za začasno prekinitev odprave vizumske obveznosti, po katerem bi se v primeru nujnih razmer, ko je potreben nujen odziv za rešitev težav, s katerimi se sooča ena ali več držav članic in so nastale zaradi zlorabe režima potovanj brez vizumov, začasno prekinila odprava vizumske obveznosti za tretjo državo, katere državljani so te obveznosti oproščeni.

Poleg tega bi moral biti v vizumski politiki upoštevan tudi tehnološki razvoj. Svetovna turistična organizacija ZN meni, da ima sistem elektronskih vizumov precejšnje prednosti z vidika varnosti in vizumskih olajšav, če je njegovo izvajanje dovolj strogo.[14] Razvoj tehnoloških specifikacij na tem področju bi lahko odprl veliko novih možnosti, kakor je bilo navedeno v izjavi s srečanja skupine T-20.

PRILOGA

Dobre prakse pri izdaji vizumov v državah članicah in tretjih državah

Italija

Februarja 2011 sta ENIT (italijanska turistična organizacija) in italijansko ministrstvo za zunanje zadeve podpisala sporazum o sodelovanju za povečanje turističnih tokov v Italiji s krepitvijo zmogljivosti diplomatskih in konzularnih predstavništev, da bi se ta lahko hitro in učinkovito odzvala na zahteve po vizumih. Prednostne lokacije so bile med drugim Moskva, Peking in New Delhi, Sankt Peterburg, Guangzhou, Šanghaj in Mumbaj.

Po sporočilu za javnost poročevalske agencije ANSA iz oktobra 2011 je bilo v obdobju od 1. januarja do 31. avgusta 2011 na Kitajskem izdanih 100 % več vizumov v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Vzrok za povečanje so bila prizadevanja za poenostavitev postopkov in zmanjšanje čakalne dobe.

Po navedbah italijanskega nacionalnega turističnega observatorija (ki so bile pripravljene na podlagi podatkov italijanske centralne banke) ta pozitivni trend potrjujejo naslednje začasne ocene:

št. potnikov (v tisočih):  2010: 149        2011: 225

št. prenočitev v nastanitvenih zmogljivostih (v tisočih):    2010: 1 768     2011: 1 971

odhodki (v mio. EUR):  2010: 199        2011: 249

sprememba med letoma 2010 in 2011 (v %)     št. potnikov: 51 %

            št. prenočitev: 11,5 %

            odhodki: 25,1 %

Poljska

Primer poenostavitve, ki bi ga bilo treba dodatno analizirati, da bi lahko v celoti razumeli njegove konkretne koristi, je „hitri postopek“, ki so ga sprejeli poljski organi za evropsko prvenstvo v nogometu, ki sta ga gostili Poljska in Ukrajina junija in julija 2012.

Ukrajinski in ruski udeleženci turnirja (igralci, sodniki, zdravniki, drugi člani delegacij, člani združenj FIFA in UEFA ter nacionalnih združenj) ter akreditirane osebe združenja UEFA so prejeli vizum, ki je bil veljaven v obdobju turnirja in je vključeval pravico za večkratni vstop. Vizumi so bili izdani po poenostavljenem postopku, pri čemer ni bilo treba osebno priti na konzulat niti plačati konzularne takse.

Ukrajinski in ruski navijači so prejeli vizume na podlagi originalnih veljavnih vstopnic za tekme ali dokumenta, ki je potrjeval njihovo pravico do prejema vstopnice na vhodu v stadion. Imeli so možnost predložiti svoje vloge za izdajo vizumov v elektronski obliki na uradni spletni strani in tako hitreje pridobiti termin na konzulatu. Tisti, ki niso uspeli dobiti termina prek spleta, so lahko izkoristili prednostne „zelene koridorje“, ki so bili uvedeni, da bi se čakalna doba kar najbolj zmanjšala (viri: uradna spletna stran poljske vlade in ministrstva za zunanje zadeve – oddelek za odnose z Rusijo).

Kitajska: status odobrenega namembnega kraja

Shema v zvezi s statusom odobrenega namembnega kraja je dvostranski dogovor med Državno upravo za turizem Ljudske republike Kitajske in tujim namembnim krajem. Kitajski državljani, ki potujejo v EU, lahko zaprosijo za vizum v skupini pri pooblaščenih potovalnih agencijah, ki vložijo vloge za izdajo vizuma za skupino strank. Sporazum med Državno upravo za turizem Ljudske republike Kitajske in ES je bil podpisan leta 2004.

Iz najnovejših podatkov, ki jih je zbrala delegacija EU na Kitajskem, je razvidno, da se število izdanih vizumov na podlagi statusa odobrenega namembnega kraja, ki so jih na Kitajskem izdali schengenski organi, nenehno povečuje.

Leta 2009 je bilo izdanih 96 093 vizumov na podlagi statusa odobrenega namembnega kraja, leta 2010 pa že 209 981. Do septembra 2011 so države članice izdale 170 141 vizumov na podlagi statusa odobrenega namembnega kraja, tj. več kot 80 % celotnega števila vizumov iz preteklega leta.

V preteklih letih je bilo zavrnitev malo, njihovo število pa se ni veliko spreminjalo (v vseh državah članicah je bila zabeležena stopnja zavrnitve v višini približno 5 %).

Španija in Francija sta v Pekingu leta 2010 s pomočjo delegacije EU organizirali posebne tečaje za potovalne agencije, ki oddajajo vloge na podlagi statusa odobrenega namembnega kraja, kar je prispevalo k pospešitvi postopkov.

Avstralija

Avstralija ponuja različne vrste vizumov, odvisno od namena ali trajanja bivanja. Za potencialne turiste so na voljo tri vrste elektronskih vizumov:

(1) elektronska odobritev potovanja (ETA – Electronic Travel Authorisation);

(2) e-obiskovalec (e-visitor);

(3) E-676.

Prva vrsta vizuma stane 20 AUD, omogoča večkratni vstop za posamezna obdobja, ki niso daljša od treh mesecev, in velja eno leto. Tovrsten elektronski vizum lahko svojim strankam skupaj z njihovimi letalskimi vozovnicami ponudijo tudi letalski prevozniki in potovalne agencije. Zanj lahko zaprosijo vsi državljani EU, razen državljanov nekaterih novih držav članic, za katere ta ureditev ne velja.

Druga vrsta vizuma je povsem enaka prvi, pri čemer je edina razlika med njima ta, da lahko za drugo vrsto vizuma zaprosijo vsi državljani EU, poleg tega pa je tudi brezplačna. Zakaj bi torej državljan EU, ki lahko zaprosi za drugo vrsto vizuma, zaprosil za prvo? Zaradi tega, ker so vse razpoložljive informacije na spletni strani na voljo le v angleščini in ker vsi državljani ne obvladajo jezika dovolj, da bi vlogo pripravili ali priložili skenirane dokumente v angleškem jeziku.

Tretja vrsta vizuma je namenjena neevropejcem, Evropejcem, ki želijo ostati dlje od treh mesecev naenkrat, Evropejcem nad 75 let ali osebam z vnosi v kazenski evidenci.

Za vse tri vrste vizumov se lahko zaprosi na spletu in se jih lahko prek spleta tudi pridobi. Postopek lahko traja od nekaj minut do 10 dni.

ZDA

Predsednik Obama je 19. januarja 2012 podpisal odredbo o ustanovitvi nove projektne skupine za potovanja in konkurenčnost, ki je zadolžena za pripravo strategije potovanj in turizma ter ukrepov, ki jih je treba sprejeti, med drugim za povečanje zmogljivosti izdaje vizumov za osebe, ki niso priseljenci, na Kitajskem in v Braziliji za 40 % v naslednjem letu.

S to strategijo, ki je bila pravkar objavljena, nameravajo ZDA izboljšati potovanje in turistične tokove v Združene države in znotraj njih ter tako potnike spodbuditi, da Ameriko izberejo kot prvo svetovno turistično destinacijo.

Strategija turizma navaja, da je bilo leta 2011 obdelano 1,1 milijona več vlog za izdajo vizumov. Na Kitajskem in v Braziliji je bilo to povečanje 46 oziroma 34-odstotno. V prvih šestih mesecih leta 2012 je bila ta rast glede na leto 2011 46 oziroma 59-odstotna.

Zmogljivosti izdajanja vizumov se povečujejo z rastjo zaposlovanja osebja za reševanje vlog za izdajo vizumov. Tako je bilo leta 2012 na Kitajskem 50 % več zaposlenih, v Braziliji pa je ta delež presegel 100 %. Prav tako je načrtovano odprtje novih konzulatov. Z izboljšavami se je že odpravil zaostanek pri obravnavanju vlog na Kitajskem in Braziliji, pri čemer se je čakalna doba na splošno skrajšala na 10 dni, na veliko predstavništvih pa je še krajša.

O nekaterih predlogih zakonov za izboljšave vizumskega postopka se trenutno razpravlja v kongresu ZDA. V zakonu o vizumskih izboljšavah za spodbujanje mednarodnega turizma v Združenih državah Amerike (Visa Improvements to Stimulate International Tourism to the United States of America) ali krajše zakonu VISIT USA so predlagane naslednje ključne smernice:

(a) petletni vizumi za večkratni vstop za kitajske državljane;

(b) hitrejši vizumski postopek, ki bi potnikom omogočal, da plačajo veliko višjo vizumsko takso, da bi razgovor za izdajo vizuma pridobili v treh delovnih dneh. To velja za turistične in poslovne vizume. S takso za hitrejši vizumski postopek bi se plačalo dodatno osebje, lahko pa se uporabi tudi za plačila za inovativne pristope, kot so videokonferenčna tehnologija in mobilne skupine za opravljanje razgovorov, s čimer bi se zadovoljilo tržno povpraševanje v vseh državah;

(c) program za odpravo vizumov se razširi na dodatne države (s čimer bo potovanje v ZDA mogoče z odobritvijo v programu elektronske odobritve potovanja (Electronic System for Travel Authorization – ESTA), namesto da bi bilo treba zaprositi za turistični vizum po običajnem postopku);

(d) videokonferenčni pilotni program, v okviru katerega bo mogoče vizumske razgovore opraviti prek videokonference, s čimer bo ohranjena obveznost vizumskega razgovora, več pa bo možnosti za opravljanje razgovora prek videokonferenčne tehnologije.

Druga dva predloga zakonov sta zakon iz leta 2011 o poslovnih potnikih in turistih (Welcoming Business Travellers and Tourists to America Act of 2011) ter zakon o olajšanju mednarodnega turizma (International Tourism Facilitation Act). Namen prvega je zmanjšati ovire v samem vizumskem sistemu ZDA, določiti standard, po katerem bi moralo ameriško zunanje ministrstvo vizume obdelati v 12 dneh, ter uvesti program, ki uporablja videokonferenčno tehnologijo za opravljanje vizumskih razgovorov. Drugi pa zunanje ministrstvo poziva k učinkovitejši uporabi njegovih konzularnih virov, da bi se zagotovil boljši odziv na naraščajoče povpraševanje po mednarodnem potovanju.

ZDA želijo pospešiti tekoče revizijske postopke in si še naprej prizadevati „… za spodbujanje inovacij in izboljšanje postopkov, tehnologij, zaposlovanja in infrastrukture, da bi se za zakonite potnike poenostavili postopki za izdajo vizumov ter vstop v državo prek mejnih prehodov in pristanišč vstopa“.

[1]               Odredba predsednika Obame z dne 19. januarja 2012. O zakonu o vizumskih izboljšavah za spodbujanje mednarodnega turizma v Združenih državah Amerike („Visa Improvements to Stimulate International tourism to the United States of America Act“) se trenutno razpravlja v kongresu ZDA.

[2]               Irska ne sodeluje pri skupni vizumski politiki EU.

[3]               World Travel & Tourism Council, Travel & Tourism Economic Impact 2012, European Union (Napovedi gospodarskega vpliva popotovanj in turizma za leto 2012 za Evropsko unijo).

[4]               Med temi državljani iz 4 držav v vzponu trenutno le brazilski državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v schengensko območje. Vendar že veljajo vizumske olajšave za ruske potnike, formalizirane s sporazumom o poenostavitvi vizumskih postopkov, ki se trenutno posodablja.

[5]               Sporočilo za javnost Bele hiše z dne 19. januarja 2012.

[6]               ETOA, Origin Market Report 2010, „Europe: Open for Business?“ (Združenje evropskih organizatorjev potovanj, Poročilo iz leta 2010 o hitro rastočih trgih, „Ali je Evropa odprta za poslovanje?“).

[7]               Tourism Economics, poročilo z naslovom „The Impact of Visa Facilitation on Job Creation in the G20 Economies“ (Vpliv vizumskih olajšav na ustvarjanje delovnih mest v gospodarstvih G-20), maj 2012 (poročilo, pripravljeno za 4. srečanje ministrov za turizem držav skupine T-20, Mehika, 15.–16. maja).

[8]               Razširitev programa ZDA za odpravo vizumov, avstralski program o elektronski odobritvi potovanja (ETA – Electronic Travel Authority), vizumska politika Združenega kraljestva za Tajvan in Južno Afriko, indijski program odobritve vizuma ob prihodu, kanadska vizumska politika za Mehiko, vizumska politika Republike Koreje za Kitajsko.

[9]               EU-schengensko območje = AT, BE, CZ, DE, DK, EE, EL (GR), ES, FI, FR, HU, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SE, SI, SK in 4 pridružene države, ki niso članice EU: CH, NO, IS, LI.

[10]             The Cruise Industry, Contribution of Cruise Tourism to the Economics of Europe, European Cruise Council report, 2012 (Industrija križarjenja, Prispevek križarskega turizma k evropskemu gospodarstvu, poročilo združenja evropskih ponudnikov križarjenj, 2012).

[11]             COM(2010) 352 final: „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“, oddelek 5.4.

[12]             Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik). Veljati je začela 5. aprila 2010.

[13]             Ti posredniki ne morejo zbirati biometričnih identifikatorjev. Tako morajo prosilci pri oddaji prve vloge za vizum v okviru sistema VIS na konzulat ali do zunanjega ponudnika storitev, ki je pooblaščen za zbiranje biometričnih identifikatorjev prosilcev za vizum v imenu konzulatov držav članic, priti osebno.

[14]             Svetovna turistična organizacija, „eVisas: A pressing need for global standards, specifications and interoperability“ (Elektronski vizumi, nujna potreba po globalnih standardih, specifikacijah in interoperabilnosti), delovni dokument, predstavljen na 37. skupščini Mednarodne organizacije civilnega letalstva (2010).