52012DC0225

1. Potrošniška politika kot ključni prispevek k strategiji Evropa 2020

Izdatki potrošnikov predstavljajo 56 % BDP EU in so bistvenega pomena za doseganje cilja pametne, vključujoče in trajnostne rasti iz strategije Evropa 2020. Spodbujanje takega povpraševanja lahko EU znatno pomaga pri izhodu iz krize.

V ta namen je treba uresničiti potencial enotnega trga. Podatki kažejo, da imajo potrošniki pri spletnem nakupovanju po vsej EU na izbiro do 16-krat več proizvodov, kljub temu pa 60 % potrošnikov tega maloprodajnega kanala še vedno ne uporablja. Zaradi take nenaklonjenosti potrošniki ne izkoriščajo v celoti raznovrstne izbire in razlik v cenah, ki jih omogoča enotni trg. Okrepljeno zaupanje potrošnikov v čezmejno spletno nakupovanje z ustreznim ukrepi politike bi znatno spodbudilo gospodarsko rast v Evropi. Ozaveščeni potrošniki, ki zaupajo trgom, lahko prispevajo k napredku evropskega gospodarstva.

Dobro pripravljene in izvedene potrošniške politike z evropsko razsežnostjo lahko potrošnikom omogočijo ozaveščeno odločanje, ki nagrajuje konkurenco, ter pomagajo pri doseganju cilja trajnostne in z viri gospodarne rasti ob upoštevanju potreb vseh potrošnikov.

Ta evropska agenda za potrošnike opredeljuje ključne ukrepe, ki so zdaj potrebni za okrepitev ozaveščenosti in zaupanja potrošnikov. Določa ukrepe, ki doseganje ciljev strategije Evropa 2020 v središče vseh politik EU postavljajo potrošnike[1]. Agenda nadgrajuje in dopolnjuje druge pobude, kot so poročilo o državljanstvu EU, Akt za enotni trg, Evropska digitalna agenda, sporočilo o elektronskem poslovanju in Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri[2]. Na področju raziskav in razvoja se opira na pobude v okviru Obzorja 2020 za globlje znanstveno razumevanje obnašanja potrošnikov ter zdravstvenih, varnostnih in trajnostnih vidikov njihovih odločitev[3].

Za ozaveščenost potrošnikov je potreben trden okvir načel in orodij, ki jim bo omogočil, da postanejo gonilo pametnega, trajnostnega in vključujočega gospodarstva. Če se ozaveščeni potrošniki lahko oprejo na trden okvir, ki zagotavlja njihovo varnost, obveščenost, izobraževanje, pravice, pravna sredstva in sredstva za izvrševanje, lahko imajo dejavno vlogo na trgu ter izkoristijo njegove prednosti z uveljavljanjem svobode izbire in svojih pravic.

V agendi je v skladu s Pogodbo (člen 12 PDEU) in Listino o temeljnih pravicah (člen 38) oblikovan sistematičen pristop k vključevanju pravic potrošnikov v vse zadevne politike, pri čemer je poseben poudarek namenjen reševanju težav, s katerimi se potrošniki danes spopadajo v živilski verigi, energetskem in prometnem sektorju ter na področju digitalnih in finančnih storitev[4]. Agenda temelji na že vzpostavljeni visoki ravni varstva potrošnikov in napredku, doseženem pri ustvarjanju evropskega območja pravice[5] s krepitvijo vloge sodnikov, pravnikov in organov kazenskega pregona, tudi čezmejno. 

2. Predpisi EU o varstvu potrošnikov – čvrsta podlaga

Evropska unija je v zadnjih 50 letih vzpostavila trden okvir politik in predpisov, da bi potrošnikom EU zagotovila visoko raven varstva ter jim omogočila prednosti družbenega in gospodarskega napredka Evrope in njenega notranjega trga. To zajema krovno politiko in zakonodajo o varnosti proizvodov, ki preprečujeta, da bi nevarni proizvodi dosegli potrošnike, in spodbujata visoko kakovost evropskega izvoza. Močno potrošniško pravo določa okvir EU za boj proti nepoštenim poslovnim praksam, nepoštenim pogodbenim pogojem in zavajajočemu oglaševanju v domačih in čezmejnih poslih, hkrati pa potrošnikom omogoča, da odstopijo od pogodbe in poiščejo ustrezno pravno sredstvo. Z nedavno sprejeto direktivo o pravicah potrošnikov so se znatno okrepile pravice potrošnikov, zlasti z uskladitvijo vrste predpisov, ki se uporabljajo za pogodbe, sklenjene prek spleta. Bistveno je, da se ti novi predpisi izvajajo in izvršujejo pravočasno in učinkovito. Direktiva o storitvah preprečuje diskriminacijo potrošnikov na podlagi državljanstva ali prebivališča. EU s pravili konkurence preprečuje zlorabe prevladujočega položaja, kartele in usklajena ravnanja, ki škodijo potrošnikom. EU je razvila vrsto ključnih pravic tudi v nekaterih sektorjih, ki imajo za potrošnike poseben pomen. Na primer, s pravicami potnikov EU imajo zdaj potniki pri gibanju v EU pravico do kakovostnih potovalnih storitev v letalskem, železniškem, cestnem in pomorskem prometu. Z določitvijo zgornje meje cen gostovanja v mobilnih omrežjih EU so se nepošteni stroški za potrošnike znižali za več kot 70 %, telekomunikacijski sveženj pa potrošnikom omogoča preprosto zamenjavo ponudnika fiksne ali mobilne telefonije. Zakonodaja o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom ter uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih potrošnikom zagotavljata visoko raven varstva in ozaveščeno odločanje.

Med nedavnimi pobudami je „sveženj kakovosti“[6], ki ga je Komisija sprejela leta 2010, da bi izboljšala obveščanje potrošnikov o kakovosti živil z obsežno politiko o shemah certificiranja, navedbah o dodani vrednosti in standardih za kmetijske proizvode. Julija 2011 je bila predstavljena revidirana uredba o gostovanju[7], ki potrošnikom omogoča preprosto zamenjavo ponudnika storitev gostovanja. K že obstoječim zgornjim mejam je bila z uredbo dodana tudi nova zgornja meja maloprodajnih cen za podatkovno gostovanje. Komisija je oktobra 2011 predstavila predlog o skupnem evropskem prodajnem pravu[8] za odpravo ovir, ki izhajajo iz razlik v pogodbenem pravu; gre za enoten in obsežen sklop pravil za prodajne pogodbe ter pogodbe o dobavi digitalne vsebine, ki jih lahko podjetja in potrošniki prostovoljno uporabljajo. Z njim bi bili potrošniki bolj prepričani v svoje pravice, na primer pri spletnem nakupovanju Poleg tega bi jim bil zagotovljen čezmejni dostop do več proizvodov in digitalnih vsebin po nižjih cenah Komisija je novembra 2011 predstavila predloga o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov[9], da bi vsem potrošnikom zagotovila ta hitrejši in cenovno ugoden način reševanja sporov s trgovci. Namen posebne evropske platforme za spletno reševanje sporov bi bilo izboljšati zaupanje potrošnikov v čezmejno elektronsko poslovanje. Predlagani sveženj reform na področju varstva podatkov[10], ki ga je Komisija sprejela januarja 2012, bo učvrstil obstoječi okvir EU za varstvo podatkov z okrepitvijo pravic potrošnikov do varstva podatkov, kar bo povečalo njihovo zaupanje v enotni digitalni trg in čezmejne storitve.

S pregledom direktive o sistemih zajamčenih vlog julija 2010 se je okrepilo financiranje sistemov zajamčenih vlog, uvedenih pa je bilo tudi več določb v korist potrošnikom. Komisija je julija 2010 predlagala tudi pregled direktive o odškodninskih shemah za vlagatelje, da bi vlagateljem omogočila višjo raven izrednega varstva, kadar jim podjetja niso sposobna vrniti sredstev, pogosto zaradi goljufij.

Komisija je oktobra 2011 s predlogi za pregled direktive o trgih finančnih instrumentov zagotovila varstvo zasebnim vlagateljem z uvedbo zahtev za finančne institucije in okrepitvijo predpisov o vodenju poslov.

3. Trenutne težave in prihodnji izzivi

Kljub doseženi visoki ravni varstva potrošnikov v EU je mogoče razmere za potrošnike EU v praksi še izboljšati. Pojavljajo se novi izzivi, zlasti zaradi razvoja tehnologije, netrajnostnih vzorcev potrošnje ali socialne izključenosti. Ti izzivi pomenijo tudi nove priložnosti.

3.1          Izzivi z zvezi z varnostjo proizvodov, storitev in hrane

Varnost proizvodov, storitev in hrane je osnovni cilj vsake potrošniške politike. Med državami članicami pa obstajajo razlike glede izvrševanja zakonodaje o varnosti proizvodov in v času, ko se državni organi, pristojni za nadzor trga, spopadajo z omejenimi viri, si celotna mreža organov za izvrševanje zakonodaje prizadeva doseči boljše rezultate z manj sredstvi.

Ob tem se globalizacija proizvodne verige nadaljuje (na primer, vse več potrošniškega blaga, med drugim 85 % vseh igrač, kupljenih v Evropski uniji, je zdaj proizvedenega na Kitajskem). Odkrivanje nevarnih proizvodov je zato velik izziv.

Zaradi gospodarske krize se potrošniki in podjetja osredotočajo zlasti na ceno, pri čemer obstaja nevarnost, da varnostni vidiki postanejo manj pomembni in je več možnosti za ponarejanje proizvodov. Organi za nadzor trga morajo biti še naprej pozorni pri svojem delu, zato je treba okrepiti prizadevanja s sodelovanjem nacionalnih organov in organov pregona, znotraj in zunaj EU.

Zaradi večjega pomena potrošniških storitev in vse pogostejše čezmejne uporabe nekaterih izmed teh storitev na enotnem trgu je treba temeljiteje preučiti vprašanje varnosti takih storitev, da bodo potrošniki lahko uživali enako, visoko raven varnosti na vsem notranjem trgu in da se oceni dodana vrednost ukrepanja na ravni EU.

Evropa je že dosegla zelo dobre rezultate na področju varnosti hrane, vendar je treba to področje politike zaradi novih znanstvenih ugotovitev nenehno prilagajati.

3.2          Gospodarske in družbene spremembe

· Digitalna revolucija

Internet je temeljito spremenil način, kako potrošniki nakupujejo ter kako podjetja oglašujejo in prodajajo blago in storitve. Omogočil je nove načine organiziranja informacij, dostopa do njih ter njihove izmenjave in vrednotenja, na primer informacij o cenah, tehničnih značilnostih proizvodov in ocenah kakovosti. Spletni iskalniki, spletišča za primerjavo cen in proizvodov, znaki zaupanja za spletne nakupe in ocene potrošnikov so zdaj široko razširjena orodja in postajajo sestavni del potrošniškega vedenja in poslovnih modelov. Elektronsko poslovanje lahko znatno prispeva k blaginji, saj imajo potrošniki pri nakupovanju na spletu vsaj dvakrat večjo izbiro. Predvsem računalništvo v oblaku lahko omogoči prožnejše storitve, ki niso odvisne od naprav ali platform. Izračuni kažejo, da bi potrošniki pridobili skupaj približno 204 milijarde EUR (1,7 % BDP EU), če bi elektronsko poslovanje doseglo 15 % trgovine na drobno in bi bile vse ovire za enotni trg odpravljene[11].

Trajnostna potrošnja

Zaradi vse večje potrošnje na svetovni ravni se povečuje pritisk na okolje, tudi v obliki podnebnih sprememb, tekma za vire pa se zaostruje[12]. Potrošniki se vse bolj zavedajo vplivov, ki jih imajo vzorci njihove potrošnje na okolje, pri čemer bi jih bilo treba z zasebnimi in javnimi pobudami spodbuditi k bolj trajnostnemu potrošniškemu vedenju ter jim pri tem pomagati. Potrošnike bi bilo treba ozavestiti, jih podpreti in spodbujati k sprejemanju trajnostnih in zdravih odločitev, s katerimi bodo zmanjšali lastne stroške in stroške celotne družbe. Potrošniki imajo pravico vedeti, kako proizvodi (blago in storitve), ki jih nameravajo kupiti, vplivajo na okolje v svojem celotnem življenjskem ciklu. Potrošnikom bi bilo treba pomagati pri odločanju za resnično trajnostne proizvode. Z učinkovitimi orodji jih je treba zaščititi pred zavajajočimi in neutemeljenimi okoljskimi in zdravstvenimi trditvami.

Povpraševanje potrošnikov po trajnostnih proizvodih je lahko gonilo rasti in konkurence, pri čemer lahko poveča razpoložljivost in cenovno sprejemljivost takih proizvodov ter nagradi podjetja, ki zagotavljajo kakovostno blago in storitve z manjšim okoljskim odtisom.

Socialna izključenost, ranljivi potrošniki in dostopnost

Gospodarska in dolžniška kriza sta tam, kjer sta nastopili, spodkopali zaupanje potrošnikov ter znatno zmanjšali dohodke ali kupno moč nekaterih potrošnikov, s čimer se je povečalo tveganje socialne izključenosti in nezmožnosti nekaterih državljanov za nakup osnovnega blaga in storitev.

To tveganje je še večje zaradi staranja prebivalstva, vse večje kompleksnosti trgov in dejstva, da nekateri nimajo možnosti niti sposobnosti, da bi se znašli v digitalnem okolju. Vprašanje dostopnosti je ključno za izkoriščanje potenciala digitalnega prehoda v fizičnem, digitalnem in gospodarskem smislu. Sedanje razmere lahko še poslabšajo neprivilegiran položaj ranljivih potrošnikov, kot so invalidi ali funkcionalno ovirane osebe, ki imajo težave pri dostopanju do informacij in njihovem razumevanju ter pri iskanju ustreznih proizvodov in storitev na trgu.

3.3          Preobilje informacij – slaba obveščenost

V današnjem hitro spreminjajočem se svetu imajo potrošniki pogosto na voljo preobilico informacij, kar pa ne pomeni nujno, da imajo informacije, ki jih potrebujejo.

Ob vse kompleksnejših informacijah in odločitvah se potrošniki vse pogosteje zanašajo na znake kakovosti ali na posrednike in „vmesnike“, kot so spletišča za primerjavo. Vendar se pri tem pojavljajo pomisleki glede njihove zanesljivosti in točnosti.

Organizacije za varstvo potrošnikov imajo bistveno vlogo pri boljši obveščenosti potrošnikov, vendar se njihov položaj med državami članicami znatno razlikuje. Zlasti tiste, ki delujejo na nacionalni ravni, pogosto nimajo dovolj sredstev in strokovnega znanja, pa tudi njihova vloga pri usmerjanju in analiziranju težav potrošnikov ni vedno ustrezna priznana.

Raziskava o ozaveščenosti potrošnikov, objavljena leta 2011[13], je pokazala, da je vsak četrti evropski potrošnik nezaupljiv in da več kot tretjina potrošnikov meni, da ni dobro obveščena. Samo 2 % vprašancev sta znala pravilno odgovoriti na vprašanja o pravicah potrošnikov do odstopa od pogodbe, jamstvih in varstvu pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Tako pomanjkljivo poznavanje slabi zmožnost potrošnikov, da branijo svoje pravice.

3.4          Nedosledno spoštovanje pravic v praksi

Leta 2010 je imela več kot petina Evropejcev težave s proizvodom ali storitvijo, ki so po njihovem mnenju upravičevale vložitev pritožbe. Skupna škoda, ki so jo imeli evropski potrošniki zaradi takih težav, je bila ocenjena na okoli 0,4 % BDP EU.[14]

Kljub razmeroma visoki ravni varstva potrošnikov, ki ga zagotavlja zakonodaja EU, težave potrošnikov prepogosto še vedno ostajajo nerešene. V raziskavi Eurobarometra o trgovcih na drobno iz leta 2011 je bilo ugotovljeno, da samo 26 % trgovcev pozna dejansko dolžino obdobja, v katerem imajo potrošniki pravico vrniti proizvod z napako.

Veliko težav, do katerih prihaja med potrošniki in trgovci, ni odpravljenih zgolj zato, ker potrošnik ne ukrepa. Raziskava o ozaveščenosti potrošnikov je pokazala, da se jih je med potrošniki, ki so imeli težave, le 16 % obrnilo na organizacije za varstvo potrošnikov ali javne organe, da bi svoje težave rešili. Če je začetni stik s trgovcem neuspešen, večina potrošnikov ne razmišlja o sprožitvi postopka pred sodiščem, zlasti kadar gre za majhne zneske.

Poleg tega se organi pregona spopadajo z novimi praktičnimi izzivi, kot je pomanjkanje virov, kar ovira njihovo učinkovitost[15]zlasti pri reševanju čezmejnih primerov. Mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov, ki je bila vzpostavljena decembra 2006 za reševanje težav pri čezmejnih nakupih, svojega potenciala še ni v celoti razvila.

Okrepiti je treba pravna sredstva in mehanizme izvrševanja. Večje zaupanje in zagotavljanje, da nepoštene poslovne prakse ne zagotavljajo konkurenčne prednosti, bosta spodbudno vplivala tudi na rast.

3.5          Posebni izzivi v ključnih sektorjih

Nekateri sektorji so v času gospodarske krize še posebno pomembni, ker vplivajo na temeljne interese vseh potrošnikov glede osnovnega blaga in storitev, kot so živila, energija, promet, elektronske komunikacije in finančne storitve. Upoštevati je treba vpliv, ki ga imajo zgoraj navedene gospodarske in družbene spremembe na te sektorje.

EU mora pozorno spremljati, kako potrošniki danes razumejo in izbirajo finančne instrumente. Čeprav je s tehnologijo, kot je spletno bančništvo, življenje mnogih potrošnikov lažje, je zaradi večje kompleksnosti in tveganj pri nekaterih finančnih produktih in storitvah (vključno s pokojninami) potrebna višja raven preglednosti in finančne pismenosti. Provizije za osnovne finančne storitve večinoma še vedno niso dovolj jasne, potrošniki pa se še vedno neradi odločajo za menjavo banke zaradi (pogosto upravičenega) strahu, da bi bila taka menjava težavna.

Potrošniki prepogosto ne izrabljajo vseh koristi liberalizacije mrežnih gospodarskih panog, kot so energetika, promet in elektronske komunikacije, tako v smislu cen kot ravni kakovosti storitve.

Konkurenca, ki se je povečala z liberalizacijo prometnega sektorja, koristi vse večjemu številu potnikov v Evropi. Toda za boj proti nepoštenim praksam in kršitvam prava EU je potrebno boljše izvrševanje zakonodaje EU o pravicah potnikov. Ker je digitalna revolucija korenito vplivala na sektor potovanj, je treba ustrezno prilagoditi pravice potrošnikov.

Čeprav so bili maloprodajni trgi električne energije in plina nedavno liberalizirani, imajo mnogi potrošniki zaradi zapletenih postopkov in/ali nejasnih tržnih pogojev še vedno težave pri primerjanju[16].

Izračuni energetskih prihrankov so pokazali, da bi lahko gospodinjstva v EU v povprečju prihranila do 1 000 EUR na leto s preprostimi ukrepi energetske učinkovitosti, kot so izolacija domov, namestitev termostatov in sončnih panelov za ogrevanje vode ter dvojna zasteklenitev oken in zamenjava starih sistemov ogrevanja[17]. Gospodinjstva imajo torej velik potencial za stroškovno učinkovito izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe končne energije. Ta potencial še zdaleč ni popolnoma izkoriščen, predvsem zaradi slabe obveščenosti potrošnikov o lastni dejanski porabi ter pomanjkanja jasnih in enostavno dostopnih informacij o merjenju in obračunavanju porabe.

Čeprav so trgi elektronskih komunikacij pokazali svojo odpornost na gospodarsko krizo, potrošniki ne izkoriščajo v celoti prednosti konkurence zaradi nezadostne preglednosti tarif, slabe kakovosti storitev in težavne menjave ponudnika.

Pričakuje se, da se bo skupni pritisk porabe hrane na okolje v prihodnosti še povečal, med drugim zaradi sprememb prehranjevalnih navad in večje količine prehranskih odpadkov. Delež odpadne hrane naj bi v prihodnjih letih v Evropi še narasel[18], tako razsipavanje pa pomeni tudi zapravljanje virov in denarja.

4. Štirje ključni cilji do leta 2020 in prvi koraki do njihove uresničitve

Navedeni izzivi upravičujejo dolgoročno strategijo ter kombinacijo kratkoročnih ukrepov za reševanje ključnih težav državljanov, da se okrepita zaupanje in rast ter podpre strategija Evropa 2020. Ukrepi, predstavljeni v nadaljevanju, bodo seveda preučeni z vidika pametne pravne ureditve in splošne prednostne usmeritve politik Komisije, pri čemer bo temeljito analizirano morebitno breme za mala in srednja podjetja.

4. 1. Za večjo varnost potrošnikov

Varnost proizvodov, storitev in hrane je osnovni cilj potrošniške politike.

Cilj učinkovite politike varnosti proizvodov je ustvariti zanesljivo varnostno mrežo od kmetije ali proizvodnje do domačih vrat. Z izboljšanjem sistema upravljanja varnosti proizvodov se bo EU lahko bolje spoprijela z izzivi globalnih dobavnih verig, učinkovito komunicirala ter se hitreje in učinkoviteje odzivala na novo nastajajoča tveganja v zvezi z varnostjo proizvodov.

Ker potrošniki vse pogosteje uporabljajo čezmejne storitve, bi bilo treba na ravni EU ali z nacionalnimi predpisi podrobneje preučiti vprašanje varnosti takih storitev.

Sistem uradnega nadzora EU v celotni živilski verigi bi moral postati še učinkovitejši. To bo državam članicam, ki so pristojne za izvajanje takega nadzora, omogočilo večjo dodano vrednost, nosilcem dejavnosti pa manjše breme.

Za uresničitev cilja večje varnosti potrošnikov si bo Komisija prizadevala za naslednja specifična cilja:

Ø 1. izboljšanje pravnega okvira na področju varnosti proizvodov in storitev ter okrepitev okvira za nadzor trga;

Ø 2. okrepitev varnosti v živilski verigi.

Za uresničitev teh specifičnih ciljev bo pred letom 2014 sprejeta vrsta konkretnih ukrepov.

Namen revizije zakonodajnega okvira na področju varnosti proizvodov, predvidene za leto 2012, je zagotoviti, da se lahko EU in njenih 500 milijonov potrošnikov zanese na sodobne, enotne predpise o tržnem nadzoru, kar bo z okrepljenim načrtovanjem, sodelovanjem, določanjem prednostnih usmeritev in obveščanjem med organi držav članic izboljšalo izvrševanje na nacionalni in čezmejni ravni. Koristi bodo imela tudi podjetja, saj se bodo lahko zanesla na enostavnejše predpise in imela nižje stroške z usklajevanjem. Namen revizije je poleg tega opredeliti načine tesnejšega sodelovanja med nacionalnimi organi pregona na ravni EU, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji in prepreči nepoštena konkurenca.

Izvajale se bodo tudi dejavnosti obveščanja, zlasti v državah, ki izvažajo v EU, da se poveča poznavanje varnosti in predpisov EU v celotni dobavni verigi.

Komisija bo preučila možnost pobud na področju varnosti storitev v izbranih sektorjih, tudi v tistih, ki so pomembni za nekatere kategorije ranljivih potrošnikov. Leta 2012 bo predstavila zeleno knjigo o varnosti nekaterih potrošniških storitev, leta 2013 pa bo zaradi upoštevanja novega pristopa panoge k oceni in obvladovanju tveganj na dnevni red uvrstila revidirano priporočilo o požarni varnosti v hotelih.

Namen pregleda uredbe o uradnem nadzoru v celotni živilski verigi leta 2012 bo njena poenostavitev ter zagotovitev zadostnih in vzdržnih finančnih sredstev za povečanje obsega nadzora. Komisija bo poleg tega okrepila in posodobila pravni okvir, ki ureja zdravstveno varstvo živali in rastlin, materiale za razmnoževanje rastlin in higieno živil, zlasti z izboljšanjem skladnosti in pojasnitvijo odgovornosti nosilcev dejavnosti. Tako bo potrošnikom zagotovila višjo raven varnosti hrane.

Carinski organi in organi za tržni nadzor bodo do leta 2014 na podlagi Smernic za uvozni nadzor na področju varnosti in skladnosti proizvodov[19] sodelovali pri izboljševanju, merjenju in ocenjevanju rezultatov nadzora uvoza.

4. 2.     Za boljšo obveščenost

Za boljšo ozaveščenost je treba potrošnikom zagotoviti jasne, zanesljive in primerljive informacije ter orodja, da bodo te informacije tudi razumeli.

Potrošniki in trgovci bi se morali tudi bolje zavedati svojih pravic in obveznosti na podlagi zakonodaje EU ter tako okrepiti medsebojno zaupanje in najti preproste rešitve, ko pride do težav. Komisija bo zato sodelovala s posredniki in trgovci ter jih spodbujala, da z razvojem samoregulativnih ukrepov ter pobud družbene odgovornosti podjetij presežejo „golo“ skladnost z zakonodajo ter tako več pozornosti namenijo storitvam za potrošnike kot ključnemu dejavniku konkurenčnosti.

Boljša obveščenost potrošnikov je pomembna zlasti pri finančnih storitvah, kjer imajo institucije, kot so banke, centralne banke, organi za nadzor finančnih trgov ter sheme za zaščito vlog in vlagateljev, dejavno vlogo pri krepitvi finančne pismenosti, vključno s tistimi, ki jim svet bančništva in financ ni blizu (ljudje brez dostopa ali z omejenim dostopom do bančnih storitev).

V sodelovanju z državami članicami in zainteresiranimi stranmi bodo organizirane kampanje ozaveščanja o ključnih potrošniških vprašanjih. Bistveno je tudi, da nacionalni organi in organizacije v zasebnem sektorju v vsej EU okrepijo izobraževanje potrošnikov od zgodnjih let dalje.

Organizacije za varstvo potrošnikov imajo pomembno vlogo, ne le pri obveščanju in ozaveščanju potrošnikov, temveč tudi pri učinkovitem zastopanju potrošnikov in obrambi njihovih pravic.

Komisija si bo prizadevala za naslednja specifična cilja:

Ø 3. izboljšanje obveščenosti in poznavanja pravic in interesov potrošnikov med potrošniki in trgovci;

Ø 4. krepitev obveščenosti in zmogljivosti za učinkovitejšo udeležbo potrošnikov na trgu.

Za uresničitev teh specifičnih ciljev bo pred letom 2014 sprejeta vrsta konkretnih ukrepov.

Leta 2013 se bo v okviru evropskega leta državljanov v tesnem sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno s podjetji in zvezami potrošnikov, začela kampanja po vsej EU za večje poznavanje pravic in interesov potrošnikov.

Nepridobitnim organizacijam, ki potrošnikom zagotavljajo splošne finančne nasvete, bo med drugim četrtletjem leta 2012 in decembrom 2013 zagotovljeno posebno usposabljanje za še učinkovitejše in bolj trajnostno svetovanje potrošnikom.

Komisija bo v sodelovanju z državami članicami zagotovila ustrezno priznanje vloge nacionalnih organizacij za varstvo potrošnikov ter slednje podprla s krepitvijo zmogljivosti in zagotavljanjem podpore evropskim organizacijam za varstvo potrošnikov.

Pospešeno bo sodelovanje z vsemi obstoječimi mrežami na ravni EU, ki lahko na najboljši način razširjajo informacije za potrošnike, trgovce ali pravnike. Okrepila se bo mreža evropskih potrošniških centrov, da bo lahko bolje obveščala potrošnike o njihovih pravicah pri čezmejnih nakupih in jim pomagala pri čezmejnih sporih. Bolj redno se bo uporabljala Evropska podjetniška mreža, da bodo lahko podjetja, tudi MSP, redno dostopala do informacij o potrošniški zakonodaji.

Komisija bo v sodelovanju s posredniki in trgovci razvila kodekse pravilnega ravnanja, dobre prakse ali smernice za primerjavo cen, kakovosti in vidikov trajnosti.

Komisija bo poleg tega nenehno izpopolnjevala informacije na svojih spletnih straneh o pravicah in dolžnostih potrošnikov in podjetij, kot je portal Tvoja Evropa[20], ter jih dopolnila s posebnimi informacijskimi orodji, kot sta e-YouGuide (Tvoje pravice na spletu)[21] in kodeks spletnih pravic EU. K učinkovitemu razširjanju informacij bo spodbudila tudi novinarje in medije, specializirane za potrošniška vprašanja.

Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami pri vprašanjih obveščanja potrošnikov. Leta 2012 bo razvila interaktivno platformo za izmenjavo dobrih praks in distribucijo informacijskega gradiva za potrošnike, namenjeno učiteljem in drugim strokovnjakom, ki delajo z mladimi v starosti 12–18 let, med drugim o digitalni pismenosti, tehnologiji novih medijev[22] in trajnostni potrošnji.

4. 3.     Za boljše izvajanje, pospešeno izvrševanje in zagotavljanje pravnih sredstev

Za nadaljnje uspešno delovanje enotnega trga je treba izboljšati zaupanje udeležencev na trgu v učinkovito in uspešno uveljavljanje njihovih pravic ter razpoložljivost ustreznih pravnih sredstev.

Čezmejno trgovanje v EU se bo še naprej povečevalo samo, če bodo potrošniki lahko uveljavljali svoje pravice po vsej EU in se bodo zaupanja vredni trgovci lahko prepričali, da se nepoštene poslovne prakse ustrezno kaznujejo. To je zlasti pomembno danes, saj je z digitalno revolucijo čezmejno nakupovanje postalo enostavno, hkrati pa je več možnosti tudi za poslovne goljufije.

Komisija si bo prizadevala za naslednja specifična cilja:

Ø 5. učinkovito izvrševanje potrošniškega prava s poudarkom na ključnih sektorjih;

Ø 6. zagotavljanje učinkovitih možnosti reševanja sporov za potrošnike.

Za uresničitev teh specifičnih ciljev bo pred letom 2014 sprejeta vrsta konkretnih ukrepov.

V letih 2012–2014 se bodo nadaljevale usklajene letne preiskave („sweeps“) v okviru mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov. Komisija bo mrežo pri izvrševanju še naprej spodbujala, podpirala in ji pomagala. Po potrebi bo pospešila postopke za ugotavljanje kršitev za ukrepanje v primeru zlorabe prava EU. Komisija temeljito preučuje področje uporabe, učinkovitost in operativne mehanizme uredbe o sodelovanju na področju varstva potrošnikov. Do konca leta 2014 bo pripravila poročilo o morebitnih možnostih za izboljšanje sodelovanja pri čezmejnem izvrševanju in po potrebi predlagala spremembo predpisov.

K boljšemu izvrševanju predpisov EU v zvezi s potrošniki bo prispevalo okrepljeno sodelovanje v okviru Evropske pravosodne mreže[23] za lažji odstop do pravnega varstva, nemoten potek postopkov s čezmejnim vplivom in poenostavitev zaprosil za pravosodno sodelovanje med državami članicami.

Nadaljevala se bodo prizadevanja za zagotovitev, da je zainteresiranim sodnikom in pravnikom ter državljanom in podjetjem na voljo ključno gradivo za prenos in izvajanje zakonodaje o varstvu potrošnikov v EU. Zato bo leta 2013 razvita podatkovna zbirka predpisov o varstvu potrošnikov, ki bo postala sestavni del evropskega pravosodnega portala[24]. 

Izkušnje z uporabo direktive o nepoštenih poslovnih praksah[25] so pokazale, da mora Komisija okrepiti svojo vlogo pri spremljanju in usklajevanju izvrševanja direktive v državah članicah, zlasti kadar se težave ponavljajo in v primeru novih poslovnih praks, kot je uporaba spletnih orodij za primerjavo cen ali ocen potrošnikov. Komisija bo zato pospešila usklajevanje ukrepov za izvrševanje zakonodaje o nepoštenih poslovnih praksah in posodobila smernice za uporabo direktive.

V ključnih sektorjih je treba zagotoviti ustrezno izvrševanje.

Za zagotovitev, da se zahteve glede obveščenosti potrošnikov na digitalnem področju dosledno uporabljajo, bo Komisija do leta 2014 oblikovala smernice, ki bodo organom pregona v podporo pri pravilnem izvajanju prepisov EU in nedavno sprejete direktive o pravicah potrošnikov. Komisija in nacionalni organi bodo sodelovali v boju proti nepoštenim praksam v sektorju, kot je zavajajoče oglaševanje hitrosti prenosa pri širokopasovnem internetnem dostopu.

V energetskem sektorju je treba zagotoviti polno izvajanje tretjega energetskega svežnja in njegovih podrobnih pravil o pravicah potrošnikov. Poleg tega je treba v celoti izkoristiti potencial posebnega foruma za državljane o energiji.

Komisija bo v sektorju finančnih storitev v skladu s svojim priporočilom iz leta 2011[26] pozorno spremljala odzive držav članic na reševanje vprašanja zavračanja dostopa državljanov do bančnega računa. To je resnična težava za potrošnike, prikrajšane zaradi finančne in socialne izključenosti, pa tudi za mnoge državljane, ki želijo živeti, delati ali študirati v tujini.

Za zaščito potrošnikov pred zavajajočimi in neutemeljenimi okoljskimi trditvami je treba odločneje podpreti nacionalne organe pregona pri ustreznem izvajanju zahtev direktive o nepoštenih poslovnih praksah[27]. Komisija bo zato revidirala smernice o zavajajočih okoljskih trditvah.

Pripravljene bodo smernice za lažjo in boljšo uporabo različnih predpisov o pravicah potnikov za vse oblike prevoza.

Komisija bo poleg tega objavila smernice o uporabi člena 20(2) direktive o storitvah za zmanjšanje števila primerov, ko se potrošnikom neupravičeno zavrne dobava čezmejnih spletnih storitev ali se jih drugače obravnava zaradi njihovega prebivališča.

Za boljše izvrševanje prava EU bo EU v sodelovanju s ključnimi trgovinskimi partnericami spodbujala skladnost s temeljnimi načeli varstva potrošnikov. V zvezi z varnostjo bo v okviru okrepljenega mednarodnega sodelovanja (zlasti s Kitajsko) razvila pojem „varnosti ob izvoru“ in podprla omejevanje uvoza nevarnih proizvodov. Posebna pozornost na svetovni ravni je potrebna zaradi naraščanja trenda nepoštenih trgovcev, ki se skušajo izogniti nadzoru z delovanjem zunaj EU. Komisija bo zato usklajevala ukrepe z najbolj izpostavljenimi tretjimi državami in ključnimi mednarodnimi organizacijami (npr. OECD, OZN in STO). Potreba po tesnejšem mednarodnem sodelovanju je posebno pereča na digitalnem področju in pri boju proti nezaželenim oglasnim poročilom („vsiljena pošta“).

Glede pravice do pravnega varstva se bo Komisija kratko- do srednjeročno osredotočila na sprejetje in uporabo nedavnih predlogov o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov, da bo vsem potrošnikom v EU čim hitreje omogočila dostop do enostavnih in hitrih postopkov za obrambo. Hkrati bo zagotovila pravilen prenos in uporabo direktive o mediaciji, ki vsakemu sodniku v EU daje pravico, da strankam v postopku predlaga mirno rešitev spora. Direktiva se uporablja za čezmejne spore, vendar se države članice spodbuja k uporabi mediacije tudi na nacionalni ravni. Evropski postopek v sporih majhne vrednosti, ki poenostavlja, pospešuje in zmanjšuje stroške pravnih sporov v čezmejnih primerih, pri katerih zahtevki ne presegajo 2 000 EUR, bo dostopnejši za potrošnike. V ta namen bo leta 2012 objavljen praktični vodnik za potrošnike in pravnike. Komisija namerava v letu 2013 na spletu zagotoviti obrazce za spore majhne vrednosti, pripravila pa bo tudi poročilo o delovanju postopka kot celote, tudi o potrebi po spremembi višine praga.

Komisija bo na podlagi rezultatov javnega posvetovanja, ki se je začelo leta 2011, in v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2012[28] preučila pobudo po okviru EU za kolektivne tožbe.

4.4.      Za pravice in ključne politike, usklajene z gospodarskimi in družbenimi spremembami

Glede na spremenjene razmere na današnjih trgih je nujno, da potrošniki zaupajo v spletno nakupovanje tradicionalnega, oprijemljivega blaga in storitev ter digitalnega blaga in storitev. Predpise o varstvu potrošnikov bi bilo zato treba posodobiti, da bodo ustrezali potrebam spreminjajočih se trgov, ter hkrati upoštevali nove znanstvene ugotovitve o vedenju potrošnikov v praksi.

Poleg tega bi bilo treba odstraniti ovire, ki potrošnikom trenutno preprečujejo enostaven, zakonit in cenovno ugoden dostop do želenih digitalnih proizvodov in storitev kjer koli v EU.

Kot prvi korak v to smer bosta nedavna predloga o skupnem evropskem prodajnem pravu in svežnju reform na področju varstva podatkov rešila mnogo težav, ki jih imajo potrošniki pri spletnem nakupovanju, predvsem z okrepitvijo njihovega zaupanja v enotni digitalni trg in čezmejne storitve.

Predloga o alternativnem reševanju sporov in spletnem reševanju sporov bi morala prav tako prispevati k boljšemu dostopu potrošnikov do pravnih sredstev.

Komisija bo leta 2012 pomagala Evropskemu parlamentu in Svetu pri doseganju sporazuma glede vseh teh predlogov, da bodo lahko hitro sprejeti in se začeli izvajati.

Bolj kot kdaj koli prej je bistveno zagotoviti usklajenost in medsebojno dopolnjevanje politik EU, da se okrepi njihov pozitiven učinek na potrošnjo, zlasti v ključnih sektorjih živil, energetike, prometa in finančnih storitev, obenem pa potrošnike spodbujati k bolj trajnostni potrošnji.

Evropska komisija je nedavno zbrala 20 ključnih stališč in težav državljanov in podjetij na enotnem trgu, ki kažejo, da so potrošniki še vedno nezadovoljni z računi za elektriko, imajo težave pri obrambi pravic, ki jih imajo kot potniki, ter se ne znajdejo na trgih bančnih in finančnih storitev[29].

Za rešitev teh gospodarskih in družbenih vprašanj si bo Komisija prizadevala za naslednja specifična cilja:

Ø 7. prilagoditev potrošniškega prava digitalni dobi;

Ø 8. spodbujanje trajnostne rasti in podporo interesom potrošnikov v ključnih sektorjih.

Za uresničitev teh specifičnih ciljev bo pred letom 2014 sprejeta vrsta konkretnih ukrepov.

· Digitalni sektor

Za rešitev ključnih težav, ki jih imajo spletni uporabniki, in zagotovitev njihovega ustreznega varstva pri uporabi in nakupovanju digitalne vsebine bo Komisija preučila niz ukrepov. Med temi so lahko standardizacija ključnih informacij za potrošnike za lažje primerjave in pobude za oceno potrebe po zagotovitvi ustreznih pravnih sredstev po vsej EU pri nakupu pomanjkljive digitalne vsebine in po potrebi za uskladitev digitalnih znakov zaupanja.

Komisija bo preučila obstoječe izzive glede teritorialno usmerjenega upravljanja avtorskih pravic ter sedanjega zapletenega sistema pristojbin za zasebno kopiranje, ki lahko negativno vplivata na razpoložljivost digitalne vsebine v EU in ovirata razvoj inovativnih, spletnih poslovnih modelov. Komisija bo leta 2012 predstavila zakonodajni predlog o kolektivnem upravljanju pravic in je s pomočjo mediatorja že začela dialog z zainteresiranimi stranmi o pristojbinah za zasebno kopiranje in reprografijo. Rezultate tega dialoga bo uporabila za pripravo priporočil za morebitne zakonodajne ukrepe na ravni EU. Glede na razvoj tehnologije se bo spopadla tudi s posebnimi izzivi v zvezi z avtorskimi pravicami in razpoložljivostjo avdiovizualnih vsebin in radiotelevizijskih storitev, predvsem za spodbuditev čezmejnih storitev.

V okviru priprav na poročilo o delovanju direktive o nepoštenih poslovnih praksah bo Komisija leta 2012 ocenila, ali je treba izboljšati izvrševanje veljavnih predpisov o varstvu otrok pred zavajajočim oglaševanjem, tudi v digitalnem okolju. Še naprej bo posebno pozorna na specifične primere, ko digitalne vsebine na spletu kupujejo ali uporabljajo mladoletniki.

Komisija bo za zanesljivejše poslovno sodelovanje potrošnikov in trgovcev leta 2012 predlagala zakonodajni okvir za elektronsko identifikacijo, avtentikacijo in podpise. Za zagotovitev avtentičnosti spletišča bo določila minimalne zahteve glede informacij o lokalizaciji spletišča in pravnem statusu njegovih lastnikov. Poleg tega bo v okviru prihodnjih predlogov politike o računalništvu v oblaku v celoti upoštevala interese potrošnikov.

Na podlagi odgovorov na javno posvetovanje o zeleni knjigi o kartičnih, spletnih in mobilnih plačilih iz januarja 2012 Komisija načrtuje konkretne predloge v prvem četrtletju leta 2013. Poleg tega pripravlja zeleno knjigo o dostavi paketov, ki naj bi bila sprejeta v zadnjem četrtletju leta 2012.

Namen sporočila o spletnih igrah na srečo, ki bo predstavljeno leta 2012, bo med drugim izboljšati varstvo potrošnikov in državljanov, vključno z ranljivimi skupinami in mladoletniki.

· Finančne storitve

V okviru priprav na poročilo o delovanju direktive o nepoštenih poslovnih praksah bo Komisija leta 2012 ocenila potrebo po okrepitvi veljavnih predpisov za boj proti nepoštenim praksam v finančnem sektorju ali pospešitvi izvrševanja, tudi z vidika ranljivih potrošnikov.

Komisija namerava sprejeti zakonodajne predloge o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje, s čimer bo zagotovila, da je malim vlagateljem na voljo dokument s kratkimi, jasnimi in razumljivimi ključnimi informacijami, ki jim bodo pomagale pri ozaveščenem odločanju o naložbah. Poleg tega bo pregledala direktivo o zavarovalnem posredovanju, ki ureja prodajo zavarovalnih produktov.

Komisija bo ocenila izvajanje direktive o potrošniških kreditih, pri čemer se bo osredotočila na to, ali njeno izvajanje potrošnikom koristi in ali je treba ponovno preučiti vprašanja, kot so manjša posojila, odlog ali odgovorno posojanje, ki so večinoma prepuščena presoji držav članic. To je zlasti pomembno za ranljive potrošnike.

V tem okviru je zaskrbljujoča tudi prezadolženost gospodinjstev. V začetku leta 2012 se bo začela posebna študija za ugotovitev stanja in določitev dobrih praks za zmanjšanje posledic tega pojava.

Za zagotovitev konkurence v bančnem poslovanju s prebivalstvom morajo potrošniki poznati višino provizij, ki jih plačujejo za osnovne bančne storitve, in imeti možnost enostavne menjave banke. Komisija bo zato leta 2012 pripravila zakonodajno pobudo, ki bo zajela ta vprašanja v zvezi z bančnimi računi, ki so za potrošnike ključnega pomena pri upravljanju osebnih financ. 

· Živilski sektor

Po sprejetju uredbe o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom[30] bo Komisija spodbujala uporabo novih predpisov in preučila potrebo po novih pobudah. To še posebej velja za označevanje izvora živil in označevanje alkoholnih pijač.

Z že začetim izvajanjem uredbe o prehranskih in zdravstvenih trditvah[31] se bo zagotovilo, da so vse trditve glede pozitivnih prehranskih ali zdravstvenih vplivov živil znanstveno utemeljene in ne zavajajo potrošnikov. Hkrati bo zagotovljen prosti pretok živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami, ki izpolnjujejo zahteve iz uredbe.

Komisija bo preučila vprašanje trajnostne hrane in predvsem vprašanje prehranskih odpadkov. Za omejitev prehranskih odpadkov gospodinjstev bodo sprejeti ukrepi, osredotočeni na potrošnike, ki jih bo treba dopolniti z ukrepi, ki bodo osredotočeni na druge člene živilske verige (kmetje, trgovci na drobno, proizvajalci živil itd.).

· Energetski sektor

Komisija bo sprejela dodatne ukrepe za izboljšanje konkurence in predvsem preglednosti cen elektrike in plina, da bodo potrošniki bolje razumeli ponudbe energetskih podjetij. Z začetkom izvajanja nove direktive o energetski učinkovitosti se bodo okrepile pravice potrošnikov do informacij s preglednejšimi predpisi o natančnem merjenju ter jasnem in pravočasnem obračunavanju na podlagi dejanske individualne porabe vseh virov energije, vključno s centralnim ogrevanjem, hlajenjem in toplo sanitarno vodo.

Poleg tega Komisija namerava izboljšati informacije za potrošnike o tem, kako bolje obvladovati porabo energije v gospodinjstvu, ter jih spodbuditi k uporabi obstoječe tehnologije (kot je zaračunavanje na podlagi dejanske porabe prek mobilnega telefona) in nastajajoče tehnologije (kot so pametni števci) v njihovo korist. V ta namen bodo v sodelovanju z regulatorji in zainteresiranimi stranmi pripravljene smernice o preglednosti cen na maloprodajnem energetskem trgu.

Projektna skupina Komisije za inteligentna omrežja bo razvila dodatne posebne ukrepe glede pametnih števcev in rabe tehnologije s strani potrošnikov.

Leta 2014 bo ponovno pregledana tudi direktiva o energijskem označevanju. Dotlej bo Komisija predlagala razširitev njene uporabe tudi na spletu, s čimer bo znatno okrepila njen učinek[32].

· Potovanja in promet

Komisija bo v začetku leta 2013 predlagala posodobljeno direktivo o paketnem potovanju, pri čemer bo upoštevala najnovejši razvoj na trgu potovanj. Reforma bo upoštevala zlasti vse pogostejše odločanje potnikov za nakup tako imenovanih „dinamičnih paketov“ na spletu namesto za tradicionalna vnaprej pripravljena paketna potovanja[33]. Poleg tega bodo leta 2013 posodobljeni veljavni predpisi o pravicah letalskih potnikov, ki potnike varujejo v primeru zavrnjenega vkrcanja, daljše zamude in odpovedi leta.

Na področju mobilnosti v mestih bo Komisija v dialogu z zainteresiranimi stranmi opredelila dobre prakse in pogoje za okrepitev pravic potnikov v javnem prevozu na ravni EU[34]. Poleg tega bo do leta 2014 predstavila posebne ukrepe, ki naj bi med drugim povečali ozaveščenost potrošnikov o alternativah prevozu z lastnim vozilom.

Komisija bo leta 2013 pripravila predlog za pregled predpisov o označevanju emisij CO2 pri osebnih vozilih, da bo posodobila informacije za potrošnike. Sprejela bo tudi ukrepe za oblikovanje strategije o alternativnih gorivih, ki bo potrošnikom pomagala pri odločanju za čistejša goriva[35], ter za izboljšanje informacij za potrošnike o novih pogonskih gorivih[36].

· Trajnostni proizvodi

Komisija bo za trajnostno rast, oprto na trajnostno potrošnjo, preučila možnost ukrepov za trajnejše potrošniško blago, vključno s podporo za storitve popravil in vzdrževanja. Ocenila bo načine za izboljšanje razpoložljivosti in cenovne sprejemljivosti bolj trajnostnih proizvodov z uvedbo primernih spodbud ali prostovoljnih ukrepov.

Komisija bo razvila usklajene metode za oceno okoljske učinkovitosti v celotnem življenjskem ciklusu proizvodov in podjetij kot podlago za zagotavljanje zanesljivih informacij potrošnikom.

Poleg tega bo direktiva o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki določa minimalne okoljske zahteve za izdelke, postopno zajemala vse več izdelkov v okviru drugega delovnega načrta za okoljsko primerno zasnovo izdelkov ter po potrebi obravnavala porabo energije in druge pomembne okoljske vplive izdelkov.

5. Sklepi

Ta evropska agenda za potrošnike določa obsežen okvir politik, ki potrošnike kot ključno gonilo rasti v EU postavlja v središče enotnega trga. Agenda zajema ukrepe v korist potrošnikom, ki jih Komisija načrtuje med svojim mandatom.

Pri vseh ukrepih se upoštevajo dejanske spremembe vzorcev potrošnje, tehnološki napredek, hitro spreminjajoči se trgi in potreba po ozaveščenih potrošnikih, ki lahko učinkovito uveljavljajo svoje pravice.

Za čim učinkovitejšo uresničitev glavnih ciljev te agende in čim manjše upravno breme morajo vsi ukrepi politike temeljiti na trdnih dejstvih o tem, kako trgi delujejo v praksi in kako se vedejo potrošniki. Predlogi za revizijo veljavnih predpisov EU bodo oprti na ovrednotenje veljavne zakonodaje in temeljito analizo pričakovanih učinkov.

Ukrepi iz agende bodo podprti tudi s stalno posodobljenimi viri ključnih informacij, kot so pregled stanja potrošniških trgov, razvrstitev potrošniških trgov in pregled razmer za potrošnike za primerjavo potrošniškega okolja v državah članicah in spremljanje napredka pri povezovanju maloprodajnih trgov. Te vire bodo dopolnile tržne študije o vzrokih za motnje na trgu in študije vedenja potrošnikov. Potrošniki bodo dobili svoje mesto tudi v raziskavah, financiranih v okviru programov strategije Evropa 2020.

Komisija si bo prizadevala za to, da bodo predlagani ukrepi politike predhodno preverjeni glede na osem specifičnih ciljev te agende, s čimer bo zagotovila večji učinek in boljšo sprejemljivost na strani potrošnikov ter se hkrati izognila nepotrebnemu bremenu za podjetja.

Glede na gibanja v naslednjih dveh letih se bo določilo, ali je treba po letu 2014 sprejeti dodatne ukrepe. Napredek pri doseganju ciljev te agende se bo spremljal v okviru poročila Komisije o vključevanju interesov potrošnikov v politike EU.

Namen te agende je z okrepitvijo ozaveščenosti potrošnikov in ustvarjanjem sinergij med politikami odgovoriti na izzive, kako sta spodbujanje rasti in vračanje zaupanja v evropsko gospodarstvo. Za trajne rezultate je potrebna odločna zavezanost celotne verige akterjev, ki izvajajo to agendo za potrošnike, na ravni EU ter na nacionalni in mednarodni ravni. Samo pametno in trajnostno potrošniško povpraševanje, ki ga dopolnjuje poštena ponudba, bo prispevalo k ponovni rasti v EU.

[1] „Z zaupanjem potrošnikov se ustvarjajo uspešni trgi. Na podlagi dela, opravljenega to jesen, bodo v naslednjem delovnem programu napovedani ukrepi za okrepitev pravic potrošnikov, tudi v elektronskih in čezmejnih transakcijah, ter učinkovito obravnavo zdravstvenih in varnostnih vidikov, s čimer se bo izboljšala varnost državljanov ter podprlo povpraševanje na enotnem trgu.“ Glej pismo predsednika Barrosa predsedniku Buzeku, september 2011.

[2] Poročilo o državljanstvu EU, COM(2010) 603 final; Akt za enotni trg, COM(2011) 206 final; Evropska digitalna agenda, COM(2010) 245 final/2; sporočilo o elektronskem poslovanju, COM(2011) 942; Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, COM(2011) 571 final.

[3] Predlog uredbe o okvirnem programu EU za raziskave in inovacije, COM(2011) 809 final.

[4] Ti sektorji so bili v pregledu stanja potrošniških trgov opredeljeni kot primeri sektorjev, v katerih imajo potrošniki največ težav.

[5] Glej sporočilo „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“, COM(2010) 171.

[6] Predlog uredbe o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov (COM(2010) 733 final), predlog uredbe o tržnih standardih (COM(2010) 738 final), smernice za sheme certificiranja in označevanju živil.

[7] Predlog uredbe o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (COM(2011) 402 final).

[8] Predlog uredbe o skupnem evropskem prodajnem pravu (COM(2011) 635 final).

[9] Predlog direktive o alternativnem reševanju potrošniških sporov (COM(2011)793/2), predlog uredbe o spletnem reševanju potrošniških sporov (C(2011) 794/2).

[10] Predlog uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (COM(2012) 11 final), predlog direktive o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (COM(2012) 10 final).

[11] Delovni dokument služb Komisije „Zagotoviti potrošnikom koristi elektronskega poslovanja“, Priloga 2 k sporočilu o elektronskem poslovanju iz leta 2012.

[12] Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, COM(2011) 571.

[13] Raziskava o ozaveščenosti potrošnikov; Eurobarometer št. 342, 2010.

[14] Prav tam.

[15] COM(2009) 330 final.

[16] Za podrobnosti glej študijo „The functioning of the retail electricity markets for consumers in the EU (Delovanje maloprodajnih trgov električne energije za potrošnike v EU)“ http://ec.europa.eu/consumers/consumer_research/market_studies/docs/retail_electricity_full_study_en.pdf.

[17] Sporočilo Komisije „Energetska učinkovitost: doseganje cilja 20-odstotnega deleža“.

[18] Prehranski odpadki v EU znašajo skupaj okoli 90 milijonov ton ali 180 kg na prebivalca na leto in naj bi do leta 2020 narasli za 40 %. Glej študijo, ki jo je finančno podprla EU: „Preparatory study on food waste across EU 27(Pripravljalna študija o prehranskih odpadkih v EU 27)“, BIO IS december 2009–oktober 2010.

[19]http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/publications/info_docs/customs/product_safety/guidelines_sl.pdf.

[20] http://ec.europa.eu/youreurope.

[21] http://ec.europa.eu/eyouguide.

[22] V skladu z Evropsko digitalno agendo.

[23] UL L 174, 27.6.2001, str. 25, in UL L 168, 30.6.2009, str. 35.

[24] https://e-justice.europa.eu.

[25] Direktiva 2005/29/ES.

[26] 2011/442/EU: Priporočilo Komisije z dne 18. julija 2011 o dostopu do osnovnega plačilnega računa.

[27] Direktiva 2005/29/ES.

[28] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2012 „Usklajenemu evropskemu pristopu h kolektivnim tožbam naproti“ — P7_TA(2012)0021.

[29] SEC(2011) 1003 final.

[30] Uredba (EU) št. 1169/2011.

[31] Uredba (ES) št. 1924/2006.

[32] Consumer 2020 http://ec.europa.eu/information_society/newsroom/cf/itemdetail.cfm?item_id=6782.

[33] Dinamični paket je potovalni proizvod, pri katerem isti ponudnik ali več poslovno povezanih ponudnikov pri enem potovanju skupaj ponudi ali proda vsaj dve različni potovalni storitvi (prevoz, namestitev in/ali druge turistične storitve) ter pri katerem lahko kupec kombinira in prilagaja vsebino paketa po lastnih željah.

[34] Akcijski načrt za mobilnost v mestih, COM(2011) 144. Bela knjiga „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“.

[35] COM(2011) 144, Bela knjiga „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“.

[36] Na podlagi potreb, opredeljenih v okviru procesa CARS 21.