Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52011PC0804

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki]

/* COM/2011/0804 konč. - 2011/0380 (COD) */

No longer in force, Date of end of validity: 15/05/2014

52011PC0804

Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki] /* COM/2011/0804 konč. - 2011/0380 (COD) */


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Predlog Komisije za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020, ki je bil sprejet 29. junija, določa proračunski okvir ter glavne usmeritve financiranja skupne ribiške politike (SRP) in celostne pomorske politike (CPP).

Poleg tega je Komisija 13. julija 2011 sprejela sveženj, ki določa nov zakonodajni okvir SRP. Celostna pomorska politika se je v obdobju 2008–2010 financirala z vrsto pilotnih programov in pripravljalnih ukrepov. Komisija je predlagala nov finančni instrument za obdobje med letoma 2012 in 2013. Z uvedbo novega večletnega finančnega okvira je treba sprejeti tudi dolgoročen instrument za finančno podporo CPP.

Komisija je 6. oktobra 2011 sprejela predlog uredbe o „skupnih določbah“, ki določa skupna pravila za sklade z deljenim upravljanjem in katere glavni cilj je poenostavitev izvajanja politike. Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter prihodnji Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (skladi skupnega strateškega okvira) imajo cilje, ki se medsebojno dopolnjujejo, ter enak način upravljanja. Uredba o „skupnih določbah“ določa sklop skupnih pravil za te sklade. Te določbe zadevajo splošna načela, kot so partnerstvo, upravljanje na več ravneh, enakost spolov, trajnost ter skladnost z veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. Predlog vsebuje tudi skupne elemente strateškega načrtovanja in načrtovanja programov, vključno s seznamom tematskih ciljev, ki izhajajo iz strategije Evropa 2020, ter določbami o skupnem strateškem okviru na ravni Unije in pogodbah o partnerstvu, ki morajo biti sklenjene z vsako državo članico. Uvaja makroekonomske pogoje in določa skupni pristop naravnanosti k učinkovitosti skladov skupnega strateškega okvira. V skladu s tem vključuje predhodne pogoje in pregled uspešnosti ter način spremljanja, poročanja in vrednotenja. Pri skupnih določbah se upoštevajo pravila o upravičenosti, pri čemer so za finančne instrumente in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, opredeljene posebne ureditve. Nekatere ureditve upravljanja in nadzora so skupne vsem skladom skupnega strateškega okvira.

Cilj tega predloga uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR) je uresničevanje ciljev prenovljene SRP in CPP. Predlog temelji na naslednjih ciljih, ki so na novo opredeljeni glede financiranja:

(1) spodbujanje trajnostnega ter konkurenčnega ribištva in ribogojstva;

(2) pospeševanje razvoja in izvajanja celostne pomorske politike Unije ob dopolnjevanju s kohezijsko politiko in SRP;

(3) spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij (vključno z ribogojstvom in ribolovom v celinskih vodah);

(4) prispevanje k izvajanju SRP.

Trenutno potekajo pogajanja s Svetovno trgovinsko organizacijo o novih pravilih glede subvencij za ribištvo. Ker so pogajanja v začetni fazi, še ni mogoče predvideti rezultatov. Če se bodo EU v pogajanjih naložile nove obveznosti, je treba zagotoviti skladnost s predlogom ESPR. Zaradi tega bo morda potrebna analiza združljivosti zadevnih ukrepov ESPR.

2.           REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Na podlagi naknadne ocene finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva, vmesne ocene Evropskega sklada za ribištvo (ESR) in ocene učinka za reformo SRP so bili z oceno učinka v zvezi z ESPR ocenjeni trije alternativni scenariji: (i) „ESR+“, ki pomeni nadaljevanje sedanjega ESR brez večine neposrednih subvencij za ladjevje in s podporo za doseganje ciljev reforme SRP, (ii) „ESR+ vključevanje“, pri katerem so v sklad, ki nadomešča ESR, vključeni drugi instrumenti za financiranje SRP, pri čemer se ohrani enak način upravljanja, ter (iii) „ESR+ konvergenca“, pri katerem je podpora CPP prav tako vključena v nov enotni sklad in se vsi instrumenti v največjem možnem obsegu izvajajo v okviru deljenega upravljanja.

Ti trije scenariji politike so bili usklajeni s prednostnim scenarijem za reformo SRP in ocenjeni na podlagi istega izhodiščnega scenarija. V zvezi z njimi so se upoštevali tudi rezultati posvetovanj v okviru sprejetja zelene knjige aprila 2009. Rezultat teh posvetovanj je povzet v nadaljevanju:

– V več prispevkih se poziva k nadaljevanju javnega financiranja ribištva, čeprav je mnenje nekaj držav članic in večine nevladnih organizacij, da se s tem ohranjajo gospodarsko neuspešne strukture, povečuje presežna zmogljivost in vzdržuje odvisnost industrije od subvencij.

– Velja dogovor, da mora vsako prihodnjo podporo spremljati izvajanje reforme SRP in znižanje stroškov prilagajanja industrije.

– Financiranje EU se mora osredotočiti na raziskave in inovacije, ki prispevajo k izboljšanju varstva morja ter podpirajo organizacije ribičev in lokalni razvoj.

– Povezava s CPP je pomembna: pomorske politike ne morejo več delovati ločeno, pri čemer je treba okrepiti skladnost SRP s CPP.

– Financiranje EU mora biti bolj pogojeno z doseganjem ciljev SRP. Skladnost s pravili/cilji mora vplivati na razpoložljivost sredstev.

– Skupina držav članic odločno podpira bolj sektorski pristop k dodeljevanju sredstev (ki bi bil povezan z velikostjo ribiškega sektorja in ne z ravnjo gospodarskega razvoja, kot je trenutna praksa), čemur pa Evropski parlament nasprotuje.

– Države članice se na splošno strinjajo o pomenu ladjevja za mali priobalni ribolov, ki ostaja pomemben vir delovnih mest v obalnih skupnostih. Nekatere države članice želijo, da bi imelo takšno ladjevje privilegiran dostop do financiranja, medtem ko druge države članice posebnega pristopa ne podpirajo.

– Velika večina predstavnikov industrije in držav članic meni, da bi se morale skupne storitve (kot sta nadzor in zbiranje podatkov) še naprej podpirati s financiranjem EU.

Poleg javnega posvetovanja je bilo organiziranih približno 200 srečanj z zainteresiranimi stranmi. Srečanja, na katerih sta se obravnavala reforma in financiranje SRP, so potekala tudi v letih 2010 in 2011. Pomembni so bili predvsem: (i) poseben seminar o prihodnosti ESR, na katerem so sodelovale zainteresirane strani iz industrije, sindikati, Evropski parlament in države članice, 13. aprila 2010 v Bruslju, (ii) dve srečanji držav članic v Gentu (12.–14. septembra 2010) in Noordwijku (9.–11. marca 2011), (iii) konferenca o prihodnosti lokalnega razvoja ribiških območij 12. in 13. aprila 2011 v Bruslju. Komisija, Svet in Evropski parlament so potrdili utemeljenost integriranega pristopa k pomorskim zadevam in potrebo po financiranju CPP.

Ocena učinka je pokazala, da je program „ESR+ konvergenca“ uspešnejši od drugih dveh možnosti glede na tri kazalnike učinka, ki so bili izbrani za analizo: zmanjšanje vpliva ribištva na okolje, odpravo inovacijske vrzeli na področju ribištva in ribogojstva ter število ustvarjenih delovnih v skupnostih, ki so odvisne od ribištva.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Predlaga se, da se večina veljavnih finančnih instrumentov SRP in CPP združi v en sklad, razen sporazumov o trajnostnem ribolovu in obveznih prispevkov za regionalne organizacije za upravljanje ribištva. ESPR sestavljajo 4 stebri:

· pametno in zeleno ribištvo (deljeno upravljanje) za spodbujanje prehoda na trajnostni ribolov, ki je selektivnejši, ne ustvarja zavržkov in povzroča manjšo škodo za morske ekosisteme, s čimer prispeva k trajnostnemu upravljanju morskih ekosistemov; ter za zagotavljanje podpore, usmerjene v inovacije in dodano vrednost, zaradi česar bo ribiški sektor postal gospodarsko uspešen ter odporen na zunanje pretrese in konkurenco iz tretjih držav;

· pametno in zeleno ribogojstvo (deljeno upravljanje) za doseganje gospodarsko uspešnega, konkurenčnega in zelenega ribogojstva, ki bo sposobno preživeti v svetovni konkurenci ter potrošnikom v EU zagotavljati zdrave proizvode in proizvode z visoko hranilno vrednostjo;

· trajnosten in vključujoč ozemeljski razvoj (deljeno upravljanje), da bi se ustavilo propadanje številnih obalnih in celinskih skupnosti, odvisnih od ribištva, in sicer s povečanjem dodane vrednosti ribištva in dejavnosti, povezanih z njim, ter z diverzifikacijo v druge panoge pomorskega gospodarstva;

· celostna pomorska politika (neposredno centralizirano upravljanje), ki bo podpirala horizontalne prednostne naloge, ki ustvarjajo prihranke in rast, pri čemer jih države članice ne bodo izvajale same – na primer znanje o morju, pomorsko prostorsko načrtovanje, celovito gospodarjenje z obalnim pasom, celostni pomorski nadzor, varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti, in prilagajanje škodljivim učinkom podnebnih sprememb na obalnih območjih.

Poleg navedenih štirih stebrov bo ESPR vključeval tudi spremljevalne ukrepe na področjih, kot so: zbiranje podatkov in znanstveni nasveti, nadzor, upravljanje, trgi z ribiškimi proizvodi (vključno z najbolj oddaljenimi regijami), prostovoljna plačila regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva ter tehnična pomoč.

Predlog je skladen z načelom subsidiarnosti. Splošna cilja ESPR sta podpiranje ciljev SRP, za katero ima EU izključno pristojnost, in nadaljnji razvoj celostne pomorske politike EU. Države članice samostojno ne morejo doseči teh ciljev, ki bodo lažje dosegljivi na ravni EU z večletnim financiranjem, usmerjenim v ustrezne prednostne naloge.

4. Pridobljene izkušnje in novi elementi ESPR

Prispevek k strategiji Evropa 2020

ESPR bo prispeval k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 v okviru treh vodilnih pobud: (i) Evropa, gospodarna z viri, (ii) Unija inovacij ter (iii) program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta.

Podpora za prehod na trajnostni ribolov, ki temelji na največjem trajnostnem donosu, odpravi zavržkov in zmanjšanju vpliva ribištva na morsko okolje, spodbujanje ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja ter večja usklajenost pomorskih politik, ki omogoča bolj trajnostno rabo virov, bodo ključni prispevek ESPR k „Evropi, gospodarni z viri“.

V skladu s „programom za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta“ bo prednostna naloga ESPR povečanje zaposlovanja, ozemeljske kohezije in socialne vključenosti v skupnostih, odvisnih od ribištva. Z diverzifikacijo lokalnega gospodarstva, zlasti v druge sektorje pomorskega gospodarstva, se bodo ustvarila nova delovna mesta in priložnosti za rast na obalnih območjih.

ESPR bo prispeval tudi k „Uniji inovacij“ s podpiranjem inovativnih proizvodov in postopkov na vseh ravneh verige proizvodnje, trženja in distribucije v sektorju ribištva in ribogojstva, povečanjem dodane vrednosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, podpiranjem ekoloških inovacij in nadaljnjim razvojem novih, inovativnih, medsektorskih orodij politike, kot so znanje o morju, pomorsko prostorsko načrtovanje in celostni pomorski nadzor.

Okrepljena socialna razsežnost

ESPR bo spodbujal socialno kohezijo in ustvarjanje delovnih mest v skupnostih, odvisnih od ribištva, s povečanjem dodane vrednosti ribištva in diverzifikacijo v druge pomorske sektorje Pristop k trajnostnemu razvoju ribiških območij, ki ga vodi skupnost, bo okrepljen. Poleg tega se v okviru ESPR prvič priznava, da imajo zakonski partnerji – večinoma ženske – pogosto pomembno vlogo v družinskih ribiških podjetjih, pogosto brez pravnega priznavanja. Med drugim so lahko upravičeni do podpore iz ESPR za usposabljanje, zlasti za pridobivanje znanja in spretnosti, povezanih s podjetništvom in upravljanjem podjetij.

ESPR bo spodbujal tudi človeški kapital in diverzifikacijo, in sicer tako, da bo lokalnim skupnostim omogočil pridobivanje znanja in spretnosti, potrebnih za začetek izvajanja novih dejavnosti, ki se pojavljajo v drugih pomorskih sektorjih. Ta pristop bo temeljil tudi na naravni in kulturni dediščini, ki bosta postali pomembno sredstvo lokalnega razvoja.

Glede na pomen, ki ga ima za obalne skupnosti ladjevje za mali priobalni ribolov, se v okviru ESPR predlaga, da se zanj uporabi višja stopnja intenzivnosti pomoči in da se uvedejo nekateri posebni ukrepi, do katerih je upravičeno le to ladjevje. Ti ukrepi vključujejo strokovno svetovanje o poslovnih in trženjskih strategijah, zagon podjetij zunaj ribištva in posebno podporo za inovacije; ta podpora je zlasti pomembna, saj je večina takšnih ribiških podjetij mikro podjetij, ki imajo omejen dostop do financiranja.

Prednost bodo imeli kolektivni pristopi, ki jih bodo med drugim sprejele organizacije proizvajalcev, ki temeljijo na socialnem kapitalu in omogočajo doseganje kritične mase naložb. Takšni kolektivni pristopi bodo upravičeni tudi do višje stopnje intenzivnosti pomoči.

Okoljska trajnost

Sedanji ukrepi so bili poenostavljeni in pregledani, da bi se vzpostavila tesnejša povezava z okoljsko trajnostjo. Presežna zmogljivost je še vedno velika težava SRP in eden od glavnih dejavnikov prelova. Odpravljanje presežne zmogljivosti z državno pomočjo, na primer z razrezom, se je izkazalo za neučinkovito. Čeprav je bilo od leta 1994 za razrez namenjene 1,7 milijarde EUR, se dejanska ribolovna zmogljivost večine ladjevja EU ni zmanjšala. ESPR zato ne bo več podpiral razreza, pri čemer bo tako prihranjena finančna sredstva namenil učinkovitejšim oblikam pomoči za trajnostni ribolov.

ESPR bo podprl prehod k največjemu trajnostnemu donosu in omogočil postopno uvedbo prepovedi zavržkov s celostnim pristopom, ki vključuje ukrepe, kot so podpora za uporabo selektivnejšega orodja in ribolovnih tehnik, naložbe v opremo na krovu in pristaniške zmogljivosti, potrebne za uporabo naključnega ulova, tržni ukrepi in predelava. Z istim ciljem so se znatno povečala dodeljena finančna sredstva za zbiranje podatkov in znanstvene nasvete (za povečanje števila staležev, za katere so na voljo znanstveni nasveti) ter za nadzor odhodkov (za zagotavljanje večje skladnosti).

Pozornost bo namenjena tudi razvoju ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja in podpori ribogojstva, ki pozitivno vpliva na ekosisteme.

Poraba goriva v sektorju ribištva predstavlja 1,2 % svetovne porabe goriva. Povečati je treba učinkovitost rabe virov in zmanjšati emisije v ribolovnem sektorju ter v manjšem obsegu v ribogojstvu, kar bo prispevalo k doseganju glavnega cilja strategije Evropa 2020 o podnebnih spremembah. Zato bo ESPR podprl nekatere ukrepe za ublažitev podnebnih sprememb.

Usmerjenost v inovativno, uspešno ter konkurenčno ribištvo in ribogojstvo

Ribištvo in ribogojstvo nista dovolj inovativna. Oskrba, trženje in komercializacija so zdaj organizirani tako, da so podjetja za ribištvo in ribogojstvo redko vključena v prodajo in trženje proizvodov.

1.           Novi ukrepi, osredotočeni predvsem na inovacije, so vključeni v ESPR ter spodbujajo razvoj novih ali izboljšanih proizvodov, postopkov, sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov v celotni vrednostni verigi, s katerimi bi se ribištvu in ribogojstvu pomagalo pri povečanju dodane vrednosti njunih proizvodov, zmanjševanju vpliva njunih dejavnosti na okolje in zniževanju proizvodnih stroškov. Inovacije bodo podprte tudi z ukrepi za spodbujanje sodelovanja med znanstveniki in ribiči. Podpora za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, se bo uporabila tudi za razširjanje inovacij na lokalni ravni, ob upoštevanju, da so takšne inovacije pogosto opredeljene v lokalnem okviru, pri čemer so lahko tehnološke ali netehnološke, in da temeljijo na novih ali tradicionalnih praksah.

2.           Cilja ESPR bosta prvič tudi spodbujanje novih oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast, kot sta ribogojstvo na odprtem morju in neprehransko ribogojstvo, ter zagon podjetij. Novi elementi vključujejo tudi podporo za večfunkcionalno ribogojstvo, ki omogoča diverzifikacijo prihodka nosilcev dejavnosti ribogojstva z dejavnostmi, kot je turistični ribolov, neposredna prodaja, ekološki turizem ali izobraževalne dejavnosti o ribogojstvu. Predlagana je tudi podpora za uporabo svetovalnih storitev, namenjenih nosilcem dejavnosti ribogojstva, in za ukrepe za povečanje potenciala območij gojenja vodnih organizmov (med drugim s financiranjem pomorskega prostorskega načrtovanja in izboljšanjem infrastrukture).

Spodbujala se bosta dopolnjevanje in sinergija s programi na področju raziskav in inovacij, predvidenimi v novem okvirnem programu za raziskave, ki se še pripravlja (Obzorje 2020).

Nova spodbuda za razvoj celostne pomorske politike (CPP)

Celostna pomorska politika (CPP) je bila sprejeta leta 2007 za spodbujanje čezmejnega in medsektorskega pomorskega usklajevanja (na področju pomorskega prometa, industrije, obalnih regij, pridobivanja energije morja, ribištva ali morskega okolja). Usklajevanje med nekdaj segmetiranimi politikami prispeva k zmanjšanju stroškov in večji učinkovitosti.

Financiranje CPP iz ESPR bo osredotočeno na razvoj medsektorskih orodij politike: pobude, ki koristijo več sektorjem, vendar jih ni mogoče doseči znotraj posameznih področij politike. Pomorsko prostorsko načrtovanje zagotavlja stabilen pravni okvir za trajnostno upravljanje morskih območij, virov in ekosistemskih storitev. Izkazalo se je, da pospešuje naložbe v pomorstvo ter znižuje pravne in upravne stroške za podjetja. Celostni pomorski nadzor omogoča javnim udeležencem, da si izmenjujejo podatke za učinkovito spopadanje z dogodki na morju v realnem času. Preprečuje drago podvajanje dejavnosti pomorskega nadzora, ki porabljajo vire. Celostni nadzor pomeni stroškovno učinkovite sinergije za učinkovitejšo porabo javnega denarja. Cilj sporočila Znanje o morju 2020 je združitev razdrobljenega evropskega znanja o morju v vir, ki bi bil prosto in javno dostopen. V okvirni direktivi o morski strategiji, ki je okoljski steber CPP, bo dodatno opredeljena omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje.

Celostno upravljanje pomorskih zadev pomeni učinkovitejšo porabo javnih sredstev in povečanje učinka različnih politik, ki zadevajo morje. S financiranjem se bo prav tako zagotovila podpora za razvoj celostnega pomorskega upravljanja na ravni morskih bazenov. Z usklajevanjem na ravni morskih bazenov se zagotavlja, da se sredstva porabijo v skladnem okviru politike, ki združuje različne vire financiranja. Vključitev CPP v ESPR prav tako podpira vključevanje ciljev s področja pomorstva v druge sklade, zaradi česar lahko pomorske politike učinkoviteje prispevajo k strategiji Evropa 2020.

Poenostavitev in zmanjšanje upravnega bremena

Z vključitvijo petih finančnih instrumentov SRP in CPP v enoten sklad bo zaradi enostavnejših ter združenih predpisov in postopkov dosežena velika poenostavitev. Poleg tega se bodo zbiranje podatkov ter nadzorni in tržni ukrepi, skupaj z nadomestili za najbolj oddaljene regije, upravljali skupaj z ukrepi nekdanjega ESR v okviru deljenega upravljanja. To pomeni, da bo štiri sklope finančnih odločitev ter postopkov poročanja, spremljanja in vrednotenja nadomestil en sklop.

Poleg tega je vmesno vrednotenje ESR pokazalo, da je upravno breme predvsem posledica vzpostavitve sistema upravljanja in nadzora. V predlogu uredbe o skupnih določbah je predviden sistem upravljanja in nadzora, ki je podoben za vse sklade skupnega strateškega okvira in temelji na skupnih načelih. Vzpostavlja se sistem nacionalne akreditacije za poudarjanje zavezanosti držav članic dobremu finančnemu poslovodenju. Ureditve, ki podpirajo ponovno potrditev pravilnosti odhodkov za Komisijo, so bile usklajene, pri čemer so bili uvedeni novi skupni elementi, kot sta izjava o zanesljivosti upravljanja in letna potrditev računovodskih izkazov. S tem pristopom se bo znatno skrajšal čas, potreben za vzpostavitev sistemov upravljanja in nadzora, izvajanje pa se bo pospešilo. Državam članicam se bo možnost, da bodo za upravljanje operativnih programov EKSRP in ESPR uporabile iste organe, zagotovila zlasti z uskladitvijo izvedbenega mehanizma z izvedbenim mehanizmom sklada za razvoj podeželja. Tako se bodo zaradi enotnega pristopa v smislu upravljanja in nadzora, vključno s poročanjem, vrednotenjem in spremljanjem, dodatno znižali upravni stroški.

S skupnimi pravili o uporabi finančnih instrumentov bo zagotovljen jasnejši okvir, hkrati pa bo jasno, da se lahko finančni instrumenti uporabijo za vse vrste naložb in upravičencev. To omogoča vključitev prispevka ESPR v že obstoječe finančne institucije, kjer so bili dogovori o sodelovanju že oblikovani za druge sklade EU, s čimer se bosta preprečila upravno breme in podvajanje, finančni inženiring pa bo postal privlačnejši od sofinanciranja z nepovratnimi sredstvi.

S celostnim pristopom k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost (sedanja os 4), se spodbujajo skupni podvigi, ki se financirajo iz skladov skupnega strateškega okvira, in sicer z omogočanjem skupnih ocen in odobritev lokalnih razvojnih strategij, omogočanjem financiranja stroškov upravljanja le iz enega vira ter preprečevanjem poročanja o teh stroških različnim organom.

Z uporabo skupnih kazalnikov se bo olajšalo poročanje s strani držav članic ter zagotovilo, da bo poročanje osredotočeno na količinsko opredeljene podatke o napredku in da se bo zmanjšala količina opisnih elementov.

V okviru ESPR so pojasnjena tudi pravila o skladnosti s SRP, zlasti z okvirom zbiranja podatkov, nadzorom ter uredbami o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, s čimer se državam članicam in upravičencem zagotavlja večja pravna varnost.

Zaradi nadaljnje poenostavitve izvajanja ESPR so pravila o upravičenosti usklajena z drugimi skladi EU. Tako se zagotavlja lažje upravljanje projektov za upravičence in nacionalne organe ter omogoča izvajanje integriranih projektov. Za del ESPR v okviru deljenega upravljanja bo dovoljena obsežnejša uporaba poenostavljenih metodologij za izračun stroškov (standardni stroški, pavšalni zneski in pavšalno financiranje nepovratnih sredstev), s čimer se bodo znižali stroški nadzora in zmanjšala stopnja napak.

Strateški pristop

Skupni strateški okvir in pogodbe o partnerstvu zajemajo pet skladov z deljenim upravljanjem v okviru uredbe o skupnih določbah. Ta okvir omogoča boljše strateško prilagajanje med temi skladi na ravni Unije. Skupni strateški okvir se bo izvajal na podlagi pogodbe o partnerstvu, pri čemer bo usklajevanje skladov skupnega strateškega okvira potekalo na nacionalni ravni.

Zdaj se ESR usklajuje z drugimi sklopi financiranja EU po načelu „razmejitvenih črt“ med skladi, kar je povzročilo prekrivanje in vrzeli v obsegu politike. Za reševanje takšnih težav sta potrebna učinkovitejši usklajevalni mehanizem in nov izvedbeni mehanizem, s katerima bi se okrepil strateški pristop. Skupni strateški okvir in pogodbe o partnerstvu bodo nadomestili strateški pristop (nacionalni strateški načrti) iz sedanjega ESR, ki ima velike omejitve in pomeni nesorazmeren napor za države članice, ki prejemajo omejena sredstva iz ESR.

Strateško načrtovanje programov

ESPR se osredotoča na dolgoročne strateške cilje SRP in CPP, vključno s trajnostnim in konkurenčnim ribištvom in ribogojstvom, skladnim okvirom politike za nadaljnji razvoj CPP ter uravnoteženim in vključujočim ozemeljskim razvojem ribiških območij. V skladu s strategijo Evropa 2020 so navedeni splošni cilji za obdobje 2014–2020 preoblikovani v naslednjih šest prednostnih nalog Unije za ESPR:

– povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije,

– spodbujanje ribištva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju,

– spodbujanje ribogojstva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju,

– pospeševanje trajnostnega in z viri gospodarnega ribištva,

– pospeševanje trajnostnega in z viri gospodarnega ribogojstva,

– spodbujanje izvajanja SRP.

Na teh prednostnih nalogah bo temeljilo finančno načrtovanje, skupaj z opredelitvijo kazalnikov rezultatov glede na posamezne prednostne naloge.

Pogojenost

Uredba o skupnih določbah uvaja nove določbe o pogojenosti za zagotovitev, da se bodo s financiranjem EU ustvarile pomembne spodbude za države članice pri uresničevanju splošnih in posameznih ciljev strategije Evropa 2020. Pogojenost bo izražena v obliki „predhodnih“ pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, preden se sredstva izplačajo, in „naknadnih pogojev“, s katerimi bo sprostitev 5 % dodeljenih sredstev ESPR vezana na uspešnost. Naknadni pogoji bodo določali doseganje mejnikov v zvezi s cilji za realizacije in rezultate, povezane s cilji iz strategije Evropa 2020, ki so določeni za programe iz pogodbe o partnerstvu.

Finančna pomoč Unije iz ESPR bo pogojena s tem, ali države članice in gospodarski subjekti upoštevajo cilje in pravila SRP, zlasti obveznosti glede nadzora, uredbo o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu ter obveznosti zbiranja podatkov. Poleg tega bo predhodna pogojenost veljala za ribogojstvo, pri čemer bodo morale države članice pripraviti večletne nacionalne strateške načrte na podlagi strateških smernic Unije. Kot je predvideno v uredbi o SRP, bo cilj teh načrtov, ki temeljijo na strateških smernicah Unije, spodbujanje trajnostnega razvoja ribogojstva v zvezi z varnostjo poslovanja, dostopom do voda in prostora ter upravno poenostavitvijo izdaje dovoljenj. Z navedenimi pogoji se bo spodbujalo upoštevanje pravil SRP in povečala skladnost celotne politike.

Spremljanje in vrednotenje

Vmesno vrednotenje ESR je pokazalo, da so obstoječi kazalniki osredotočeni na realizacije in da jih je preveč. Poleg tega nimajo skupnega pristopa in skupne opredelitve enot, ki jih je treba izmeriti.

V skladu s tem se v okviru ESPR predlaga skupni strateški okvir spremljanja in vrednotenja, v katerem se bo v sodelovanju z državami članicami opredelil sklop skupnih kazalnikov realizacij, rezultatov in vpliva, ki bo sprejet z izvedbenim aktom. Ti kazalniki bodo povezani s prednostnimi nalogami ESPR in bodo omogočali združevanje podatkov na ravni Unije ter ocenjevanje napredka, uspešnosti in učinkovitosti izvajanja politike, ki je med drugim potrebno za dodelitev rezerve za uspešnost. Predhodno vrednotenje se bo uporabilo za določanje vrednosti kazalnikov izhodišč, mejnikov in ciljev, ki bodo vključeni v pogodbe o partnerstvu in operativne programe. V posebnih letnih poročilih za leto 2017 in 2019 bodo obravnavani stanje izvedbe in pridobljene izkušnje za naslednje obdobje načrtovanja.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog večletnega finančnega okvira določa, da je treba ribiški in pomorski politiki še naprej nameniti velik del proračuna EU. Sredstva za obdobje 2014–2020 so glede na trenutne cene določena na 7,535 milijarde EUR, skupaj s sporazumi o trajnostnem ribolovu in obveznimi prispevki regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, ki se financirajo ločeno. Glede na trenutne cene proračun ESPR znaša 6 567 milijonov EUR. Podrobnosti finančnega vpliva predloga ESPR so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena predlogu.

2011/0380 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki]

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 42, člena 43(2), člena 91(1), člena 100(2), člena 173(3), člena 175, člena 188, člena 192(1), člena 194(2) in člena 195(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[1],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[2],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) V sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Reforma skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: Sporočilo o SRP) so opredeljeni morebitni izzivi, cilji in usmeritve skupne ribiške politike (v nadaljnjem besedilu: SRP) po letu 2013. Na podlagi razprave o tem sporočilu je treba SRP reformirati z začetkom veljavnosti od 1. januarja 2014. Reforma mora zajemati vse glavne elemente SRP, vključno z njenimi finančnimi vidiki. Za doseganje ciljev reforme je treba razveljaviti Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 o Evropskem skladu za ribištvo[3], Uredbo (ES) št. 861/2006 o vzpostavitvi finančnih ukrepov Skupnosti za izvajanje skupne ribiške politike in na področju pomorskega prava[4], določbe Uredbe (ES) št. 1290/2005 o jamstvenem skladu v zvezi z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva[5], Uredbo (ES) št. 791/2007 o uvedbi sistema nadomestil za dodatne stroške pri trženju nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Azori, Madeira, Kanarski otoki ter Francoska Gvajana in Réunion[6] ter jih nadomestiti z novo uredbo o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Ob priznavanju, da so vse zadeve v zvezi z evropskimi oceani in morji medsebojno povezane, mora nova uredba podpreti tudi nadaljnji razvoj celostne pomorske politike (CPP) iz [Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike].

(2) Področje uporabe ESPR mora zajemati podporo SRP v zvezi z ohranjanjem, upravljanjem in izkoriščanjem morskih bioloških virov, sladkovodnih bioloških virov in ribogojstva ter v zvezi s predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kadar se te dejavnosti izvajajo na ozemlju držav članic ali v vodah Unije, tudi kadar jih izvajajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in so registrirana v njih, ali ribiška plovila Unije ali državljani držav članic, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave in ob upoštevanju določb člena 117 Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu.

(3) Uspešnost skupne ribiške politike je odvisna od učinkovitega sistema nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter od zanesljivih in celovitih podatkov za potrebe znanstvenih nasvetov, izvajanja in nadzora, zato je treba s sredstvi ESPR podpreti te politike.

(4) Področje uporabe ESPR mora zajemati podporo za CPP na področju razvoja in izvajanja usklajenih dejavnosti in postopkov odločanja v zvezi z oceani, morji, obalnimi regijami in pomorskimi sektorji, ki dopolnjujejo različne politike EU na tem področju, zlasti skupno ribiško politiko, promet, industrijo, ozemeljsko kohezijo, okolje, energijo in turizem. Pri upravljanju različnih sektorskih politik v morskih bazenih Baltskega morja, Severnega morja, Keltskega morja, Biskajskega zaliva in iberske obale, Sredozemskega morja ter Črnega morja je treba zagotoviti skladnost in vključevanje.

(5) V skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, s katerimi je bila sprejeta strategija Evropa 2020, morajo Unija in države članice izvajati pametno, trajnostno in vključujočo rast ter hkrati spodbujati skladen razvoj Unije. Za doseganje splošnih in posameznih ciljev strategije Evropa 2020 je zlasti treba razporediti vire ter izboljšati učinkovitost z večjim osredotočanjem na rezultate. Vključitev CPP v novi ESPR prav tako prispeva k pomembnim ciljem politike iz sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast[7] v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020) ter je v skladu s splošnimi cilji za povečanje gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije iz Pogodbe.

(6) Za zagotavljanje prispevka ESPR k uresničevanju ciljev SRP, CPP in strategije Evropa 2020 se je treba osredotočiti na omejeno število glavnih prednostnih nalog v zvezi s podpiranjem ribištva in ribogojstva, ki temeljita na inovacijah in znanju, spodbujanjem trajnostnih ribištva in ribogojstva, gospodarnih z viri, povečanjem zaposlovanja in ozemeljske kohezije s sproščanjem potencialov za rast in delovna mesta v obalnih in celinskih ribiških skupnostih ter spodbujanjem diverzifikacije ribiških dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva.

(7) Cilji Unije na vseh stopnjah izvajanja sklada morajo biti odprava neenakosti in spodbujanje enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

(8) Splošni cilj skupne ribiške politike je zagotoviti, da ribolovne dejavnosti in dejavnosti ribogojstva dolgoročno prispevajo k trajnostnim okoljskim pogojem, ki so potrebni za gospodarski in socialni razvoj. Poleg tega mora prispevati k večji produktivnosti, primernemu življenjskemu standardu za ribiški sektor in stabilnim trgom ter zagotavljati razpoložljivost virov in dostopnost preskrbe za potrošnike po primernih cenah.

(9) Okoljska vprašanja je nujno treba bolje vključiti v SRP, ki mora prispevati k doseganju splošnih in posameznih ciljev okoljske politike Unije in strategije Evropa 2020. Cilj SRP je najpozneje do leta 2015 doseči tako izkoriščanje živih morskih bioloških virov, da se bodo staleži rib obnavljali in ohranjali na ravneh, ki omogočajo največji trajnostni donos. V okviru SRP se izvajata previdnostni in ekosistemski pristop k upravljanju ribištva. Zato je treba s sredstvi ESPR prispevati k varstvu morskega okolja v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)[8].

(10) Ker države članice zaradi obsega in učinkov dejavnosti, ki se financirajo v okviru operativnih programov, strukturnih težav, s katerimi se srečujejo pri razvoju ribiškega in pomorskega sektorja, ter omejenih finančnih sredstev ne morejo zadovoljivo doseči ciljev te uredbe, je mogoče te cilje lažje doseči na ravni Unije z zagotavljanjem večletne finančne pomoči, osredotočene na ustrezne prednostne naloge, pri čemer lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(11) Pri financiranju odhodkov skupne ribiške politike in celostne pomorske politike iz enotnega sklada, tj. ESPR, je treba upoštevati potrebo po poenostavitvi in okrepitvi povezovanja obeh politik. Z razširitvijo deljenega upravljanja na skupno ureditev trga, vključno z nadomestilom za najbolj oddaljene regije, nadzorom in zbiranjem podatkov, je treba dodatno prispevati k poenostavitvi in zmanjšati upravno breme za Komisijo in države članice ter doseči večjo skladnost in učinkovitost dodeljene podpore.

(12) Iz proračuna Unije se morajo financirati odhodki skupne ribiške politike in celostne pomorske politike iz enotnega sklada, tj. ESPR, neposredno ali v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Deljeno upravljanje z državami članicami se mora uporabiti za ukrepe za podporo ribištva, ribogojstva in razvoja, ki ga vodi skupnost, ter tudi za skupne ureditve trga in nadomestila za najbolj oddaljene regije, nadzor in zbiranje podatkov. Neposredno upravljanje se mora uporabiti za znanstvene nasvete, prostovoljne prispevke regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, svetovalne svete ter dejavnosti za izvajanje celostne pomorske politike. Podrobno je treba opredeliti vrste ukrepov, ki se lahko financirajo iz ESPR.

(13) Ločevati je treba med nadzornimi ukrepi in ukrepi izvrševanja, ki se sofinancirajo v okviru deljenega upravljanja, ter ukrepi v okviru neposrednega upravljanja. Omejen del sredstev je treba nameniti za nadzor v okviru sistema deljenega upravljanja.

(14) V skladu s členoma 50 in 51 [Uredbe o skupni ribiški politiki] (v nadaljnjem besedilu: Uredba o SRP) mora biti pogoj za finančno pomoč Unije iz ESPR upoštevanje pravil SRP s strani držav članic in gospodarskih subjektov. Cilj te pogojenosti je izražanje odgovornosti Unije pri zagotavljanju ohranjanja morskih bioloških virov v okviru SRP v javnem interesu, kakor je določeno v členu 3 PDEU.

(15) Izpolnjevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo, če bi se finančna pomoč Unije v okviru ESPR izplačala gospodarskim subjektom, ki predhodno ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov. Zato morajo imeti dostop do pomoči le gospodarski subjekti, ki v določenem obdobju pred vložitvijo zahtevka za pomoč niso bili udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil Unije, ki izvajajo nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov (seznam plovil IUU), kot to določa člen 40(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999[9], ter gospodarski subjekti, ki niso storili hude kršitve v skladu s členom 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali členom 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006[10], ali gospodarski subjekti, ki niso kršili drugih pravil SRP, zaradi česar bi zlasti ogrožali trajnost zadevnih staležev in resno ogrožali trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos.

(16) Poleg tega morajo upravičenci še naprej izpolnjevati zahteve v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov po vložitvi zahtevka za pomoč v celotnem obdobju izvajanja dejavnosti, za nekatere vrste dejavnosti pa tudi v določenem obdobju po zadnjem plačilu. Podpora, ki se dodeli upravičencem ali jo zadržijo upravičenci, ki ne izpolnjujejo zahtev v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov, bi lahko bila povezana s kršitvami, zaradi česar bi bilo lahko ogroženo uresničevanje ciljev SRP.

(17) Posledice, določene za neizpolnjevanje pogojev za upravičenost, se morajo uporabiti, če upravičenci kršijo pravila SRP. Pri določitvi zneska neupravičenih odhodkov je treba upoštevati resnost neskladnosti upravičenca s pravili SRP, gospodarsko prednost, ki izhaja iz neskladnosti s pravili SRP, ali pomen prispevka ESPR h gospodarski dejavnosti upravičenca.

(18) Uresničevanje ciljev SRP bi bilo ogroženo tudi, če bi se finančna pomoč Unije v okviru ESPR izplačala državam članicam, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s pravili SRP v zvezi z javnim interesom ohranjanja morskih bioloških virov, kot sta zbiranje podatkov in izvajanje obveznosti nadzora. Poleg tega neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni tveganje, da države članice ne bi odkrile upravičencev, ki ne izpolnjujejo pogojev, ali neupravičenih dejavnosti.

(19) Kot preventivne ukrepe za preprečevanje neskladnih plačil in spodbujanje držav članic, da izpolnjujejo pravila SRP ali izpolnjevanje pravil zahtevajo od upravičencev, je treba uporabiti prekinitev roka plačila in začasno ustavitev plačil, katerih področje uporabe je časovno omejeno. Za izpolnitev načela sorazmernosti se morajo finančni popravki, ki imajo določene in nepopravljive posledice, uporabljati le za odhodke, ki so neposredno povezani z dejavnostmi, v okviru katerih so bila kršena pravila SRP.

(20) Za izboljšanje usklajevanja in uskladitev izvajanja skladov za podporo v okviru kohezijske politike, to so Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in Kohezijski sklad, s skladi za razvoj podeželja, to je z Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP), ter za pomorski in ribiški sektorjem, in sicer z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR), so bile za vse te sklade (skladi skupnega strateškega okvira) sprejete skupne določbe v [Uredbi (EU) št. […] o skupnih določbah][11]. Poleg te uredbe za ESPR veljajo posebne določbe v zvezi s posebnostmi SRP in CPP.

(21) Ob upoštevanju velikosti prihodnjega ESPR in glede na načelo sorazmernosti določbe v zvezi s strateškim načrtovanjem odstopajo od Uredbe [o skupnih določbah], zato je treba v prihodnje posvetovanje z zainteresiranimi stranmi izvesti vsaj dvakrat v programskem obdobju, pri čemer ga ni obvezno izvesti enkrat na leto, ker bi to pomenilo pretirano upravno in finančno breme za Komisijo in države članice.

(22) Ukrepi Unije morajo dopolnjevati ukrepe držav članic ali prispevati k njim. Za zagotovitev znatne dodane vrednosti je treba partnerstvo med Komisijo in državami članicami okrepiti z dogovori o sodelovanju med različnimi partnerji ob polnem upoštevanju institucionalnih pristojnosti držav članic. Posebno pozornost je treba nameniti zagotavljanju ustrezne zastopanosti žensk in manjšin. To partnerstvo zadeva regionalne in lokalne organe ter druge javne organe, kakor tudi druge ustrezne organe, vključno s tistimi, ki so pristojni za okolje in za spodbujanje enakosti spolov, gospodarske in socialne partnerje ter druge pristojne organe. Zadevni partnerji morajo sodelovati pri pripravi pogodb o partnerstvu ter pri pripravi, izvajanju, spremljanju in vrednotenju programov.

(23) V skladu z načelom sorazmernosti se lahko sredstva, ki jih za izvedbo namenijo Komisija in države članice, razlikujejo glede na celotni znesek javnofinančnih odhodkov za posamezen operativni program. Tako razlikovanje se mora uporabljati predvsem pri dodelitvi sredstev za vrednotenje, nadzor in poročanje o izvajanju operativnih programov.

(24) Komisija mora pripraviti letno razdelitev razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti po državah članicah na podlagi objektivnih in preglednih meril; ta merila morajo vključevati pretekle dodelitve v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in preteklo porabo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006.

(25) V okviru SRP je zelo pomembno, da so izpolnjeni nekateri predhodni pogoji, zlasti v zvezi s predložitvijo večletnega nacionalnega strateškega načrta za ribogojstvo in dokazano upravno zmožnostjo za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva ter izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje.

(26) V skladu s ciljem poenostavitve sistema se morajo vse dejavnosti ESPR v okviru deljenega upravljanja, vključno z nadzorom in zbiranjem podatkov, izvajati v obliki enega samega operativnega programa na državo članico v skladu z njeno nacionalno strukturo. Načrtovanje programov zajema obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020. Vsaka država članica mora pripraviti en operativni program. V vsakem programu je treba opredeliti strategijo za doseganje ciljev v zvezi s prednostnimi nalogami Unije v okviru ESPR in izbrane ukrepe. Načrtovanje mora biti skladno s prednostnimi nalogami Unije in hkrati ustrezati nacionalnim razmeram ter mora dopolnjevati druge politike Unije, zlasti politiko za razvoj podeželja in kohezijsko politiko.

(27) Za prispevanje k cilju poenostavitve izvajanja ESPR ter zmanjšanje stroškov nadzora in stopenj napak morajo države članice čim bolj izkoristiti možnost iz [Uredbe o skupnih določbah] v zvezi z uporabo pavšalnih zneskov in drugih poenostavljenih oblik nepovratnih sredstev.

(28) Države članice morajo za namene izvrševanja obveznosti glede nadzora v okviru SRP pripraviti oddelek o nadzoru v operativnem programu v skladu s prednostnimi nalogami Unije, ki jih je Komisija sprejela za to področje politike. Za prilagoditev operativnega programa spreminjajočim se potrebam v smislu nadzora in izvrševanja se lahko oddelek o nadzoru iz operativnih programov redno pregleduje na podlagi sprememb prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko nadzora in izvrševanja v okviru SRP. Te spremembe mora odobriti Komisija.

(29) Da bi se ohranila prožnost pri načrtovanju dejavnosti na področju nadzora, je treba za pregled oddelka o nadzoru v operativnem programu uporabiti poenostavljeni postopek.

(30) Države članice morajo pripraviti oddelek operativnega programa o zbiranju podatkov v skladu z večletnim programom Unije. Da bi se države članice prilagodile posebnim potrebam glede dejavnosti zbiranja podatkov, morajo pripraviti letni delovni načrt, ki ga morajo vsako leto prilagoditi v skladu s smernicami Komisije, pri čemer ga mora Komisija tudi odobriti.

(31) Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti ribolovnih dejavnosti je nujno treba spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti inovativne dejavnosti in razvoj podjetij.

(32) Da bi bile ribolovne in pomorske dejavnosti konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, so bistvene tudi naložbe v človeški kapital. Zato je treba s sredstvi ESPR podpirati vseživljenjsko učenje, sodelovanje med znanstveniki in ribiči, da se spodbudi razširjanje znanja, in storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.

(33) Ob upoštevanju pomena vloge zakonskih partnerjev samozaposlenih malih priobalnih ribičev je treba s sredstvi ESPR podpreti usposabljanje in povezovanje v mreže, kar bi prispevalo k njihovemu poklicnemu razvoju in jim omogočilo, da bolje izvajajo pomožne naloge, ki jih tradicionalno opravljajo.

(34) Ob zavedanju majhne prisotnosti malih priobalnih ribičev v socialnem dialogu je treba s sredstvi ESPR podpreti organizacije, ki spodbujajo ta dialog v ustreznih forumih.

(35) Ob zavedanju, da je mogoče z diverzifikacijo ustvariti veliko možnosti za male priobalne ribiče in da imajo ti ključno vlogo v obalnih skupnostih, je treba s sredstvi ESPR prispevati k diverzifikaciji s financiranjem zagona podjetij in naložb za naknadno opremljanje plovil skupaj z ustreznim usposabljanjem za pridobitev strokovnih znanj in spretnosti na ustreznem področju zunaj področja ribolovnih dejavnosti.

(36) Za zadovoljitev zdravstvenih in varnostnih potreb na krovu plovil je treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v varnost in higieno na krovu.

(37) Zaradi vzpostavitve sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [Uredbe o SRP] in zagotavljanja podpore državam članicam pri izvajanju teh novih sistemov je treba iz ESPR dodeliti nepovratna sredstva za krepitev zmogljivosti in izmenjavo najboljših praks.

(38) Z uvedbo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij je treba povečati konkurenčnost sektorja. Zato so morda potrebne nove poklicne priložnosti zunaj ribolovnih dejavnosti. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti diverzifikacijo in ustvarjanje delovnih mest v ribiških skupnostih, zlasti s podpiranjem zagona novih podjetij in prerazporeditvijo plovil za pomorske dejavnosti zunaj področja ribolovnih dejavnosti za ladjevje za mali priobalni ribolov. Zdi se, da je ta zadnja dejavnost primerna, ker ladjevje za mali priobalni ribolov ni zajeto v sisteme prenosljivih ribolovnih koncesij.

(39) Cilj skupne ribiške politike je zagotoviti trajnostno izkoriščanje staležev rib. Presežna zmogljivost je pomemben dejavnik prelova. Zato je nujno treba prilagoditi ribiško ladjevje Unije razpoložljivim virom. Odpravljanje presežne zmogljivosti z državno pomočjo, npr. z začasnim ali trajnim prenehanjem dejavnosti in programi za razrez, se je izkazalo za neučinkovito. ESPR bo zato podpiral vzpostavitev in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, da bi se zmanjšala presežna zmogljivost ter povečali gospodarska uspešnost in donosnost zadevnih gospodarskih subjektov.

(40) Ker je presežna zmogljivost eden od glavnih dejavnikov prelova, je treba sprejeti ukrepe za prilagoditev ribiškega ladjevja Unije razpoložljivim virom; v tem okviru je treba s sredstvi ESPR podpreti uvedbo, prilagajanje in upravljanje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij, ki jih kot upravljavska orodja za zmanjšanje presežne zmogljivosti uvaja SRP.

(41) Okoljska vprašanja je nujno vključiti v ESPR in podpreti izvajanje ohranitvenih ukrepov v okviru SRP, pri čemer pa je treba upoštevati različne pogoje v vodah Unije. Zato je nujno razviti regionaliziran pristop k ohranitvenim ukrepom.

(42) Prav tako je treba s sredstvi ESPR podpreti zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje, zlasti s spodbujanjem ekoloških inovacij, selektivnejšega orodja in opreme ter ukrepov za varstvo in obnovo morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter storitev, ki jih ti zagotavljajo, v skladu s strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2020.

(43) V skladu s prepovedjo zavržkov, ki jo uvaja SRP, je treba s sredstvi ESPR podpreti naložbe v ribiška plovila, ki bi omogočile čim boljše izkoriščanje naključnega ulova in uporabo premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib. Ker so viri omejeni, je treba za povečanje vrednosti ulovljenih rib s sredstvi ESPR podpreti tudi naložbe v ribiška plovila s ciljem povečanja komercialne vrednosti ulovljenih rib.

(44) Ob zavedanju, kako pomembna so ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja, je treba s sredstvi ESPR podpreti ustrezne naložbe, zlasti za zagotavljanje večje energetske učinkovitosti, boljšega varstva okolja, kakovosti iztovorjenih proizvodov ter večje varnosti in boljših delovnih pogojev.

(45) Za Unijo je bistveno, da se doseže trajnostno ravnovesje med sladkovodnimi viri in njihovim izkoriščanjem; zato je treba ob ustreznem upoštevanju vpliva na okolje in hkratnem zagotavljanju nadaljnje gospodarske sposobnosti preživetja teh sektorjev z ustreznimi določbami podpreti ribolov v celinskih vodah.

(46) V skladu s strategijo Komisije za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva[12], cilji SRP in strategijo Evropa 2020 je treba s sredstvi ESPR podpreti okoljsko, gospodarsko in socialno trajnosten razvoj sektorja ribogojstva.

(47) Ribogojstvo prispeva k rasti in delovnim mestom v obalnih in podeželskih regijah. Zato je bistveno, da je ESPR dostopen nosilcem dejavnosti ribogojstva, zlasti malim in srednje velikim podjetjem, ter da prispeva k vstopu novih ribogojcev v sektor. Za povečanje konkurenčnosti in gospodarske uspešnosti dejavnosti ribogojstva je nujno spodbujati inovacije in podjetništvo. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti inovativne dejavnosti in razvoj podjetij, zlasti neprehransko ribogojstvo in ribogojstvo na odprtem morju.

(48) Nove oblike prihodkov v kombinaciji z dejavnostmi ribogojstva že ustvarjajo dodano vrednost za razvoj podjetij. Zato je treba s sredstvi ESPR podpreti te dopolnilne dejavnosti zunaj sektorja ribogojstva, kot so turistični ribolov, dejavnosti na področju izobraževanja ali dejavnosti na področju okolja.

(49) Druga pomembna načina za povečanje prihodkov nosilcev dejavnosti ribogojstva sta ustvarjanje dodane vrednosti proizvodov teh podjetij s predelavo in trženjem lastnih proizvodov ter uvajanje novih tržno zanimivih vrst, s čimer se diverzificira proizvodnja.

(50) Ob zavedanju, da je treba opredeliti najustreznejša območja za razvoj ribogojstva, pri čemer je treba upoštevati dostop do voda in prostora, je treba s sredstvi ESPR podpirati nacionalne organe pri strateških odločitvah na nacionalni ravni.

(51) Da bi bile dejavnosti ribogojstva konkurenčnejše in gospodarsko uspešnejše, je nujno vlagati tudi v človeški kapital. Zato je treba s sredstvi ESPR podpirati vseživljenjsko učenje in povezovanje v mreže, da se spodbudi razširjanje znanja, ter storitve svetovanja, ki prispevajo k boljši splošni učinkovitosti in večji konkurenčnosti gospodarskih subjektov.

(52) Za spodbujanje okoljsko trajnostnega ribogojstva je treba s sredstvi ESPR podpirati dejavnosti ribogojstva, ki so zelo prijazne do okolja, prehod nosilcev dejavnosti ribogojstva na okoljsko ravnanje, uporabo sistemov okoljske presoje in prehod na ekološko ribogojstvo. Prav tako je treba s sredstvi ESPR podpirati ribogojstvo, ki zagotavlja posebne okoljske storitve.

(53) Ob zavedanju pomembnosti varstva potrošnikov je treba s sredstvi ESPR zadostno podpreti ribogojce, da se prepreči in zmanjša tveganje za javno zdravje in zdravje živali, ki lahko nastane pri dejavnostih reje živali v sektorju ribogojstva.

(54) Ob upoštevanju tveganosti naložb v dejavnosti ribogojstva je treba s sredstvi ESPR prispevati k varnosti podjetij s kritjem dostopa do zavarovanja staleža, da se zavaruje prihodek proizvajalcev v primeru neobičajnih izgub pri proizvodnji, zlasti zaradi naravnih nesreč, neugodnih podnebnih pogojev, nenadnih sprememb kakovosti vode, bolezni ali napadov škodljivcev in uničenja proizvodnih zmogljivosti.

(55) Ker je pristop k lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost, v zadnjih letih koristno prispeval k spodbujanju razvoja ribiških in podeželskih območij ob celovitem upoštevanju potreb po notranjem razvoju v več sektorjih, je treba v prihodnosti še naprej in še bolj podpirati ta pristop.

(56) Na ribiških območjih je treba v procesu lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujati inovativne pristope k rasti in ustvarjanju novih delovnih mest, zlasti z ustvarjanjem dodane vrednosti ribiških proizvodov in diverzifikacijo lokalnega gospodarstva z uvajanjem novih gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi v okviru „modre rasti“ in v širših pomorskih sektorjih.

(57) Trajnostni razvoj ribiških območij mora prispevati k doseganju ciljev Strategije Evropa 2020 za spodbujanje socialne vključenosti in zmanjševanje revščine ter k spodbujanju inovacij na lokalni ravni in k ozemeljski koheziji, ki je glavna prednostna naloga v skladu z Lizbonsko pogodbo.

(58) Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je treba izvajati od spodaj navzgor v okviru lokalnih partnerstev med predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe, pri čemer mora pravilno odražati lokalno družbo; ti lokalni akterji lahko najbolje oblikujejo in izvajajo celovite večsektorske strategije lokalnega razvoja v skladu s potrebami svojih lokalnih ribiških območij; da bi se zagotovila ustrezna zastopanost lokalnih akcijskih skupin, nobena posamezna interesna skupina ne sme imeti več kot 49 % glasovalnih pravic v organih odločanja.

(59) Ključna značilnost tega pristopa je povezovanje lokalnih partnerstev v mrežo. Sodelovanje med temi lokalnimi partnerstvi je pomembno orodje razvoja, ki ga je treba zagotoviti v okviru ESPR.

(60) Podporo za ribiška območja v okviru ESPR je treba usklajevati z lokalno razvojno pomočjo iz drugih skladov Unije, pri čemer mora zajemati vse vidike priprave in izvajanja lokalnih razvojnih strategij in dejavnosti lokalnih akcijskih skupin ter stroške animacije lokalnega območja in vodenja lokalnega partnerstva.

(61) Da bi se zagotovila sposobnost preživetja ribištva in ribogojstva na zelo konkurenčnem trgu, je treba sprejeti določbe o zagotavljanju podpore za izvajanje [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva][13] ter za dejavnosti trženja in predelave, ki jih izvajajo gospodarski subjekti, da bi povečali vrednost ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva. Posebno pozornost je treba nameniti spodbujanju dejavnosti, ki povezujejo proizvodne dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja v dobavni verigi. Zaradi prilagoditve novi politiki prepovedi zavržkov je treba s sredstvi ESPR podpreti tudi predelavo naključnega ulova.

(62) Prednostno se je treba osredotočiti na organizacije in združenja organizacij proizvajalcev, ki jim je treba dodeliti podporo. Nadomestilo za pomoč za skladiščenje ter pomoč za načrte proizvodnje in trženja je treba postopno opustiti, ker se je pomen takšne podpore zmanjšal glede na spreminjajočo se strukturo trga Unije za takšne proizvode in vedno večji pomen močnih organizacij proizvajalcev.

(63) Ob zavedanju, da se mali priobalni ribiči srečujejo z vse večjo konkurenco, je treba s sredstvi ESPR podpreti podjetniške pobude malih priobalnih ribičev za ustvarjanje dodane vrednosti ulova, zlasti s predelavo ali neposrednim trženjem ulovljenih rib.

(64) Ribolovne dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije se srečujejo s težavami, zlasti zaradi dodatnih stroškov pri trženju nekaterih ribiških proizvodov, ki so posledica posebnih omejitev, opredeljenih v členu 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(65) Da bi se ohranila konkurenčnost nekaterih ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij Evropske unije glede na konkurenčnost podobnih proizvodov iz drugih regij Unije, je Evropska unija leta 1992 sprejela ukrepe za uvedbo sistema nadomestil za takšne dodatne stroške v ribiškem sektorju. Ukrepi, ki veljajo za obdobje 2007–2013, so določeni v Uredbi Sveta (ES) št. 791/2007[14]. Od 1. januarja 2014 je treba zagotavljati nadaljnjo podporo za nadomestitev dodatnih stroškov trženja nekaterih ribiških proizvodov.

(66) Zaradi drugačnih pogojev trženja v zadevnih najbolj oddaljenih regijah, nihanj v ulovu in staležih ter povpraševanja na trgu morajo biti zadevne države članice tiste, ki določajo, kateri ribiški proizvodi so upravičeni do nadomestila, njihovo največjo količino in višino nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico.

(67) Države članice je treba pooblastiti za pripravo seznama in določitev količin zadevnih ribiških proizvodov ter višine nadomestila v okviru celotne dodelitve na državo članico. Prav tako morajo imeti pravico do prilagajanja svojih načrtov nadomestil, če to upravičujejo spremembe pogojev.

(68) Države članice morajo določiti višino nadomestila na ravni, ki omogoča ustrezno nadomestilo za dodatne stroške, ki so posledica posebne prikrajšanosti najbolj oddaljenih regij in izhajajo predvsem iz stroškov prevoza proizvodov v celinsko Evropo. Da bi se izognili čezmernim nadomestilom, mora biti njihova višina sorazmerna z dodatnimi stroški, kritimi iz pomoči, ter ne sme v nobenem primeru presegati 100 % stroškov prevoza na evropsko celino in z njim povezanih stroškov. Zato je treba upoštevati tudi druge vrste javnih intervencij, ki vplivajo na višino dodatnih stroškov.

(69) Bistveno je, da imajo države članice in gospodarski subjekti ustrezno opremo za izvajanje nadzora v skladu z visokimi standardi ter s tem za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ob zagotavljanju trajnostnega izkoriščanja živih vodnih virov; s sredstvi ESPR je zato treba podpreti države članice in gospodarske subjekte v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009. Z vzpostavitvijo kulture spoštovanja pravil mora ta podpora prispevati k trajnostni rasti.

(70) V okviru ESPR je treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za izvajanje sistema Unije za nadzor v okviru enega sklada.

(71) V skladu s cilji Unije o politiki nadzora in izvrševanja se zdi primerno, da se čim manj časa nameni nadzoru ribištva z uporabo patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, ki ga je treba natančno določiti, da se zagotovi podlaga za podporo v okviru ESPR.

(72) Ker je na področju nadzora pomembno sodelovanje med državami članicami, je treba s sredstvi ESPR podpreti to sodelovanje.

(73) Sprejeti je treba določbe o podpori za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu, kot je opredeljeno v večletnem programu Unije, zlasti za zagotovitev podpore za nacionalne programe ter upravljanje in uporabo podatkov za znanstvene analize in izvajanje SRP. V okviru ESPR je treba še naprej zagotavljati podporo državam članicam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 za nadomestilo odhodkov za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov o ribištvu v okviru enega sklada.

(74) Prav tako je treba podpreti sodelovanje med državami članicami in po potrebi s tretjimi državami na področju zbiranja podatkov v istem morskem bazenu ter sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi ustanovami.

(75) Cilj CPP je podpreti trajnostno izkoriščanje morij in oceanov ter razviti usklajen, dosleden in pregleden proces odločanja o politikah, ki zadevajo oceane, morja, otoke, obalne in najbolj oddaljene regije ter pomorske sektorje, v skladu s sporočilom Komisije „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“[15].

(76) Zagotoviti je treba vzdržno financiranje izvajanja in nadaljnjega razvoja celostne pomorske politike Evropske unije v skladu z izjavami Sveta, Evropskega parlamenta in Odbora regij[16].

(77) S sredstvi ESPR je treba podpreti spodbujanje celostnega pomorskega upravljanja na vseh ravneh, zlasti z izmenjavo najboljših praks ter nadaljnjim razvojem in izvajanjem strategij morskih bazenov. Cilj teh strategij je vzpostaviti celosten okvir za soočanje s skupnimi izzivi v evropskih morskih bazenih in okrepiti sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, da bi se čim bolje izkoristili finančni instrumenti in sredstva Unije ter spodbudila gospodarska, socialna in ozemeljska kohezija v Uniji.

(78) S sredstvi ESPR je treba podpreti tudi nadaljnji razvoj orodij za ustvarjanje sinergij med pobudami v različnih sektorjih, ki zadevajo morja, oceane in obale. To velja za celostni pomorski nadzor, katerega cilj je okrepitev ozaveščenosti o stanju na področju pomorstva z boljšo in varno izmenjavo informacij med sektorji. Vendar se dejavnosti v zvezi s pomorskim nadzorom, ki spadajo na področje uporabe naslova V Pogodbe o delovanju Evropske unije, ne smejo financirati v okviru ESPR.

(79) Zaradi medsebojne povezanosti nekaterih informacijskih sistemov, ki se uporabljajo v teh sektorjih, bodo morda morali ti sektorji skladno uporabiti lastne mehanizme financiranja v skladu z določbami Pogodbe. Pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom sta bistvena za trajnostni razvoj morskih območij in obalnih regij, pri čemer prispevata k ciljem upravljanja, ki temeljijo na ekosistemih, ter razvoju povezav med kopnim in morjem. Ta orodja so pomembna tudi za upravljanje različnih oblik izkoriščanja obal, morij in oceanov, da bi se zagotovil njihov trajnostni gospodarski razvoj in spodbujale čezmejne naložbe, medtem ko se bodo z izvajanjem Okvirne direktive o morski strategiji dodatno opredelile omejitve trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje. Poleg tega je treba izpopolniti znanje o morskem svetu in spodbujati inovacije z zagotavljanjem lažjega zbiranja, brezplačne izmenjave, ponovne uporabe in razširjanja podatkov o stanju oceanov in morij.

(80) S sredstvi ESPR je treba tudi podpreti trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in konkurenčnost v pomorskih sektorjih in obalnih regijah. Zlasti je treba opredeliti regulativne ovire in pomanjkljivosti na področju znanj in spretnosti, ki ovirajo rast sektorjev v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjev, ter dejavnosti, katerih cilj je spodbuditi naložbe v tehnološke inovacije, ki so potrebne za krepitev poslovnega potenciala morskih in pomorskih dejavnosti.

(81) ESPR mora dopolnjevati obstoječe in prihodnje finančne instrumente Unije in držav članic ter biti skladen s temi finančnimi instrumenti na nacionalni in podnacionalni ravni, da bi se spodbudila varstvo in trajnostna raba oceanov, morij in obal, prispevalo k spodbujanju učinkovitejšega sodelovanja med državami članicami ter njihovimi obalnimi, otoškimi in najbolj oddaljenimi regijami ter upoštevali prednostne naloge in napredek pri izvajanju nacionalnih in lokalnih projektov. Sklad bo povezan z drugimi politikami Unije, ki lahko imajo pomorsko razsežnost, zlasti z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Kohezijskim skladom in Evropskim socialnim skladom ter programom Obzorje 2020 za raziskave in energetsko politiko.

(82) Da bi se dosegli cilji SRP na svetovni ravni, ima Unija dejavno vlogo pri delu mednarodnih organizacij. Zato je bistveno, da Unija prispeva k financiranju dejavnosti takih organizacij, katerih namen je zagotavljanje ohranjanja in trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov na odprtem morju in v vodah tretjih držav. V okviru ESPR je treba še naprej zagotavljati podporo mednarodnim organizacijam na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 v okviru enega sklada.

(83) Da bi se izboljšalo upravljanje v okviru SRP in zagotovilo učinkovito delovanje svetovalnih svetov, je treba svetovalnim svetom zagotoviti zadostno in trajno financiranje, da lahko učinkovito izvajajo svoje naloge na področju svetovanja v okviru SRP. V skladu z načelom financiranja iz enega sklada je treba podporo regionalnim svetovalnim svetom namesto na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2006 zagotavljati s sredstvi ESPR.

(84) S tehnično pomočjo je treba v okviru ESPR zagotavljati podporo pri pripravljalnih delih, upravno in tehnično podporo ter podporo za ukrepe na področju informiranja, povezovanja v mrežo, vrednotenja, revizij, študij in izmenjave izkušenj, da bi se olajšalo izvajanje operativnega programa ter spodbujali inovativni pristopi in prakse za preprosto in pregledno izvajanje. Tehnična pomoč mora vključevati tudi vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katerih namen je gradnja zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in podpiranje sodelovanja med lokalnimi partnerstvi.

(85) V zvezi z vsemi dejavnostmi v okviru deljenega in neposrednega upravljanja, ki se financirajo v skladu s to uredbo, je treba zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije z ustrezno uporabo pravnih aktov v zvezi z zaščito navedenih interesov ter zagotoviti, da države članice in Komisija izvajajo ustrezen nadzor.

(86) V zvezi z določbami te uredbe, ki zadevajo deljeno upravljanje, je treba uporabljati [Uredbo (EU) št. […] o splošnih določbah] in določbe, sprejete v skladu z navedeno uredbo. V okviru te uredbe je treba spoštovati zlasti [Uredbo (EU) št. […] o skupnih določbah][17], ki zadeva deljeno upravljanje sredstev Unije z državami članicami na podlagi načel dobrega finančnega poslovodenja, preglednosti in nediskriminacije, ter določbe o delovanju akreditacijskih organov in načela v zvezi s proračunom.

(87) Vendar je treba ob upoštevanju posebnosti ESPR, zlasti njegove velikosti, vrste financiranih dejavnosti, tesne povezanosti s SRP in drugih pomembnih dejavnikov, v tej uredbi nekatere skupne določbe o deljenem upravljanju prilagoditi, opustiti ali dopolniti. Kadar to določa [Uredba (EU) št. […] o skupnih določbah], je treba v okviru ESPR dopolniti te skupne določbe.

(88) Ob zavedanju pomembnosti zagotavljanja ohranjanja morskih bioloških virov in zaščite staležev rib, zlasti pred nezakonitim ribolovom, in v duhu sklepov iz zelene knjige o reformi SRP[18] je treba podporo iz ESPR odreči gospodarskim subjektom, ki ne delujejo v skladu s pravili SRP in ki zlasti ogrožajo trajnost zadevnih staležev in zato pomenijo resno grožnjo za trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, ter zlasti gospodarskim subjektom, ki sodelujejo pri nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu. Finančna sredstva Unije se ne smejo v nobeni fazi, od izbiranja do izvajanja dejavnosti, uporabiti za ogrožanje javnega interesa ohranjanja morskih bioloških virov, izraženih v ciljih uredbe o SRP.

(89) Države članice morajo sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistemov za upravljanje in nadzor. V ta namen je treba za vsak operativni program določiti organ upravljanja, plačilno agencijo in certifikacijski organ ter opredeliti njihove odgovornosti. Te odgovornosti se nanašajo zlasti na dobro finančno poslovanje, organizacijo vrednotenja, potrjevanje odhodkov, revizijo in skladnost z zakonodajo Unije. Predvideti je treba redne sestanke med Komisijo in zadevnimi nacionalnimi organi, da se zagotovi spremljanje pomoči. Kar zadeva upravljanje in nadzor, je treba zlasti določiti, kako države članice zagotovijo, da so sistemi vzpostavljeni in da zadovoljivo delujejo.

(90) Finančne interese Unije je treba v celotnem ciklu odhodkov zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(91) Zneski, ki jih države članice izterjajo v primeru nepravilnosti, morajo ostati na voljo za operativne programe zadevne države članice. Uvesti je treba sistem finančne odgovornosti držav članic v primeru nepopolne izterjave sredstev zaradi nepravilnosti, pri čemer mora imeti Komisija možnost, da zaščiti interese proračuna Unije z bremenitvijo računa zadevne države članice za del sredstev, ki so bila izgubljena zaradi nepravilnosti in niso bila izterjana v razumnem roku.

(92) V interesu dobrega delovnega partnerstva in ustreznega spodbujanja pomoči Unije je treba zagotoviti najširšo možno informiranje in obveščanje javnosti. Organi, ki so odgovorni za upravljanje pomoči, morajo biti odgovorni za ta vidik in za obveščanje Komisije o sprejetih ukrepih.

(93) Pravila in postopke, ki urejajo obveznosti in plačila, je treba poenostaviti, da se zagotovi stalen dotok denarja. Predfinanciranje v višini 4 % prispevka ESPR bi pripomoglo k hitrejšemu izvajanju operativnega programa.

(94) Za zagotovitev dobrega upravljanja s sredstvi Unije bi bilo treba izboljšati napovedovanje in izvrševanje odhodkov. V ta namen morajo države članice Komisiji redno pošiljati napovedi glede porabe sredstev Unije, pri čemer morata biti posledici kakršne koli zamude pri finančnem izvajanju vračilo predplačila in samodejno prenehanje prevzetih obveznosti.

(95) Za obravnavanje posebnih potreb v okviru SRP iz členov 50 in 51 [uredbe o SRP] ter prispevanje k skladnosti s pravili SRP je treba pri pravilih o prekinitvi roka plačil [Uredba (EU) št. [...] o skupnih določbah] določiti dodatne določbe. Če država članica ali gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznosti v okviru SRP ali če ima Komisija dokaze o takšnem pomanjkanju skladnosti, mora biti kot previdnostni ukrep Komisiji dovoljeno, da prekine plačila.

(96) Poleg možnosti prekinitve in za preprečitev očitnega tveganja izplačila neupravičenih odhodkov mora imeti Komisija možnost, da začasno ustavi plačila, povezana z neskladnostjo s pravili SRP iz členov 50 in 51 [uredbe o SRP].

(97) Za vzpostavitev finančnega razmerja med akreditiranimi plačilnimi agencijami in proračunom Unije mora Komisija vsako leto potrditi računovodske izkaze teh plačilnih agencij. Odločitev o potrditvi računovodskih izkazov mora zajemati popolnost, točnost in verodostojnost računovodskih izkazov, ne pa tudi skladnosti odhodkov z zakonodajo Unije.

(98) Operativni program je treba spremljati in vrednotiti, da se izboljša njegova kakovost in dokažejo njegovi dosežki. Komisija mora vzpostaviti okvir za skupno spremljanje in vrednotenje, da bi se med drugim pravočasno zagotovili ustrezni podatki. V zvezi s tem mora Komisija določiti seznam kazalnikov in vpliv politike ESPR v zvezi s specifičnimi cilji.

(99) Za spremljanje programa morata biti odgovorna organ upravljanja in odbor za spremljanje, ki se ustanovita za ta namen. Opredeliti je treba odgovornosti obeh organov. V zvezi s spremljanjem programa morata med drugim pripraviti letno poročilo o izvajanju in ga predložiti Komisiji.

(100) Za lažjo dostopnost in boljšo preglednost informacij o možnostih financiranja in upravičencih projektov mora biti v vsaki državi članici na voljo ena spletna stran ali spletni portal z informacijami o operativnem programu, vključno s seznami dejavnosti, za katere se prejema podpora v okviru posameznega operativnega programa. Na podlagi teh informacij je treba širši javnosti in zlasti davkoplačevalcem v Uniji zagotoviti razumne, oprijemljive in dejanske informacije o načinu porabe sredstev Unije v okviru ESPR. Poleg tega mora biti cilj objave zadevnih podatkov nadaljnje obveščanje javnosti o možnosti vložitve zahtevka za sredstva Unije. Vendar se ob popolnem upoštevanju temeljne pravice do varstva podatkov in v skladu s sodbo Sodišča v združenih zadevah Schecke[19] ne sme zahtevati objava imen fizičnih oseb.

(101) Za dopolnitev in spremembo nekaterih nebistvenih elementov te uredbe je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi s kodeksom ravnanja o opredelitvi primerov neskladnosti s pravili SRP, ki bi lahko povzročili nedopustnost zahtevka in časovnega okvira zahtevka, da se zagotovijo sorazmerni predhodni pogoji; o opredelitvi upravičenih naložb v plovila, da se preprečijo naložbe, ki bi povzročile povečanje ribolovne zmogljivosti plovila; o metodi izračuna neto prihodkov v primeru ekoloških inovacij; o določitvi upravičenih dejavnosti ter stroškov, povezanih z varstvom in obnovo zaščitenih morskih okolij; o opredelitvi upravičenih stroškov pri naložbah v ribogojstvo na odprtem morju in neprehransko ribogojstvo; o določitvi vsebine akcijskega načrta o lokalnih razvojnih strategijah; o določitvi upravičenih stroškov v okviru pripravljalne podpore za lokalne razvojne strategije; o opredelitvi upravičenih stroškov v okviru tekočih stroškov in stroškov animacije za lokalne razvojne strategije; o obveznostih plačilnih agencij; o določitvi nalog certifikacijskih organov; o pojasnitvi postopkov za ustrezno revizijsko sled; o pojasnitvi obveznosti držav članic v primeru povračila neupravičenih plačil; o določitvi primerov neskladnosti SRP, ki bi lahko povzročile začasno ustavitev plačil; o določitvi meril in metodologije, ki se uporabljajo v primeru pavšalnih ali ekstrapoliranih finančnih popravkov, ter seznama ustreznih primerov neskladnosti s pravili SRP, ki bi lahko povzročili uporabo finančnih popravkov; ter o vsebini in sestavi sistema spremljanja in vrednotenja.

(102) Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in ustrezno posredovanje ustreznih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(103) Komisijo je treba pooblastiti, da z izvedbenimi akti sprejme sklepe o letni razdelitvi dodelitev, sklepe o odobritvi operativnih programov in njihovih sprememb, sklepe o prednostnih nalogah Unije v zvezi s politiko nadzora in izvrševanja, sklepe o odobritvi letnih delovnih načrtov za zbiranje podatkov, sklepe o določanju dokazov za neskladnost s SRP, kar bi lahko povzročilo prekinitev roka plačil, sklepe o neizpolnjevanju pravil SRP, kar bi lahko povzročilo začasno ustavitev plačil, sklepe o začasni ustavitvi plačil in odpravi začasne ustavitve plačil, sklepe o finančnih popravkih in sklep o potrditvi računovodskih izkazov.

(104) Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z obliko operativnega programa, postopki za sprejetje operativnega programa, postopki v zvezi s sprejetjem letnega delovnega načrta za zbiranje podatkov, dejansko uporabo odstotnih točk intenzivnosti pomoči iz Priloge I, obdobjem za pošiljanje vmesne izjave o odhodkih, predpisi o obveznosti plačilnih agencij v zvezi z upravljanjem in nadzorom, posebnimi nalogami certifikacijskih organov, predpisi za učinkovito upravljanje in nadzor, predpisi o določanju plačil, ki jih je treba ustaviti, postopki za prekinitev roka plačil ali za prekinitev plačil, postopkom za dodatne preglede na kraju samem, ki jih izvede Komisija, obliko letnih poročil o izvajanju, elementi, ki jih je treba vključiti v predhodna in naknadna vrednotenja, ter pripravo tehničnih elementov za ukrepe obveščanja. Ta pooblastila je treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[20].

(105) Glede na postopkovno naravo določb, ki jih mora Komisija sprejeti z izvedbenimi akti iz členov 24, 98, 120 in 143, je treba pri sprejemanju teh členov uporabiti svetovalni postopek.

(106) Za lažji prehod s sistema, uvedenega z Uredbo (ES) št. 1198/2006, na sistem, uveden s to uredbo, je treba Komisijo v skladu s členom 290 Pogodbe pooblastiti za sprejemanje aktov v zvezi z opredelitvijo prehodnih določb.

(107) Nova shema podpore iz te uredbe nadomešča shemo podpore iz Uredbe (ES) št. 1198/2006, Uredbe (ES) št. 861/2006, Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike, Uredbe (ES) št. 1290/2005 o jamstvenem skladu, Uredbe (ES) št. 791/2007 in člena 103 Uredbe 1224/2009. Zato je treba te uredbe in določbo razveljaviti s 1. januarjem 2014 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I CILJI

POGLAVJE I Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1 Vsebina

Ta uredba opredeljuje finančne ukrepe Unije za izvajanje:

(a)          skupne ribiške politike (SRP),

(b)          ustreznih ukrepov v zvezi s pomorskim pravom,

(c)          trajnostnega razvoja ribiških območij in ribolova v celinskih vodah,

(d)          ter celostne pomorske politike (CPP).

Člen 2 Geografsko območje uporabe

Ta uredba se uporablja za dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Unije, razen če je v njej izrecno določeno drugače.

Člen 3 Opredelitev pojmov

1.           V tej uredbi se brez poseganja v odstavek 2 uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 5 [Uredbe o skupni ribiški politiki][21], člena 5 [Uredbe o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], člena 4 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 in člena 2 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah][22].

2.           V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) „skupno okolje za izmenjavo informacij“ pomeni mrežo sistemov z decentralizirano zasnovo za izmenjavo informacij med uporabniki iz različnih sektorjev, da se okrepi ozaveščenost o stanju v zvezi z dejavnostmi na morju;

(2) „medsektorske dejavnosti“ pomenijo pobude, ki hkrati koristijo različnim sektorjem in/ali sektorskim politikam v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije in ki jih ni mogoče v celoti doseči z ukrepi na posameznem zadevnem področju politik;

(3) „sistem za elektronsko zapisovanje in poročanje“ pomeni sistem za elektronsko izpolnjevanje in pošiljanje podatkov iz členov 15, 24 in 63 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

(4) „evropska mreža za pomorsko opazovanje in podatke“ pomeni mrežo, ki povezuje nacionalne programe pomorskega opazovanja in podatkov v skupen in dostopen evropski vir;

(5) „ribiško območje“ pomeni območje z morsko ali jezersko obalo ali območje z ribniki ali rečnim izlivom in z znatnim deležem zaposlenosti v ribištvu ali ribogojstvu, ki ga kot tako določi država članica;

(6) „ribič“ pomeni vsako osebo, ki opravlja profesionalni ribolov, kot ga priznava država članica, na krovu delujočega ribiškega plovila, ali poklicno pridobiva morske organizme, kot jih priznava država članica, brez plovila;

(7) „celostna pomorska politika“ (CPP) pomeni politiko Unije, katere cilj je spodbujanje usklajenega in doslednega odločanja, da se s skladnimi pomorskimi politikami in ustreznim mednarodnim sodelovanjem čim bolj povečajo trajnostni razvoj, gospodarska rast in socialna kohezija držav članic ter zlasti obalnih, otoških in najbolj oddaljenih regij v Uniji ter pomorskih sektorjev;

(8) „celostni pomorski nadzor“ je pobuda EU za povečanje uspešnosti in učinkovitosti nadzora evropskih morij z izmenjavo informacij ter medsektorskim in čezmejnim sodelovanjem;

(9) „nepravilnost“ pomeni nepravilnost, kakor je opredeljena v členu 1(2) Uredbe Sveta 2988/95;

(10) „ribolov v celinskih vodah“ pomeni ribolov, ki se izvaja v pridobitne namene s plovili, ki delujejo izključno v celinskih vodah, ali z drugimi pripravami, ki se uporabljajo za ribolov na ledu;

(11) „celovito gospodarjenje z obalnim pasom“ pomeni strategije in ukrepe, kakor so opredeljeni v priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta (2002/413/ES) z dne 30. maja 2002 o celovitem gospodarjenju z obalnim pasom v Evropi[23];

(12) „celostno pomorsko upravljanje“ pomeni usklajeno upravljanje vseh sektorskih politik EU, ki zadevajo oceane, morja in obalne regije;

(13) „morske regije“ pomenijo geografska območja iz Priloge I k Sklepu Sveta 2004/585/ES in območja, ki so jih določile regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

(14) „pomorsko prostorsko načrtovanje“ pomeni postopek, s katerim javni organi analizirajo ter razdelijo prostorsko in časovno porazdelitev človekovih dejavnosti v morskih območjih za izpolnitev ekoloških, gospodarskih in socialnih ciljev;

(15) „ukrep“ pomeni sklop dejavnosti;

(16) „javnofinančni odhodki“ pomenijo vsak prispevek k financiranju dejavnosti iz proračuna države članice, regionalnih ali lokalnih organov oziroma Evropske unije in vse podobne odhodke. Vsak prispevek k financiranju dejavnosti, ki izhaja iz proračunov subjektov javnega prava oziroma združenj enega ali več regionalnih ali lokalnih organov ali subjektov javnega prava, ki delujejo v skladu z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev[24], se šteje kot javni prispevek;

(17) „strategija morskih bazenov“ pomeni strukturiran okvir sodelovanja na področju določenega geografskega območja, ki ga razvijejo evropske institucije, države članice, njihove regije in po potrebi tretje države, ki si delijo morski bazen; strategija upošteva geografske, podnebne, gospodarske in politične značilnosti morskega bazena;

(18) „mali priobalni ribolov“ pomeni ribolov z ribiškimi plovili, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja iz preglednice 3 v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003 o registru ribolovne flote Skupnosti[25];

(19) „plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah“, pomenijo plovila, ki opravljajo gospodarski ribolov v celinskih vodah in niso vključena v register ribolovne flote Unije.

NASLOV II SPLOŠNI OKVIR

POGLAVJE I Ustanovitev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter njegovi cilji

Člen 4 Ustanovitev

Ustanovi se Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR).

Člen 5 Cilji

ESPR prispeva k naslednjim ciljem:

(a) spodbujanje trajnostnega in konkurenčnega ribištva in ribogojstva;

(b) pospeševanje razvoja in izvajanja celostne pomorske politike Unije z dopolnjevanjem kohezijske politike in skupne ribiške politike;

(c) spodbujanje uravnoteženega in vključujočega ozemeljskega razvoja ribiških območij;

(d) pospeševanje izvajanja SRP.

Člen 6 Prednostne naloge Unije

Uresničevanje ciljev ESPR prispeva k strategiji Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Cilji se uresničujejo prek naslednjih šestih prednostnih nalog Unije, ki zadevajo ustrezne tematske cilje skupnega strateškega okvira:

(1)          povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije z izpolnitvijo naslednjih ciljev:

(a) spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, ustvarjanja novih delovnih mest ter podpiranja mobilnosti delovne sile v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in ribogojstva;

(b) diverzifikacija ribiških dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva in rast pomorskega gospodarstva, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb;

(2)          spodbujanje ribištva, ki temelji na inovativnosti, konkurenčnosti in znanju, s poudarkom na naslednjih področjih:

(a) podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij in znanja;

(b) povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja ribištva, zlasti ladjevja za mali priobalni ribolov, ter izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev;

(c) razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja;

(d) boljša tržna ureditev za ribiške proizvode;

(3)          spodbujanje ribogojstva, ki temelji na inovativnosti, konkurenčnosti in znanju, s poudarkom na naslednjih področjih:

(a) podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij in znanja;

(b) spodbujanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja nosilcev dejavnosti ribogojstva, predvsem malih in srednje velikih podjetij;

(c) razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja;

(d) boljša tržna ureditev za proizvode iz ribogojstva;

(4)          spodbujanje trajnostnega ribištva in ribištva, gospodarnega z viri, s poudarkom na naslednjih področjih:

(a) zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje;

(b) varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo;

(5)          spodbujanje trajnostnega ribogojstva in ribogojstva, gospodarnega z viri, s poudarkom na naslednjih področjih:

(a) krepitev ekosistemov, ki so povezani z ribogojstvom, in spodbujanje ribogojstva, gospodarnega z viri;

(b) spodbujanje ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja, zdravja in dobrega počutja živali ter javnega zdravja in varnosti;

(6)          spodbujanje izvajanja SRP s:

(a) pridobivanjem novih znanstvenih spoznanj in zbiranjem podatkov;

(b) podpiranjem nadzora in izvrševanja, izboljšanjem institucionalnih zmogljivosti in učinkovito javno upravo.

POGLAVJE II Deljeno in neposredno upravljanje

Člen 7 Deljeno in neposredno upravljanje

1.           Ukrepe iz naslova V in tehnično pomoč iz člena 92 ESPR financira v skladu z načelom deljenega upravljanja med državami članicami in Unijo ter v skladu s skupnimi pravili iz [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].[26]

2.           Ukrepe iz naslova VI, razen tehnične pomoči iz člena 92, ESPR financira v skladu z načelom neposrednega upravljanja.

POGLAVJE III Splošna načela pomoči v okviru deljenega upravljanja

Člen 8 Državna pomoč

1.           Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se členi 107, 108 in 109 Pogodbe uporabljajo za pomoč, ki jo države članice dodelijo podjetjem, dejavnim na področju ribištva in ribogojstva.

2.           Vendar se členi 107, 108 in 109 Pogodbe ne uporabljajo za izplačila, ki jih države članice izvedejo na podlagi te uredbe in v skladu z njo na področju uporabe člena 42 Pogodbe.

3.           Nacionalne določbe, ki določajo javno financiranje, ki presega določbe te uredbe o finančnih prispevkih iz odstavka 2, se obravnavajo kot celota na podlagi odstavka 1.

Člen 9 Partnerstvo

Z odstopanjem od člena 5(4) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] se Komisija v programskem obdobju vsaj dvakrat posvetuje o izvajanju podpore iz ESPR z organizacijami, ki zastopajo partnerje na ravni Unije.

Člen 10 Usklajevanje

Poleg načel iz člena 4 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] Komisija in države članice zagotovijo usklajenost in dopolnjevanje med podporo iz ESPR, podporo iz drugih politik in finančnih instrumentov Unije, vključno z [Uredbo (ES) št. [...] o oblikovanju okvirnega programa za ukrepe na področju okolja in podnebnih sprememb (okvirni program LIFE)][27], ter podporo iz instrumentov v okviru zunanjega delovanja Unije. Usklajevanje med pomočjo iz ESPR in okvirnega programa LIFE se doseže zlasti s spodbujanjem financiranja dejavnosti, ki dopolnjujejo integrirane projekte, financirane iz okvirnega programa LIFE, ter s spodbujanjem uporabe rešitev, metod in pristopov, potrjenih z okvirnim programom LIFE.

Člen 11 Predhodna pogojenost

Za ESPR se uporabljajo predhodni pogoji iz Priloge III k tej uredbi.

POGLAVJE IV Dopustnost vlog in neupravičene dejavnosti

Člen 12 Dopustnost vlog

1.           Podpora iz ESPR v določenem časovnem obdobju ni dopustna za vloge, ki jih predložijo naslednji gospodarski subjekti:

(a) gospodarski subjekti, ki so storili hudo kršitev v skladu s členom 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali členom 90(1) Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b) gospodarski subjekti, udeleženi pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih na seznam plovil IUU Unije, kot to določa člen 40(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008;

(c) gospodarski subjekti, ki v drugih primerih, ki resno ogrožajo trajnost zadevnih staležev, ravnali neskladno s SRP.

2.           Vloge gospodarskih subjektov, ki so storili nepravilnost v okviru ESR ali ESPR, niso dopustne v določenem časovnem obdobju.

3.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o:

(a) določitvi časovnega obdobja iz odstavkov 1 in 2, ki je sorazmerno z resnostjo ali ponavljanjem kršitve ali neskladnosti;

(b) ustreznih začetnih in končnih datumih obdobja iz odstavka 1;

(c) določitvi drugih primerov neskladnosti iz odstavka 1(c), ki resno ogrožajo trajnost zadevnih staležev.

4.           Države članice zahtevajo, da gospodarski subjekti, ki vložijo vlogo v okviru ESPR, organu upravljanja predložijo podpisano izjavo, s katero potrjujejo, da spoštujejo merila iz odstavka 1 in da niso storili nepravilnosti v okviru ESR ali ESPR v skladu z odstavkom 2. Države članice pred odobritvijo dejavnosti preverijo verodostojnost izjave.

5.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o prenosu v zvezi z vzpostavitvijo sistema za izmenjavo informacij o neskladnosti med državami članicami.

Člen 13 Neupravičene dejavnosti

Naslednje dejavnosti niso upravičene v okviru ESPR:

(a) dejavnosti, ki povečujejo ribolovno zmogljivost plovila;

(b) gradnja novih ribiških plovil, umik ribiških plovil iz obratovanja ali njihov uvoz;

(c) začasno prenehanje ribolovnih dejavnosti;

(d) poskusno ribištvo;

(e) prenos lastništva podjetja;

(f) neposredno obnavljanje staleža, razen če je to s pravnim aktom Unije izrecno predvideno kot ohranitveni ukrep, ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

NASLOV III FINANČNI OKVIR

Člen 14 Izvrševanje proračuna

1.           Proračun Unije, dodeljen ESPR v skladu z naslovom V, se izvršuje v okviru deljenega upravljanja v skladu s členom 4 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah].

2.           Proračun Unije, dodeljen ESPR v skladu z naslovom V, neposredno izvršuje Komisija v skladu s členom 55(1)(a) [nove finančne uredbe].

3.           Komisija prekliče vse proračunske obveznosti ali njihov del v okviru neposrednega upravljanja v skladu z [novo finančno uredbo] in členom 147 te uredbe.

4.           Načelo dobrega finančnega poslovodenja se uporablja v skladu s členoma 27 in 50 [nove finančne uredbe].

Člen 15 Proračunska sredstva v okviru deljenega upravljanja

1.           Razpoložljiva sredstva za prevzem obveznosti iz ESPR za obdobje 2014–2020 v okviru deljenega upravljanja znašajo 5 520 000 000 EUR v trenutnih cenah v skladu z letno razdelitvijo iz Priloge II.

2.           Trajnostnemu razvoju ribištva, ribogojstva in ribiških območij iz poglavij I, II in III naslova V se dodeli 4 535 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

3.           Ukrepom nadzora in izvrševanja iz člena 78 se dodeli 477 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

4.           Ukrepom za zbiranje podatkov iz člena 79 se dodeli 358 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

5.           Sredstva, dodeljena za nadomestilo za najbolj oddaljene regije iz poglavja V naslova V, letno ne presegajo:

– 4 300 000 EUR za Azore in Madeiro;

– 5 800 000 EUR za Kanarske otoke;

– 4 900 000 EUR za Francosko Gvajano in Réunion.

6.           Za pomoč za skladiščenje iz člena 72 se od leta 2014 do vključno leta 2018 dodeli 45 000 000 EUR sredstev iz odstavka 1.

Člen 16 Proračunska sredstva v okviru neposrednega upravljanja

Za ukrepe v okviru neposrednega upravljanja, opredeljene v poglavjih I in II naslova VI, se dodeli 1 047 000 000 EUR iz ESPR. Ta znesek vključuje tehnično pomoč iz člena 91.

Člen 17 Finančna razdelitev za deljeno upravljanje

1.           Razpoložljiva sredstva za obveznosti držav članic iz člena 15(2) do (6) za obdobje 2014–2020, kot so opredeljene v preglednici v Prilogi II, se določijo na podlagi naslednjih objektivnih meril:

(a) v zvezi naslovom V:

(i)      stopnja zaposlenosti v ribištvu in ribogojstvu,

(ii)      stopnja proizvodnje v ribištvu in ribogojstvu ter

(iii)     delež ladjevja za mali priobalni ribolov v ribiškem ladjevju;

(b) v zvezi s členoma 78 in 79:

(i)      obseg nadzornih nalog zadevnih držav članic, približno določen glede na velikost nacionalnega ribiškega ladjevja, število iztovarjanj in vrednost uvoza iz tretjih držav,

(ii)      razpoložljiva sredstva za nadzor v primerjavi z obsegom nadzornih nalog države članice, pri čemer so razpoložljiva sredstva približno določena glede na število nadzorov, izvedenih na morju, in število inšpekcijskih pregledov iztovarjanj;

(iii)     obseg nalog v zvezi z zbiranjem podatkov zadevne države članice, približno določen glede na velikost nacionalnega ribiškega ladjevja, število iztovarjanj, obseg dejavnosti znanstvenega spremljanja na morju in število raziskav, v katerih sodeluje država članica, in

(iv)     razpoložljivi viri za zbiranje podatkov v primerjavi z obsegom nalog zbiranja podatkov države članice, pri čemer so razpoložljiva sredstva približno določena glede na število opazovalcev na morju ter obseg človeških virov in tehničnih sredstev, potrebnih za izvajanje nacionalnega programa vzorčenja za zbiranje podatkov;

(c) v zvezi z vsemi ukrepi: pretekle dodelitve v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006 in pretekla poraba v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 861/2006.

2.           Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o letni razdelitvi skupnih virov po državah članicah.

NASLOV IV NAČRTOVANJE PROGRAMOV

POGLAVJE I Načrtovanje ukrepov, financiranih v okviru deljenega upravljanja

Člen 18 Priprava operativnih programov

1.           Vsaka država članica pripravi en sam operativni program za izvajanje prednostnih nalog Unije, ki bodo sofinancirane iz ESPR.

2.           Države članice pripravijo operativni program v tesnem sodelovanju s partnerji iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah]. Partnerji imajo v okviru posvetovanj o pripravljalnih dokumentih možnost, da te dokumente pregledajo.

3.           Komisija za potrebe oddelka operativnega programa iz člena 20(1)(n) z izvedbenim aktom najpozneje do 31. maja 2013 sprejme prednostne naloge Unije za politiko izvrševanja in nadzora.

4.           Oddelek operativnega programa iz člena 20(1)(o) o delu večletnega progama iz člena 37(5) [Uredbe o skupni ribiški politiki] za leto 2014 se predloži najpozneje 31. oktobra 2013.

Člen 19 Usmeritvena načela za operativni program

Pri pripravi operativnega programa država članica upošteva naslednja usmeritvena načela:

(a) ustrezne kombinacije ukrepov so vključene glede na posamezne prednostne naloge Unije, ki logično temeljijo na predhodnem vrednotenju ter analizi prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (v nadaljnjem besedilu: analiza SWOT);

(b) v program je vključen primeren pristop k inovativnosti in blažitvi podnebnih sprememb ter prilagajanju nanje;

(c) predvideni so ustrezni ukrepi za poenostavitev in spodbujanje izvajanja programa;

(d) po potrebi so ukrepi v okviru prednostnih nalog Unije za ESPR iz člena 6(3) in (5) te uredbe usklajeni z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za ribogojstvo iz člena 43 [Uredbe o skupni ribiški politiki].

Člen 20 Vsebina operativnega programa

1.           Poleg elementov iz člena 24 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] operativni program vključuje:

(a) predhodno oceno iz člena 48 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];

(b) analizo stanja glede na analizo SWOT in določitev potreb, ki jih je treba izpolniti na geografskem območju programa.

Analiza je strukturirana na podlagi prednostnih nalog Unije. Vse prednostne naloge Unije se ocenijo glede posebnih potreb v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ter spodbujanjem inovacij, s čimer se bo poskušalo določiti ustrezne odzive na teh dveh področjih na ravni posamezne prednostne naloge; sinteza stanja na področjih politik, ki so z vidika prednosti in slabosti upravičena do pomoči;

(c) prikaz v program vključenega primernega pristopa k inovativnosti in okolju, vključno s posebnimi potrebami v zvezi z območji Natura 2000, ter blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;

(d) oceno predhodnih pogojev in po potrebi ukrepe iz člena 17(4) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] ter mejnike, določene za namene člena 19 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];

(e) seznam izbranih ukrepov, organiziranih glede na prednostne naloge Unije;

(f) opis izbirnih meril za projekte;

(g) opis izbirnih meril za strategije lokalnega razvoja iz poglavja III naslova V;

(h) jasno navedbo dejavnosti iz poglavja III naslova V, ki se lahko izvajajo v sodelovanju, zaradi česar so lahko upravičene do višje intenzivnosti pomoči v skladu s členom 95(3);

(i) analizo potreb v zvezi z zahtevami glede spremljanja in vrednotenja ter načrt vrednotenja iz člena 49 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah]. Države članice zagotovijo zadostne vire in dejavnosti za povečanje zmogljivosti za izpolnitev ugotovljenih potreb;

(j) finančni načrt, ki se pripravi v skladu s členoma 18 in 20 [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah] in v skladu s sklepom Komisije iz člena 17(3) ter vključuje:

(i)      preglednico, v kateri je naveden celoten prispevek ESPR, ki je načrtovan za vsako leto posebej;

(ii)      preglednico, v kateri so navedeni uporabljeni viri in stopnja sofinanciranja iz ESPR za cilje v okviru prednostnih nalog Unije iz člena 6 ter tehnična pomoč. Po potrebi so v preglednici ločeno navedeni viri in stopnje sofinanciranja iz ESPR, ki se uporabljajo z odstopanjem od splošnega pravila iz člena 94(1) za podporo iz členov 72 in 73, člena 78(2)(a) do (d) in (f) do (j), člena 78(2)(e) ter člena 79;

(k) informacije o dopolnjevanju z ukrepi, ki se financirajo iz drugih skladov skupnega strateškega okvira ali okvirnega programa LIFE;

(l) izvedbene ukrepe programa, ki vključujejo:

(i)      določitev vseh organov iz člena 107, ki jo izvede država članica, ter informativni opisni povzetek upravljavskih in nadzornih struktur,

(ii)      opis postopkov spremljanja in vrednotenja ter opis sestave odbora za spremljanje,

(iii)     določbe za zagotavljanje obveščanja javnosti o programu v skladu s členom 143;

(m) določitev partnerjev iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] in rezultate posvetovanj s partnerji;

(n) za doseganje cilja večje skladnosti prek nadzora iz člena 6(6) in v skladu s členom 18(3):

(i)      seznam organov za izvajanje sistemov nadzora, inšpekcijskih pregledov in izvrševanja ter kratek opis njihovih človeških in finančnih virov, ki so na voljo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva ter njihovo opremo za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje na področju ribištva, zlasti število plovil, letal in helikopterjev,

(ii)      splošne cilje nadzornih ukrepov, ki jih je treba izvesti z uporabo skupnih kazalnikov, ki se določijo v skladu s členom 133,

(iii)     specifične cilje, ki jih je treba izpolniti v skladu s prednostnimi nalogami Unije iz člena 6 in podrobneje določajo, koliko postavk posamezne kategorije odhodkov se kupi v celotnem programskem obdobju;

(o) za doseganje cilja zbiranja podatkov za trajnostno upravljanje ribištva iz člena 6(6) in člena 18(4) ter v skladu z večletnim programom Unije iz člena 37(5) [Uredbe o skupni ribiški politiki]:

(i)      opis dejavnosti zbiranja podatkov, ki jih je treba izvesti, da se omogoči:

– ocena ribiškega sektorja (biološke, gospodarske in prečne spremenljivke ter raziskave na morju),

– ocena gospodarskega položaja ribogojstva in predelovalne industrije,

– ocena učinkov ribiškega sektorja na ekosistem,

(ii)      opis metod shranjevanja podatkov ter njihovega upravljanja in uporabe,

(iii)     prikaz zmogljivosti za doseganje dobrega finančnega in upravnega poslovodenja zbranih podatkov.

Ta oddelek operativnega programa se dopolni s členom 23.

2.           Operativni program vključuje metode za izračun poenostavljenih in dodatnih stroškov ali izpada prihodkov v skladu s členom 103 ali metodo za izračun nadomestila v skladu z ustreznimi merili se določi za vsako dejavnost, ki se izvaja v skladu s členom 38(1).

3.           Poleg tega operativni program vključuje opis posebnih ukrepov za spodbujanje enakih možnosti in preprečevanje diskriminacije na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, vključno z ureditvami za zagotavljanje vključitve vidika spolov v operativni program in njegovo izvajanje.

4.           Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za predložitev elementov iz odstavkov 1, 2 in 3. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 151(2).

Člen 21 Odobritev operativnega programa

1.           Poleg določb člena 25 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] Komisija oceni skladnost operativnih programov s to uredbo in njihov dejanski prispevek k prednostnim nalogam Unije za ESPR iz člena 6, pri čemer upošteva predhodno vrednotenje.

2.           Komisija z izvedbenim aktom odobri operativni program.

Člen 22 Sprememba operativnega programa

1.           Komisija z izvedbenimi akti odobri spremembo operativnega programa.

2.           Zaradi prilagajanja na spreminjajoče se tehnične potrebe dejavnosti nadzora se lahko oddelek operativnega programa iz člena 20(1)(n) spremeni vsaki dve leti, prvič z začetkom veljavnosti 1. januarja 2015.

Zato lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep, ki podrobno določa spremembe prednostnih nalog Unije v zvezi s politiko izvrševanja in nadzora iz člena 18(3) ter ustrezne upravičene dejavnosti, ki jih je treba prednostno razvrstiti.

Države članice ob upoštevanju novih prednostnih nalog, ki so določene v sklepu iz drugega pododstavka tega odstavka, do 31. oktobra leta pred zadevnim letom izvedbe Komisiji predložijo spremembo operativnega programa.

3.           V skladu z načelom sorazmernosti se za spremembe programov iz odstavka 2 uporabi poenostavljeni postopek, sprejet v skladu s členom 24.

Člen 23 Letni delovni načrt za zbiranje podatkov

1.           Za potrebe uporabe člena 20(1)(o) države članice Komisiji predložijo letni delovni načrt vsako leto do 31. oktobra. Letni delovni načrti vsebujejo opis postopkov in metod za zbiranje ter analizo podatkov in oceno njihove točnosti in natančnosti.

2.           Države članice posamezne letne delovne načrte predložijo v elektronski obliki.

3.           Komisija z izvedbenim aktom odobri letni delovni načrt za posamezno leto do 31. decembra zadevnega leta.

4.           Prvi letni delovni načrt vključuje dejavnosti za leto 2014 in mora biti predložen Komisiji najpozneje do 31. oktobra 2013.

Člen 24 Pravila o postopkih in časovnih razporedih

1.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila o postopkih, obliki in časovnih razporedih za:

– odobritev operativnih programov;

– predložitev in odobritev predlogov sprememb operativnih programov, vključno z njihovim začetkom veljavnosti ter pogostostjo predložitev v programskem obdobju;

– predložitev in odobritev predlogov sprememb iz odstavka 2 člena 22;

– predložitev letnih delovnih načrtov za zbiranje podatkov.

Postopki in časovni razporedi so poenostavljeni v primeru sprememb operativnih programov v zvezi s:

(a) prenosom sredstev med prednostnimi nalogami Unije;

(b) uvajanjem ali umikom ukrepov oziroma vrst dejavnosti;

(c) spremembami opisa ukrepov, vključno s pogoji za upravičenost;

(d) spremembami iz člena 22(2) in dodatnimi spremembami programa iz oddelka iz člena 20(1)(n).

Poenostavljeni postopek se lahko uporabi le, če spremembe iz točk (a) in (b) ne presegajo 5 % zneska, dodeljenega prednostni nalogi Unije, ter 10 % zneska, dodeljenega posameznemu ukrepu.

2.           Ti izvedbeni akti se sprejmejo po svetovalnem postopku iz člena 151(2).

POGLAVJE II Načrtovanje ukrepov, financiranih v okviru neposrednega upravljanja

Člen 25 Letni delovni program

1.           Za izvajanje poglavij I in II naslova VI ter člena 92 Komisija z izvedbenimi akti sprejme letni delovni program v skladu s cilji iz navedenih poglavij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

2.           V letnem delovnem programu so navedeni zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, način izvajanja in skupni znesek izvajanja. Vsebuje tudi opis dejavnosti, ki bodo financirane, navedbo zneska, dodeljenega posamezni dejavnosti, okvirni časovni razpored izvajanja ter informacije o izvajanju. Pri nepovratnih sredstvih so navedeni tudi prednostne naloge, bistvena merila za vrednotenje in največja stopnja sofinanciranja.

NASLOV V UKREPI, FINANCIRANI V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I Trajnostni razvoj ribištva

Člen 26 Specifični cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6(2) in (4).

Člen 27 Splošni pogoji

1.           Lastnik ribiškega plovila, ki je prejel podporo iz člena 32(1)(b), člena 36, člena 39(1)(a) ali člena 40(2) te uredbe, plovila vsaj 5 let po datumu dejanskega izplačila upravičencu ne prenese v tretjo državo zunaj Unije.

2.           Operativni stroški niso upravičeni, razen če je to izrecno določeno v tem poglavju.

Člen 28 Inovacije

1.           Za spodbujanje inovacij v ribištvu lahko ESPR podpira projekte za razvoj ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih izdelkov glede na stanje tehnike, novih ali izboljšanih postopkov ter sistemov upravljanja in organizacijskih sistemov.

2.           Dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga prizna država članica in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.

3.           O rezultatih dejavnosti, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

Člen 29 Svetovalne službe

1.           Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost gospodarskih subjektov lahko ESPR podpira:

(a) študije izvedljivosti, s katerimi se oceni sposobnost preživetja projektov, ki so potencialno upravičeni do podpore iz tega poglavja;

(b) strokovno svetovanje o poslovnih in trženjskih strategijah.

2.           Študije izvedljivosti in svetovanje iz odstavka 1(a) in (b) izvedejo priznani znanstveni ali tehnični organi z zahtevanim svetovalnim znanjem, kot jih priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice.

3.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli gospodarskim subjektom ali organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica, ki je naročila izvedbo študije izvedljivosti iz odstavka 1.

4.           Države članice zagotovijo, da se dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, izberejo po pospešenem postopku.

5.           Podpora iz odstavka 1 se zagotovi v obliki pavšalnih zneskov, ki ne presegajo 3 000 EUR. Ta omejitev se ne uporablja, če je upravičenec organizacija ribičev.

Člen 30 Partnerstva med znanstveniki in ribiči

1.           Za pospešitev prenosa znanja med znanstveniki in ribiči lahko ESPR podpira:

(a) vzpostavitev omrežja, v katerega so vključeni vsaj en neodvisen znanstveni organ in ribiči ali vsaj ena organizacija ribičev;

(b) dejavnosti, ki se izvajajo v okviru omrežja iz točke (a).

2.           Dejavnosti iz odstavka 1(b) lahko zajemajo dejavnosti zbiranja podatkov, študije ter širjenje znanja in najboljših praks.

3.           Podpora iz odstavka 1 se lahko dodeli subjektom javnega prava, ribičem, organizacijam ribičev in nevladnim organizacijam, ki jih priznava država članica ali lokalne akcijske skupine za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.

Člen 31 Spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga

1.           Za spodbujanje človeškega kapitala in socialnega dialoga lahko ESPR podpira:

(a) vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenih spoznanj in inovativnih praks, pridobivanje novih strokovnih znanj ter spretnosti, povezanih zlasti s trajnostnim upravljanjem morskih ekosistemov, dejavnosti v okviru pomorskega sektorja, inovacije in podjetništvo;

(b) povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi, tudi med organizacijami, ki spodbujajo enake možnosti moških in žensk;

(c) spodbujanje socialnega dialoga na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki vključuje ribiče in druge ustrezne zainteresirane strani.

2.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli tudi zakoncem samozaposlenih ribičev ali, če in kolikor nacionalna zakonodaja priznava tako partnerstvo, življenjskim partnerjem samozaposlenih ribičev, ki niso zaposleni delavci ali poslovni partnerji, kadar v skladu s pogoji, ki jih določa nacionalna zakonodaja, običajno sodelujejo pri dejavnostih samozaposlenih ribičev ali opravljajo pomožne naloge.

Člen 32 Spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest

1.           Za spodbujanje diverzifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zunaj ribištva lahko ESPR podpira:

(a) zagon podjetij zunaj ribištva;

(b) naknadno opremljanje plovil za mali priobalni ribolov za njihovo prerazporeditev v dejavnosti zunaj ribištva.

2.           Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli ribičem, ki:

(a) predložijo poslovni načrt o razvoju njihovih novih dejavnosti;

(b) imajo ustrezna strokovna znanja in spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti z dejavnostmi, financiranimi v skladu s členom 31(1)(a).

3.           Podpora iz odstavka 1(b) se dodeli malim priobalnim ribičem, ki imajo v lasti ribiško plovilo Unije, registrirano kot aktivno plovilo, in ki so v dveh letih pred datumom predložitve vloge vsaj 60 dni izvajali ribolovne dejavnosti na morju. Dovoljenje za gospodarski ribolov, povezano z ribiškim plovilom, se dokončno odvzame.

4.           Upravičenci do podpore iz odstavka 1 pet let po prejemu zadnjega plačila podpore ne izvajajo profesionalnega ribolova.

5.           Upravičeni stroški iz odstavka 1(b) so omejeni na stroške predelave plovila, izvedene zaradi prerazporeditve plovila.

6.           Znesek finančne pomoči, dodeljene v skladu z odstavkom 1(a), ne presega 50 % predvidenega proračuna iz poslovnega načrta za posamezno dejavnost in ne presega najvišjega zneska za posamezno dejavnost, tj. 50 000 EUR.

Člen 33 Zdravje in varnost na krovu

1.           Za izboljšanje delovnih pogojev na krovu plovil za ribiče lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike, če te naložbe presegajo standarde, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Unije.

2.           Podpora se dodeli ribičem ali lastnikom ribiških plovil.

3.           Če dejavnost vključuje naložbo v ribiško plovilo, se podpora za posamezno plovilo dodeli le enkrat v programskem obdobju. Če dejavnost vključuje naložbo v opremo za posameznike, se podpora posameznemu upravičencu dodeli le enkrat v programskem obdobju.

4.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste upravičenih dejavnosti iz odstavka 1.

Člen 34 Podpora sistemom prenosljivih ribolovnih koncesij SRP

1.           Za vzpostavitev ali spremembo sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij iz člena 27 [uredbe o SRP] lahko ESPR podpira:

(a) oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za vzpostavitev ali delovanje sistema prenosljivih ribolovnih koncesij;

(b) sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in razvoju sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij;

(c) spremljanje in vrednotenje sistemov prenosljivih ribolovnih koncesij;

(d) upravljanje sistemov prenosljivih koncesij.

2.           Podpora iz odstavka 1(a), (b) in (c) se dodeli le javnim organom. Podpora iz odstavka 1(d) tega člena se dodeli javnim organom, pravnim in fizičnim osebam ali priznanim organizacijam proizvajalcev, ki sodelujejo pri kolektivnem upravljanju združenih prenosljivih ribolovnih koncesij v skladu s členom 28(4) uredbe o skupni ribiški politiki.

Člen 35 Podpora izvajanju ohranitvenih ukrepov v okviru SRP

1.           Za zagotovitev učinkovitega izvajanja ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki] lahko ESPR podpira:

(a) oblikovanje in razvoj tehničnih ter upravnih sredstev, potrebnih za izvajanje ohranitvenih ukrepov iz členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki];

(b) sodelovanje zainteresiranih strani pri oblikovanju in izvajanju ohranitvenih ukrepov v smislu členov 17 in 21 [uredbe o skupni ribiški politiki].

2.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli le javnim organom.

Člen 36 Omejitev vpliva ribolova na morsko okolje

1.           Za zmanjšanje vpliva ribolova na morsko okolje, spodbujanje odprave zavržkov in olajšanje prehoda na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira naložbe v opremo za:

(a) izboljšanje selektivnosti ribolovnih orodij glede velikosti ali vrste;

(b) zmanjšanje naključnega ulova komercialnih staležev ali drugega prilova;

(c) omejitev fizičnih in bioloških vplivov ribolova na ekosistem ali morsko dno.

2            Podpora za posamezno ribiško plovilo Unije in posamezno vrsto opreme se ne dodeli več kot enkrat v programskem obdobju.

3.           Podpora se dodeli le, kadar je orodje ali druga oprema iz odstavka 1 bolj selektivna glede velikosti ali ima manjši vpliv na neciljne vrste kot standardno orodje ali druga oprema, dovoljena v skladu z zakonodajo Unije ali ustrezno nacionalno zakonodajo držav članic, sprejeto v okviru regionalizacije iz [uredbe o SRP].

4.           Podpora se dodeli:

(a) lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so registrirana kot aktivna plovila in so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

(b) ribičem, ki so lastniki nadomeščene opreme in so delali na krovu ribiškega plovila Unije vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge;

(c) organizacijam ribičev, ki jih priznava država članica.

Člen 37 Inovacije, povezane z ohranjanjem morskih bioloških virov

1.           Da bi se prispevalo k odpravi zavržkov in prilova ter olajšal prehod na izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, lahko ESPR podpira projekte, katerih cilj je razvoj ali uvedba novega tehničnega ali organizacijskega znanja, s katerim se zmanjšujejo vplivi ribolovnih dejavnosti na okolje ali dosega bolj trajnostna uporaba morskih bioloških virov.

2.           Dejavnosti, financirane v skladu s tem členom, se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.

3.           O rezultatih dejavnosti, financiranih v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

4.           Ribiška plovila, vključena v projekte, ki se financirajo v okviru tega člena, ne smejo presegati 5 % plovil nacionalnega ladjevja ali 5 % tonaže nacionalnega ladjevja v bruto tonaži, izračunane v času predložitve vloge.

5.           Dejavnosti, ki obsegajo preskušanje novih ribolovnih orodij ali tehnik, se izvajajo v okviru omejitev ribolovnih možnosti, dodeljenih državi članici.

6.           Neto prihodek, ki se ustvari s sodelovanjem ribiškega plovila pri dejavnosti, se odšteje od upravičenih odhodkov dejavnosti.

7.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranega akta, s katerim določi izračun neto prihodka iz odstavka 6, povezanega z ustreznim časovnim obdobjem.

Člen 38 Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti

1.           Za spodbujanje sodelovanja ribičev pri varstvu in obnovi morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih opravljajo v okviru trajnostnih ribolovnih dejavnosti, lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:

(a) pobiranje odpadkov iz morja, kot je odstranjevanje izgubljenih ribolovnih orodij in morskih odpadkov;

(b) izgradnjo ali postavljanje mirujočih ali premičnih naprav za varovanje ter spodbujanje razvoja morskih živalskih in rastlinskih vrst;

(c) prispevanje k boljšemu upravljanju ali ohranjanju virov;

(d) upravljanje, obnova in spremljanje območij NATURA 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst[28] ter Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic[29], v skladu s prednostnimi okviri ukrepanja, sprejetimi v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS;

(e) upravljanje, obnova in spremljanje zaščitenih morskih območij v zvezi z izvajanjem prostorskih varovalnih ukrepov iz člena 13(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2008/56/ES;

(f) sodelovanje pri drugih ukrepih, katerih cilja sta ohranitev in krepitev storitev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, kot je obnova morskih in obalnih habitatov v podporo trajnostnim staležem rib.

2.           Dejavnosti iz tega člena izvajajo subjekti javnega prava in vključujejo ribiče ali organizacije ribičev, ki jih priznava država članica, ali nevladne organizacije v partnerstvu z organizacijami ribičev ali lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo, kot so opredeljene v členu 62.

3.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi:

(a) določi upravičene vrste dejavnosti iz odstavka 1 tega člena;

(b) opredeli upravičene stroške iz odstavka 1.

Člen 39 Ublažitev podnebnih sprememb

1.           Za ublažitev učinkov podnebnih sprememb lahko ESPR podpira:

(a) naložbe v ribiška plovila s ciljem zmanjšanja emisij onesnaževal ali toplogrednih plinov in povečanja energetske učinkovitosti ribiških plovil;

(b) presoje in programe energetske učinkovitosti.

2.           Podpora ne prispeva k nadomestitvi ali posodobitvi glavnih ali pomožnih motorjev. Podpora se dodeli le lastnikom ribiških plovil in za posamezno ribiško plovilo ne več kot enkrat na programsko obdobje.

3.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi upravičene naložbe iz odstavka 1(a).

Člen 40 Kakovost proizvodov in uporaba naključnega ulova

1.           Za večjo kakovost ulovljenih rib lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila.

2.           Za boljšo uporabo naključnega ulova lahko ESPR podpira naložbe v ribiška plovila z namenom čim boljšega izkoriščanja naključnega ulova komercialnih staležev in uporabe premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in členom 8(b) [Uredbe (EU) št. o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

3.           Podpora iz tega člena se za posamezno ribiško plovilo ali posameznemu upravičencu ne dodeli več kot enkrat na programsko obdobje.

4.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli le lastnikom ribiških plovil Unije, katerih plovila so izvajala ribolovno dejavnost na morju vsaj 60 dni v obdobju dveh let pred datumom predložitve vloge.

Člen 41 Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja in zavetja

1.           Za povečanje kakovosti iztovorjenih proizvodov, povečanje energetske učinkovitosti, prispevanje k varstvu okolja ali izboljšanje varnostnih in delovnih pogojev lahko ESPR podpira naložbe, ki izboljšujejo infrastrukturo ribiških pristanišč ali mesta iztovarjanja, vključno z naložbami v infrastrukturo za zbiranje smeti in morskih odpadkov.

2.           Za lažjo uporabo naključnega ulova lahko ESPR podpira naložbe v ribiška pristanišča in mesta iztovarjanja, kar omogoča čim boljše izkoriščanje naključnega ulova komercialnih staležev in uporabo premalo izkoriščenih delov ulovljenih rib v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in členom 8(b) [Uredbe (EU) št. [...] o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

3.           Za izboljšanje varnosti ribičev lahko ESPR podpira naložbe v izgradnjo ali posodobitev zavetij.

4.           Podpora ne zajema izgradnje novih pristanišč, novih mest iztovarjanja ali novih prodajnih dvoran.

Člen 42 Ribolov v celinskih vodah

1.           Za zmanjšanje vpliva ribolova v celinskih vodah na okolje, povečanje energetske učinkovitosti, povečanje kakovosti iztovorjenih rib ali izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev lahko ESPR podpira naslednje naložbe:

(a) naložbe v ribiška plovila ali opremo za posameznike v skladu s členom 33 in pod pogoji iz navedenega člena;

(b) naložbe v opremo v skladu s členom 36 in pod pogoji iz navedenega člena;

(c) naložbe v ribiška plovila ter presoje in programe energetske učinkovitosti v skladu s členom 39 ter pod pogoji iz navedenega člena;

(d) naložbe v obstoječa pristanišča in mesta iztovarjanja v skladu s členom 41 ter pod pogoji iz navedenega člena.

2            V odstavku 1:

(a) se sklicevanja na ribiška plovila v členih 33, 36 in 39 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah;

(b) se sklicevanje na morsko okolje v členu 36 šteje kot sklicevanje na okolje, v katerem delujejo plovila za ribolov v celinskih vodah.

3.           Da bi ribiči v celinskih vodah ohranili diverzifikacijo, lahko ESPR podpira prerazporeditev plovil, ki se uporabljajo pri ribolovu v celinskih vodah, v druge dejavnosti zunaj ribolova pod pogoji iz člena 32 te uredbe.

4.           V odstavku 3 se sklicevanja na ribiška plovila v členu 32 štejejo kot sklicevanja na plovila, ki delujejo izključno v celinskih vodah.

5.           Da bi se zagotovila varstvo in razvoj vodnih živalskih in rastlinskih vrst, lahko ESPR podpira sodelovanje ribičev v celinskih vodah pri upravljanju, obnovi in spremljanju območij NATURA 2000, kadar ta območja neposredno zadevajo ribolovne dejavnosti in rehabilitacijo celinskih voda, vključno z drstitvenimi območji in selitvenimi potmi za selitvene vrste, brez poseganja v člen 38(1)(d).

6.           Države članice zagotovijo, da plovila, ki prejmejo podporo v skladu s tem členom, še naprej delujejo izključno v celinskih vodah.

POGLAVJE II Trajnostni razvoj ribogojstva

Člen 43 Specifični cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6(2) in (4).

Člen 44 Splošni pogoji

1.           Podpora iz tega poglavja je omejena na nosilce dejavnosti ribogojstva, razen če je izrecno določeno drugače.

2.           Kadar dejavnosti obsegajo naložbe v opremo ali infrastrukturo, ki zagotavljajo skladnost z zahtevami v zvezi z okoljem, zdravjem ljudi ali živali, higieno ali dobrim počutjem živali v skladu z zakonodajo Unije, in začnejo veljati po letu 2014, se lahko pomoč dodeli do datuma, ko standardi postanejo za nosilce dejavnosti zavezujoči.

Člen 45 Inovacije

1.           Za spodbujanje inovacij v ribogojstvu lahko ESPR podpira naslednje dejavnosti:

(a) uvajanje novega tehničnega ali organizacijskega znanja v ribogojnicah, ki zmanjšuje njihov vpliv na okolje ali spodbuja bolj trajnostno izkoriščanje virov v ribogojstvu;

(b) razvijanje ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanjih proizvodov glede na najsodobnejše, nove ali izboljšane postopke ter nove ali izboljšane sisteme upravljanja in organizacijske sisteme.

2.           Dejavnosti iz tega člena se morajo izvajati v sodelovanju z znanstvenim ali tehničnim organom, ki ga priznava nacionalna zakonodaja posamezne države članice in ki potrdi rezultate takšnih dejavnosti.

3.           O rezultatih dejavnosti, ki prejemajo podporo, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

Člen 46 Naložbe v ribogojstvo na odprtem morju in neprehransko ribogojstvo

1.           Za spodbujanje oblik ribogojstva z velikimi možnostmi za rast lahko ESPR podpira naložbe v razvoj ribogojstva na odprtem morju ali neprehranskega ribogojstva.

2.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi določi vrste dejavnosti in upravičene stroške.

Člen 47 Nove oblike prihodka in dodana vrednost

1.           Za spodbujanje podjetništva v ribogojstvu lahko ESPR podpira naložbe, ki prispevajo k:

(a) ustvarjanju dodane vrednosti proizvodov iz ribogojstva, zlasti tako, da se nosilcem dejavnosti ribogojstva omogoči samostojno izvajanje predelave, trženja in neposredne prodaje lastnih proizvodov iz ribogojstva;

(b) diverzifikaciji prihodka nosilcev dejavnosti ribogojstva z razvojem novih ribogojnih vrst z dobrimi tržnimi možnostmi;

(c) diverzifikaciji prihodka nosilcev dejavnosti ribogojstva z razvojem dopolnilnih dejavnosti zunaj ribogojstva.

2.           Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli le nosilcem dejavnosti ribogojstva, če so dopolnilne dejavnosti zunaj ribogojstva povezane z osnovnim poslovanjem podjetja na področju ribogojstva, kot so turistični ribolov, okoljske storitve ribogojstva ali izobraževalne dejavnosti na področju ribogojstva.

Člen 48 Službe za pomoč pri upravljanju ribogojnic, nadomeščanje v ribogojnicah in svetovanje ribogojnicam

1.           Za boljšo splošno učinkovitost in večjo konkurenčnost ribogojnic lahko ESPR podpira:

(a) ustanovitev služb za pomoč pri upravljanju ribogojnic, nadomeščanje v ribogojnicah in svetovanje ribogojnicam;

(b) zagotovitev svetovalnih storitev za ribogojnice na tehničnem, znanstvenem, pravnem ali gospodarskem področju.

2.           Svetovalne storitve iz odstavka 1(b) zajemajo:

(a) potrebe glede upravljanja za skladnost ribogojstva z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo na področju varstva okolja ter zahtevami pomorskega prostorskega načrtovanja;

(b) presojo vplivov na okolje;

(c) potrebe glede upravljanja za skladnost ribogojstva z zakonodajo Unije na področju zdravja in dobrega počutja vodnih živali ali javnega zdravja;

(d) zdravstvene in varnostne standarde na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje;

(e) trženjske in poslovne strategije.

3.           Podpora iz odstavka (1)(a) se dodeli le subjektom javnega prava, ki so izbrani za ustanovitev svetovalnih služb za ribogojnice. Podpora iz odstavka (1)(b) se dodeli le malim in srednje velikim podjetjem na področju ribogojstva ali organizacijam proizvajalcev na področju ribogojstva.

4.           Ribogojnice prejmejo podporo za svetovalne storitve za posamezno kategorijo storitev iz odstavka 2(a) do (e) le enkrat na programsko obdobje.

Člen 49 Spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže

1.           Za spodbujanje človeškega kapitala in povezovanja v mreže na področju ribogojstva lahko ESPR podpira:

(a) vseživljenjsko učenje, širjenje znanstvenega znanja in inovativnih praks ter pridobivanje novih strokovnih znanj in spretnosti na področju ribogojstva;

(b) povezovanje v mreže ter izmenjavo izkušenj in najboljših praks med nosilci dejavnosti ribogojstva ali strokovnimi organizacijami in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z znanstvenimi organi ali organi, ki spodbujajo enake možnosti med moškimi in ženskami.

2.           Podpora iz odstavka 1(a) se ne dodeli velikim nosilcem dejavnosti ribogojstva.

Člen 50 Povečanje potenciala ribogojnic

1.           Za prispevanje k razvoju ribogojnic in infrastrukture lahko ESPR podpira:

(a) določitev in kartiranje najprimernejših območij za razvoj ribogojstva ter upoštevanje postopkov pomorskega prostorskega načrtovanja, kadar je to ustrezno;

(b) izboljšanje infrastrukture ribogojnih območij, vključno s komasacijami, oskrbo z energijo ali upravljanjem voda;

(c) ukrepe, ki jih sprejmejo in izvedejo pristojni organi v skladu s členom 9(1) Direktive 2009/147/ES ali členom 16(1) Direktive 92/43/ES, katerih cilj je preprečiti resno škodo za ribogojstvo.

2.           Upravičenci do podpore iz tega člena so le subjekti javnega prava.

Člen 51 Spodbujanje novih ribogojcev

1.           Za spodbujanje podjetništva v ribogojstvu lahko ESPR podpira ustanovitev nosilcev dejavnosti ribogojstva s strani novih ribogojcev začetnikov.

2.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli ribogojcem, ki vstopajo v sektor, če:

(a) imajo ustrezna strokovna znanja in spretnosti ter sposobnosti;

(b) prvič ustanavljajo mikro ali malo podjetje na področju ribogojstva kot vodilne osebe v takšnem podjetju;

(c) predložijo poslovni načrt o razvoju svojih ribogojnih dejavnosti.

3.           Da bi ribogojci, ki vstopajo v sektor, pridobili ustrezna strokovna znanja in spretnosti, so lahko upravičeni do podpore iz člena 49(1)(a).

Člen 52 Spodbujanje ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja

Za bistveno zmanjšanje vpliva ribogojstva na okolje lahko ESPR podpira naslednje naložbe:

(a) omogočanje bistvenega zmanjšanja vpliva nosilcev dejavnosti ribogojstva na vodo, zlasti z zmanjšanjem količine porabljene vode ali izboljšanjem kakovosti izhodne vode, vključno z uporabo večtrofičnih ribogojnih sistemov;

(b) omejitev negativnega vpliva nosilcev dejavnosti ribogojstva na naravo in biotsko raznovrstnost;

(c) nakup opreme za zaščito ribogojnic pred plenilci v naravi, za katere velja varstvo v skladu z Direktivo Sveta in Evropskega parlamenta 2009/147/EGS ter Direktivo Sveta 92/43/ES;

(d) povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje prehoda nosilcev dejavnosti ribogojstva na obnovljive vire energije;

(e) obnovo obstoječih ribogojnih ribnikov ali lagun z odstranitvijo blata ali mogočimi ukrepi za preprečevanje nalaganja blata.

Člen 53 Prehod na sistem za okoljsko ravnanje in presojo ter ekološko ribogojstvo

1.           Za spodbujanje razvoja ekološkega ali energetsko učinkovitega ribogojstva lahko ESPR podpira:

(a) prehod s konvencionalnih ribogojnih metod proizvodnje na ekološko ribogojstvo v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91[30] ter v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 710/2009 z dne 5. avgusta 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z določitvijo podrobnih pravil o ekološkem gojenju živali iz ribogojstva in ekološki pridelavi morskih alg[31];

(b) sodelovanje v sistemu Unije za okoljsko ravnanje in presojo, ki ga vzpostavlja Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)[32].

2.           Podpora se dodeli le upravičencem, ki se zavežejo, da bodo vsaj 3 leta sodelovali v sistemu EMAS ali vsaj 5 let izpolnjevali zahteve ekološke pridelave.

3.           Podpora se dodeli v obliki nadomestila za največ dve leti v obdobju preusmeritve podjetja v ekološko pridelavo ali v obdobju priprave za sodelovanje v sistemu EMAS.

4.           Države članice izračunajo nadomestilo na podlagi:

(a) izgube prihodka ali dodatnih stroškov v obdobju prehoda s konvencionalne na ekološko pridelavo za dejavnosti, upravičene v skladu z odstavkom 1(a) tega člena;

(b) dodatnih stroškov zaradi priprave na sodelovanje v sistemu EMAS in njegovo uporabo v primeru dejavnosti, upravičenih v skladu z odstavkom 1(b).

Člen 54 Ribogojstvo, ki zagotavlja okoljske storitve

1.           Za spodbujanje razvoja ribogojstva, ki zagotavlja okoljske storitve, lahko ESPR podpira:

(a) ribogojne metode, ki so združljive s posebnimi okoljskimi potrebami in za katere veljajo posebne zahteve za upravljanje, ki izhajajo iz določitve območij NATURA 2000 v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS ter Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta;

(b) sodelovanje pri ohranjanju in razmnoževanju vodnih živali ex-situ v okviru programov za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti, ki jih razvijejo javni organi ali se izvajajo pod njihovim nadzorom;

(c) oblike ekstenzivnega ribogojstva, vključno z ohranjanjem in izboljševanjem okolja, biotsko raznovrstnostjo ter upravljanjem s krajino in tradicionalnimi značilnostmi na ribogojnih območjih.

2.           Podpora iz odstavka 1(a) se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške ali izpadli prihodek, ki je posledica zahtev za upravljanje na zadevnih območjih zaradi izvajanja Direktive Sveta 92/43/EGS ali Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

3.           Podpora iz odstavka 1(c) se dodeli le, kadar se upravičenci zavežejo, da bodo najmanj pet let izpolnjevali okoljske zahteve v ribogojstvu, ki presegajo uporabo zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje. Okoljske koristi dejavnosti se dokažejo s predhodno oceno, za katero so odgovorni pristojni organi, ki jih določi država članica, razen če so okoljske koristi zadevne dejavnosti že priznane.

4.           Podpora, ki se zagotovi v skladu z odstavkom 1(c), se dodeli v obliki letnega nadomestila za nastale dodatne stroške.

5.           O rezultatih dejavnosti, za katere se dodeli podpora v skladu s tem členom, države članice v skladu s členom 143 ustrezno obveščajo javnost.

Člen 55 Ukrepi v zvezi z javnim zdravjem

1.           ESPR podpira nadomestilo gojiteljem mehkužcev za začasno ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev izključno zaradi javnega zdravja.

2.           Podpora se lahko dodeli le, kadar je začasna ustavitev pridobivanja gojenih mehkužcev zaradi okuženosti posledica širjenja planktona, ki proizvaja toksine, ali prisotnosti planktona, ki vsebuje biotoksine, in kadar:

(a)     traja več kot štiri mesece zapored ali

(b)     je izguba zaradi začasne ustavitve pridobivanja gojenih mehkužcev večja od 35 % letnega prometa zadevnega podjetja, izračunanega na podlagi povprečnega prometa podjetja v preteklih treh letih.

3.           Obdobje, za katero se lahko dodeli nadomestilo, znaša v celotnem programskem obdobju največ 12 mesecev.

Člen 56 Ukrepi za zdravje in dobro počutje živali

1.           Da se pri delovanju nosilcev dejavnosti ribogojstva spodbujata zdravje in dobro počutje živali, zlasti v smislu preprečevanja in biološke varnosti, lahko ESPR podpira:

(a) nadzor in izkoreninjenje bolezni v ribogojstvu pod pogoji iz Odločbe Sveta 2009/470/ES o odhodkih na področju veterine;

(b) razvoj splošnih najboljših praks in najboljših praks, ki so značilne za določene vrste, ali kodeksov najboljših praks glede biološke varnosti ali potreb za dobro počutje živali v ribogojstvu;

(c) povečanje razpoložljivosti zdravil za uporabo v veterinarski medicini, za uporabo v ribogojstvu in spodbujanju ustrezne uporabe takšnih zdravil z izvedbo farmacevtskih študij ter širjenjem in izmenjavo informacij.

2.           Podpora iz odstavka 1(c) ne zajema nakupa zdravil za uporabo v veterinarski medicini.

3.           O rezultatih študij, financiranih v skladu z odstavkom 1(c), morajo države članice v skladu s členom 143 ustrezno poročati in obveščati javnost.

4.           Podpora se lahko dodeli tudi subjektom javnega prava.

Člen 57 Zavarovanje staleža v ribogojstvu

1.           Da se zavaruje prihodek proizvajalcev na področju ribogojstva, lahko ESPR podpre prispevek k zavarovanju staleža v ribogojstvu, s katerim se krijejo izgube zaradi:

(a) naravnih nesreč;

(b) škodljivih podnebnih pojavov;

(c) nenadnih sprememb kakovosti vode;

(d) bolezni v ribogojstvu ali uničenja proizvodnih zmogljivosti.

2.           Zadevna država članica uradno kot takega prizna škodljiv podnebni pojav ali izbruh bolezni v ribogojstvu.

Države članice lahko po potrebi vnaprej določijo merila, na podlagi katerih se lahko podeli takšno uradno priznanje.

3.           Podpora se dodeli le za pogodbe o zavarovanju staleža v ribogojstvu, ki pokrivajo gospodarske izgube v skladu z odstavkom 1, ki so večje od 30% povprečne letne proizvodnje ribogojca.

POGLAVJE III Trajnostni razvoj ribiških območij

Oddelek 1 Področje uporabe in cilji

Člen 58 Področje uporabe

ESPR podpira trajnostni razvoj ribiških območij na podlagi lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, iz člena 28 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].

Člen 59 Specifični cilji

Finančna podpora iz tega poglavja prispeva k izvajanju prednostnih nalog Unije iz člena 6(1).

Oddelek 2 Ribiška območja, lokalna parnerstva in lokalne razvojne strategije

Člen 60 Ribiška območja

1.           Ribiško območje, upravičeno do podpore, je:

(a) omejeno glede na velikost in običajno manjše kot raven NUTS 3 skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS)[33] ter

(b) funkcionalno skladno v geografskem, gospodarskem in socialnem smislu, pri čemer se zlasti upoštevata sektorja ribištva in ribogojstva, ter ima zadostno kritično maso človeških, finančnih in gospodarskih virov za podporo uspešne lokalne razvojne strategije.

2.           Države članice v operativnem programu določijo postopek za izbiro območij, vključno z uporabljenimi merili.

Člen 61 Celovite lokalne razvojne strategije

1.           Za namene ESPR celovita lokalna razvojna strategija iz člena 28(1)(c) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] temelji na vzajemnem delovanju akterjev in projektov iz različnih sektorjev lokalnega gospodarstva, zlasti sektorjev ribištva in ribogojstva.

2.           Za prispevek k doseganju ciljev iz člena 59 lokalne razvojne strategije:

(a) čim bolj povečujejo sodelovanje sektorjev ribištva in ribogojstva v trajnostnem razvoju obalnih in celinskih ribiških območij;

(b) zagotavljajo, da lokalne skupnosti v celoti izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja pomorski in obalni razvoj.

3.           Strategija mora biti skladna z možnostmi in potrebami, opredeljenimi na zadevnem območju, ter prednostnimi nalogami Unije za ESPR. Strategije so lahko različne: od strategij, ki se osredotočajo na ribištvo, do širših strategij, ki so usmerjene v diverzifikacijo ribiških območij. Strategija obsega več kot le zbiranje dejavnosti ali primerjavo sektorskih ukrepov.

4.           Celovita lokalna razvojna strategija iz člena 29 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah], ki je upravičena do financiranja ESPR, vključuje tudi vsaj naslednje elemente:

(a) opis in utemeljitev članstva lokalnih akcijskih skupin za ribištvo;

(b) utemeljitev predlaganega proračuna ESPR in dodelitev sredstev opredeljenim lokalnim prednostnim nalogam.

5.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede vsebine akcijskega načrta iz člena 29(1)(e) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].

6.           Države članice v operativnem programu opredelijo merila za izbiro lokalnih razvojnih strategij, ki izražajo dodano vrednost pristopa, ki ga vodi skupnost.

Člen 62 Lokalne akcijske skupine za ribištvo

1.           Za namene ESPR se lokalne akcijske skupine iz člena 28(1)(b) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] imenujejo lokalne akcijske skupine za ribištvo.

2.           Lokalne akcijske skupine za ribištvo predlagajo celovito lokalno razvojno strategijo, ki temelji vsaj na elementih, navedenih v členu 61, pri čemer so odgovorne za njeno izvedbo.

3.           Lokalne akcijske skupine za ribištvo:

(a) izražajo glavno osredotočenost svoje strategije in družbeno-gospodarsko sestavo območja z uravnoteženo zastopanostjo glavnih zainteresiranih strani, vključno z zasebnim sektorjem, javnim sektorjem in civilno družbo;

(b) zagotavljajo pomembno zastopanost sektorjev ribištva in ribogojstva.

4.           Če lokalno razvojno strategijo poleg ESPR podpirajo še drugi skladi, se v skladu z merili iz odstavka 3 ustanovi poseben izbirni organ za projekte, ki jih podpira ESPR.

5.           Najosnovnejše naloge lokalnih akcijskih skupin za ribištvo so določene v členu 30(3) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].

6.           Lokalne akcijske skupine za ribištvo lahko izvajajo tudi dodatne naloge, ki jim jih dodeli organ upravljanja in/ali plačilna agencija.

7.           Zadevne vloge lokalne akcijske skupine za ribištvo, organa upravljanja/plačilne agencije za vse naloge izvajanja v zvezi s strategijo se jasno opišejo v operativnem programu.

Oddelek 3 Upravičene dejavnosti

Člen 63 Podpora iz ESPR za celovit lokalni razvoj

1.           Dejavnosti, upravičene v skladu s tem oddelkom, so določene v členu 31 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].

2.           Lokalne akcijske skupine lahko zahtevajo izplačilo predplačila od pristojne plačilne agencije, če je ta možnost na voljo v operativnem programu. Znesek predplačil ne presega 50 % javne podpore v zvezi s tekočimi stroški.

Člen 64 Pripravljalna podpora

1.           Pripravljalna podpora zajema krepitev zmogljivosti, usposabljanje in povezovanje v mreže z namenom priprave ter izvedbe lokalne razvojne strategije.

2.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov glede opredelitve upravičenih stroškov dejavnosti v skladu z odstavkom 1.

Člen 65 Izvajanje lokalnih razvojnih strategij

1.           Podpora za izvajanje lokalnih razvojnih strategij se lahko dodeli za naslednje cilje:

(a) zagotavljanje dodane vrednosti, ustvarjanje delovnih mest in spodbujanje inovacij v vseh fazah dobavne verige na področju ribištva in ribogojstva;

(b) podpiranje diverzifikacije in ustvarjanja delovnih mest na ribiških območjih, zlasti v drugih pomorskih sektorjih;

(c) povečevanje in izkoriščanje okoljskih sredstev ribiških območij, vključno z dejavnostmi za ublažitev podnebnih sprememb;

(d) spodbujanje socialne blaginje in kulturne dediščine na ribiških območjih, vključno s pomorsko kulturno dediščino;

(e) krepitev vloge ribiških skupnosti v lokalnem razvoju ter upravljanje lokalnih ribolovnih virov in pomorskih dejavnosti.

2.           Dodeljena podpora lahko vključuje ukrepe iz poglavij I in II iz tega naslova, če obstaja jasna utemeljitev za njihovo upravljanje na lokalni ravni. Če se pomoč dodeli za dejavnosti v okviru teh ukrepov, se uporabijo ustrezni pogoji ter lestvice prispevkov za posamezno dejavnost, ki so določeni v poglavjih I in II iz tega naslova.

Člen 66 Dejavnosti sodelovanja

1.           Podpora iz člena 31(c) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] se lahko dodeli:

(a) medregijskim ali čezmejnim projektom sodelovanja;

(b) za pripravljalno tehnično podporo za medregijske in čezmejne projekte sodelovanja, če lahko lokalne akcijske skupine dokažejo, da se pripravljajo na izvedbo projekta.

„Medregijsko sodelovanje“ pomeni sodelovanje znotraj države članice. „Čezmejno sodelovanje“ pomeni sodelovanje med območji različnih držav članic in z območji tretjih držav.

2.           Poleg drugih lokalnih akcijskih skupin za ribištvo je lahko partner lokalne akcijske skupine za ribištvo v okviru ESPR lokalno javno-zasebno partnerstvo, ki izvaja lokalno razvojno strategijo v Uniji ali zunaj nje.

3.           Kadar projektov sodelovanja ne izberejo lokalne akcijske skupine za ribištvo, države članice vzpostavijo sistem tekočih prijav projektov sodelovanja. Države članice najpozneje dve leti od datuma odobritve njihovega operativnega programa objavijo nacionalne ali regionalne upravne postopke v zvezi z izbiro projektov čezmejnega sodelovanja in seznam upravičenih stroškov.

4.           Projekti sodelovanja se odobrijo najpozneje štiri mesece po datumu prijave projekta.

5.           Države članice obvestijo Komisijo o odobrenih čezmejnih projektih sodelovanja.

Člen 67 Tekoči stroški in animacija

1.           Tekoči stroški iz člena 31(d) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] so povezani z upravljanjem izvajanja lokalne razvojne strategije prek lokalne akcijske skupine za ribištvo.

2.           Stroški za animacijo ribiškega območja iz člena 31(d) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] zajemajo dejavnosti obveščanja o lokalni razvojni strategiji in naloge razvoja projekta.

3.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo upravičenih stroškov dejavnosti iz odstavkov 1 in 2.

POGLAVJE IV Ukrepi, povezani s trženjem in predelavo

Člen 68 Specifični cilji

Podpora iz tega poglavja prispeva k doseganju specifičnih ciljev iz poglavij I in II iz tega naslova.

Člen 69 Načrti proizvodnje in trženja

1.           ESPR lahko podpira pripravo in izvajanje načrta proizvodnje in trženja iz člena 32 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

2.           Odhodki v zvezi z načrtom proizvodnje in trženja so upravičeni do prispevka iz ESPR šele potem, ko pristojni organi v posamezni državi članici odobrijo letno poročilo iz člena 32(4) [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

3.           Podpora, ki se na leto odobri v okviru tega člena, ne presega 3 % povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji posamezne organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011. Letno odobrena podpora za vsako na novo priznano organizacijo proizvajalcev ne presega 3 % povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji njenih članov v obdobju 2009–2011.

4.           Zadevna država članica lahko po odobritvi načrta proizvodnje in trženja dodeli predplačilo v znesku 50 % finančne pomoči v skladu s členom 32(2) [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

5.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev.

Člen 70 Pomoč za skladiščenje

1.           ESPR lahko podpira nadomestilo priznanim organizacijam proizvajalcev in združenjem organizacij proizvajalcev, ki skladiščijo ribiške proizvode iz Priloge II k [Uredbi (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva], če se proizvodi skladiščijo v skladu s členoma 35 in 36 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva]:

(a) znesek pomoči za skladiščenje ne presega zneska tehničnih stroškov in stroškov financiranja za ukrepe, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje zadevnih proizvodov;

(b) količine, upravičene do pomoči za skladiščenje, ne presegajo 15 % letnih količin zadevnih proizvodov, ki jih organizacije proizvajalcev dajo v prodajo;

(c) letna finančna pomoč ne presega naslednjih odstotkov povprečne letne vrednosti tržne proizvodnje ob prvi prodaji članov organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011. Če člani organizacije proizvajalcev v obdobju 2009–2011 niso imeli tržne proizvodnje, se upošteva povprečna letna vrednost tržne proizvodnje v prvih treh letih proizvodnje takšnega člana:

– 1 % leta 2014,

– 0,8 % leta 2015,

– 0,6 % leta 2016,

– 0,4 % leta 2017,

– 0,2 % leta 2018.

2.           Podpora iz odstavka 1 se do leta 2019 postopno opusti.

3.           Podpora se odobri šele potem, ko se proizvodi dajo na trg za prehrano ljudi.

4.           Države članice določijo znesek tehničnih stroškov in stroškov financiranja, ki se uporabljajo na njihovih ozemljih, na naslednji način:

(a) tehnični stroški se izračunajo vsako leto na podlagi neposrednih stroškov v zvezi z ukrepi, ki so potrebni za stabilizacijo in skladiščenje;

(b) stroški financiranja se izračunajo vsako leto, pri čemer se uporabi obrestna mera, ki jo letno določi posamezna država članica;

(c) tehnični stroški in stroški financiranja se dajo na voljo javnosti.

5.           Države članice izvajajo nadzor za zagotavljanje, da proizvodi, ki so upravičeni do pomoči za skladiščenje, izpolnjujejo pogoje iz tega člena. Za namene teh ureditev inšpekcijskih pregledov upravičenci do pomoči za skladiščenje vodijo evidence zalog za vsako kategorijo proizvodov, ki se uskladišči in pozneje ponovno da na trg za prehrano ljudi.

Člen 71 Ukrepi za trženje

1.           ESPR lahko podpira ukrepe za trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, katerih cilj je:

(a) izboljšanje pogojev za dajanje na trg:

(i)      presežnih ali premalo izrabljenih vrst,

(ii)      naključnega ulova, iztovorjenega v skladu s členom 15 [uredbe o skupni ribiški politiki] in drugo alineo člena 8(b) [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva],

(iii)     proizvodov, pridobljenih z metodami, ki imajo majhen vpliv na okolje, ali proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kakor so opredeljeni v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi;

(b) spodbujanje kakovosti z omogočanjem:

(i)      vloge za registracijo določenega proizvoda v skladu s pogoji iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila[34],

(ii)      potrjevanja in spodbujanja trajnostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva ter okolju prijaznih metod predelave,

(iii)     neposrednega trženja ribiških proizvodov s strani malih priobalnih ribičev;

(c) spodbujanje preglednosti proizvodnje in trgov ter izvajanje tržnih raziskav;

(d) priprava standardnih pogodb, ki so združljive z zakonodajo Unije;

(e) ustanavljanje organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev ali medpanožnih organizacij, priznanih v skladu z oddelkom III poglavja II [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva];

(f) izvajanje regionalnih, nacionalnih ali nadnacionalnih oglaševalskih kampanj za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva.

2.           Dejavnosti iz odstavka (1)(b) lahko vključujejo povezovanje proizvodnih dejavnosti ter dejavnosti predelave in trženja iz dobavne verige.

Člen 72 Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva

1.           ESPR lahko podpira naložbe v predelavo proizvodov ribištva in ribogojstva:

(a) za prispevanje k varčevanju z energijo ali zmanjševanju vpliva na okolje, vključno z obdelavo odpadkov;

(b) za predelavo vrst z omejeno tržno vrednostjo ali brez tržne vrednosti;

(c) za predelavo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri glavnih dejavnostih predelave;

(d) za predelavo proizvodov iz ekološkega ribogojstva, kot je urejeno v členih 6 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007.

2.           Podpora iz odstavka 1 se dodeli izključno prek finančnih instrumentov iz naslova IV [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].

POGLAVJE V Nadomestilo za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva

Člen 73 Ureditev nadomestil

1.           ESPR lahko podpira ureditev nadomestil, uvedeno z Uredbo Sveta (ES) št. 791/2007, za dodatne stroške, ki jih imajo gospodarski subjekti pri ribolovu, gojenju in trženju nekaterih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva z Azorov, Madeire, Kanarskih otokov ter iz Francoske Gvajane in Réuniona.

2.           Vsaka zadevna država članica za regije iz odstavka 1 določi seznam ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, ki so upravičeni do nadomestila, ter njihovo količino.

3.           Pri pripravi seznama in količin iz odstavka 2 države članice upoštevajo vse pomembne dejavnike, zlasti potrebo po zagotavljanju, da je nadomestilo v celoti skladno s predpisi SRP.

4.           Nadomestilo se ne odobri za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva iz rib:

(a) ki so jih ujela plovila tretjih držav, razen ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo Venezuele in delujejo v vodah Unije;

(b) ki so jih ulovila ribiška plovila Unije, ki niso registrirana v pristanišču ene od regij iz odstavka 1;

(c) ki so uvožene iz tretjih držav.

5.           Odstavek 4(b) tega člena se ne uporablja, če obstoječe zmogljivosti predelovalne industrije v zadevni najbolj oddaljeni regiji presegajo količino surovin, dobavljenih v skladu s pravili iz tega člena.

Člen 74 Izračun nadomestila

Nadomestilo se izplača gospodarskim subjektom, ki izvajajo dejavnosti v zadevnih regijah, pri čemer se upoštevajo:

(a) za vsak ribiški proizvod in proizvod iz ribogojstva dodatni stroški, ki nastanejo zaradi posebne prikrajšanosti zadevnih regij, ter

(b) vsaka druga oblika javne intervencije, ki vpliva na višino dodatnih stroškov.

Člen 75 Načrt nadomestil

1.           Zadevne države članice Komisiji predložijo načrt nadomestil za vsako zadevno regijo, vključno s seznamom in količinami iz člena 73, višino nadomestila iz člena 74 ter pristojnim organom iz člena 108.

2.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, s katerimi opredeli vsebino načrta nadomestil, vključno z merili za izračun dodatnih stroškov, ki nastanejo na podlagi posebne prikrajšanosti zadevnih regij.

POGLAVJE VI Spremljevalni ukrepi za skupno ribiško politiko v okviru deljenega upravljanja

Člen 76 Geografsko območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 te uredbe se lahko to poglavje uporablja tudi za dejavnosti, ki se izvajajo zunaj ozemlja Evropske unije.

Člen 77 Specifični cilji

Z ukrepi iz tega poglavja se podpira izvajanje členov 37 in 46 [uredbe o SRP].

Člen 78 Nadzor in izvrševanje

1.           ESPR lahko podpira izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o skupni ribiški politiki] in podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ([35]).

2.           Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste dejavnosti:

(a) nakup ali razvoj tehnologije, vključno s strojno in programsko opremo, sistemi za zaznavanje plovil, sistemi televizije zaprtega kroga (CCTV) in omrežji IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov;

(b) nakup in namestitev komponent, ki so potrebne za zagotovitev prenosa podatkov od udeležencev, ki sodelujejo pri ribolovu in trženju ribiških proizvodov, zadevnim organom v državah članicah in EU, vključno s potrebnimi komponentami za sisteme za elektronsko zapisovanje in poročanje (ERS), sisteme za spremljanje plovil (VMS) in sisteme samodejnega prepoznavanja (AIS), ki se uporabljajo za nadzor;

(c) nakup in namestitev komponent, potrebnih za zagotovitev sledljivosti ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, kakor so opredeljeni v členu 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009;

(d) izvajanje programov, katerih cilj je izmenjava podatkov med državami članicami in analiza teh podatkov;

(e) posodobitev in nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če vsaj 60 % časa uporabljajo za nadzor ribištva;

(f) nakup drugih sredstev nadzora, vključno z napravami, ki omogočajo merjenje moči motorja, in opremo za tehtanje;

(g) izvajanje pilotnih projektov v zvezi z nadzorom ribištva, vključno z analizo DNK rib ali razvojem spletnih strani v zvezi z nadzorom;

(h) programi za usposabljanje in izmenjavo, vključno med državami članicami, za osebje, ki je odgovorno za spremljanje, kontrolo in nadzor ribištva;

(i) analiza stroškov in koristi ter ocena izvedenih revizij in odhodkov, ki so jih imeli pristojni organi pri izvajanju spremljanja, kontrole in nadzora;

(j) pobude, vključno s seminarji in mediji, usmerjenimi v krepitev ozaveščanja ribičev in drugih akterjev, kot so inšpektorji, državni tožilci in sodniki, ter javnosti o potrebi boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter o izvajanju predpisov SRP.

3.           Ukrepi iz odstavka 2(h), (i) in (j) tega člena so do podpore upravičeni le, če so povezani z dejavnostmi nadzora, ki jih izvaja javni organ.

4.           V primeru ukrepov iz odstavka 2(d) in (h) tega člena se le ena od vpletenih držav članic imenuje za plačilno agencijo.

Člen 79 Zbiranje podatkov

1.           ESPR podpira zbiranje, upravljanje in uporabo primarnih bioloških, tehničnih, okoljskih in socialno-ekonomskih podatkov kot pri večletnem programu Unije iz člena 37(5) [uredbe o skupni ribiški politiki].

2.           Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste dejavnosti:

(a) upravljanje in uporaba podatkov za namene znanstvene analize in izvajanja SRP;

(b) nacionalni večletni programi vzorčenja;

(c) spremljanje gospodarskega in rekreacijskega ribolova na morju;

(d) raziskave na morju;

(e) sodelovanje predstavnikov držav članic na regionalnih usklajevalnih sestankih iz člena 37(4) [uredbe o skupni ribiški politiki], sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, v katerih EU sodeluje kot pogodbenica ali opazovalka, ali sestankih mednarodnih organov, zadolženih za znanstvene nasvete.

NASLOV VI UKREPI, FINANCIRANI V OKVIRU NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I Celostna pomorska politika

Člen 80 Geografsko območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 te uredbe se lahko to poglavje uporablja tudi za dejavnosti, ki se izvajajo zunaj ozemlja Evropske unije.

Člen 81 Področje uporabe in cilji

Podpora v okviru tega poglavja prispeva k razvoju in izvajanju celostne pomorske politike Unije. Podpora:

(a) spodbuja razvoj in izvajanje celostnega upravljanja pomorskih in obalnih zadev na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni morskih bazenov in EU, zlasti s:

(i)      spodbujevalnimi ukrepi, ki države članice in regije EU spodbujajo k oblikovanju, uvedbi ali izvajanju celostnega pomorskega upravljanja;

(ii)     spodbujanjem dialoga in sodelovanja z državami članicami in zainteresiranimi stranmi ter med njimi na področju morskih in pomorskih vprašanj, vključno z razvojem strategij morskih bazenov;

(iii)     spodbujanjem platform in mrež za medsektorsko sodelovanje, ki vključujejo predstavnike javnih organov, regionalne in lokalne organe, industrijo, sektor turizma, raziskovalne zainteresirane strani, državljane, organizacije civilne družbe in socialne partnerje;

(iv)    spodbujanjem izmenjave najboljših praks in dialoga na mednarodni ravni, vključno z dvostranskim dialogom s tretjimi državami, ne glede na ostale sporazume ali dogovore, ki lahko obstajajo med EU in zadevnimi tretjimi državami;

(v)     povečanjem vidnosti celostnega pristopa k pomorskim zadevam ter ozaveščanjem javnih organov, zasebnega sektorja in splošne javnosti o njem;

(b) prispeva k razvoju medsektorskih pobud, ki so vzajemno koristne za različne pomorske sektorje in/ali sektorske politike, pri čemer se upoštevajo in nadgrajujejo obstoječa orodja in pobude, kot so:

(i)      celostni pomorski nadzor za povečanje uspešnosti in učinkovitosti z medsektorsko in čezmejno izmenjavo informacij ob upoštevanju obstoječih in prihodnjih sistemov;

(ii)     pomorsko prostorsko načrtovanje in celovito gospodarjenje z obalnim pasom;

(iii)     postopen razvoj obsežne in javno dostopne visokokakovostne baze znanja o morju, ki bo olajšala izmenjavo, ponovno uporabo ter razširjanje teh podatkov in znanja med različnimi skupinami uporabnikov;

(c) podpira trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje, inovacije in nove tehnologije v pomorskih sektorjih v vzponu in prihodnjih pomorskih sektorjih v obalnih regijah v dopolnjevanju z uveljavljenimi sektorskimi in nacionalnimi dejavnostmi;

(d) spodbuja varstvo morskega okolja, zlasti njegove biotske raznovrstnosti in zaščitenih morskih območij, kot so območja Natura 2000, ter trajnostno uporabo morskih in obalnih virov ter dodatno opredeli omejitev trajnosti človekovih dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje, zlasti z Okvirno direktivo o morski strategiji.

Člen 82 Upravičene dejavnosti

1.           ESPR lahko podpira dejavnosti v skladu s cilji iz člena 81, kot so:

(a) študije;

(b) projekti, vključno s preskusnimi projekti in projekti sodelovanja;

(c) obveščanje javnosti in izmenjava najboljših praks, kampanje ozaveščanja ter z njimi povezane dejavnosti sporočanja in razširjanja informacij, kot so oglaševalske kampanje, dogodki, razvoj in vzdrževanje spletnih strani ter platforme zainteresiranih strani, vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe;

(d) konference, seminarji in delavnice;

(e) izmenjava najboljših praks, dejavnosti usklajevanja, vključno z mrežami za izmenjavo informacij in usmerjevalnimi mehanizmi za strategije morskih bazenov;

(f) razvoj, delovanje in vzdrževanje sistemov in omrežij IT, ki omogočajo zbiranje, upravljanje, potrjevanje, analiziranje in izmenjavo ter razvoj metod vzorčenja podatkov v zvezi z ribištvom, vključno z medsebojno povezavo sistemov za medsektorsko izmenjavo podatkov.

2.           Za doseganje specifičnega cilja v zvezi z razvojem medsektorskih dejavnosti iz člena 81(b) lahko ESPR podpira:

(a) razvoj in izvajanje tehničnih orodij za celostni pomorski nadzor, zlasti za podporo uporabe, delovanja in vzdrževanja decentraliziranega sistema za izmenjavo informacij na področju pomorstva, zlasti z medsebojnim povezovanjem obstoječih ali prihodnjih sistemov;

(b) dejavnosti usklajevanja in sodelovanja med državami članicami za razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja in celovitega ravnanja z obalnim pasom, vključno z odhodki, povezanimi s sistemi in praksami izmenjave in spremljanja podatkov, dejavnostmi vrednotenja, vzpostavitvijo in delovanjem mrež strokovnjakov ter vzpostavitvijo programa, katerega cilj je krepitev zmogljivosti držav članic za izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja;

(c) tehnično orodje za ustanovitev in vodenje operativne evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke, katere cilj je olajšati zbiranje, nadzor kakovosti, ponovno uporabo in razširjanje pomorskih podatkov s sodelovanjem med institucijami držav članic, ki sodelujejo v mreži.

POGLAVJE II Spremljevalni ukrepi za skupno ribiško politiko in neposredno upravljanje celostne pomorske politike

Člen 83 Geografsko območje uporabe

Z odstopanjem od člena 2 te uredbe se lahko to poglavje uporablja tudi za dejavnosti, ki se izvajajo zunaj ozemlja Evropske unije.

Člen 84 Specifični cilji

Z ukrepi iz tega poglavja se spodbuja izvajanje SRP in CPP, zlasti v zvezi z:

(a) znanstvenimi nasveti v okviru SRP;

(b) posebnimi ukrepi nadzora in izvrševanja v okviru SRP;

(c) prostovoljnimi prispevki mednarodnim organizacijam;

(d) svetovalnimi sveti;

(e) tržnimi informacijami;

(f) dejavnostmi sporočanja na področju skupne ribiške politike in celostne pomorske politike.

Člen 85 Znanstveni nasveti in spoznanja

1.           ESPR lahko podpira zagotavljanje znanstvenih rezultatov, zlasti projekte uporabnih raziskav, ki so neposredno povezani z zagotavljanjem znanstvenih mnenj in nasvetov, da bi se sprejele dobre in učinkovite odločitve o upravljanju ribištva v skladu s SRP.

2.           Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste dejavnosti:

(a) študije in pilotni projekti, ki so potrebni za izvajanje in razvoj SRP, vključno z alternativnimi tehnikami trajnostnega ribolovnega upravljanja;

(b) priprava in zagotavljanje znanstvenih mnenj in nasvetov s strani znanstvenih organov, vključno z mednarodnimi svetovalnimi organi, ki so odgovorni za oceno staležev, ter s strani neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih institucij;

(c) sodelovanje strokovnjakov na sestankih o znanstvenih in tehničnih vprašanjih s področja ribištva, v delovnih skupinah in mednarodnih svetovalnih organih ter na sestankih, na katerih se bodo zahtevali prispevki strokovnjakov s področja ribištva;

(d) odhodki, ki jih je imela Komisija pri storitvah v zvezi z zbiranjem, upravljanjem in uporabo podatkov, organizacijo in vodenjem sestankov strokovnjakov s področja ribištva in upravljanjem letnih delovnih programov, vezanih na strokovno znanstveno in tehnično znanje s področja ribištva, obdelavo zahtev po podatkih in podatkovnih nizov ter pripravljalnimi deli za zagotovitev znanstvenih mnenj in nasvetov;

(e) dejavnosti sodelovanja med državami članicami na področju zbiranja podatkov, vključno z ustanovitvijo in vodenjem regionaliziranih podatkovnih zbirk za skladiščenje, upravljanjem in uporabo podatkov, kar bo koristilo regionalnemu sodelovanju ter izboljšalo dejavnosti zbiranja in upravljanja podatkov ter strokovno znanje v podporo upravljanja ribištva.

Člen 86 Nadzor in izvrševanje

1.           ESPR lahko podpira izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o skupni kmetijski politiki] ter podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike.

2.           Do podpore so upravičene zlasti naslednje vrste dejavnosti:

(a) skupni nakup patruljnih čolnov, letal in helikopterjev, če vsaj 60 % časa uporabljajo za nadzor ribištva, s strani več držav članic z istega geografskega območja;

(b) odhodki v zvezi z oceno in razvojem novih tehnologij nadzora;

(c) vsi operativni odhodki inšpekcijskega pregleda, ki ga izvedejo inšpektorji Komisije v zvezi z izvajanjem SRP v državah članicah, ter zlasti odhodki v zvezi z inšpekcijskimi misijami, varnostno opremo in usposabljanjem inšpektorjev, organizacijo sestankov in sodelovanjem na njih ter najemom ali nakupom inšpekcijskih sredstev, kot so opredeljeni v naslovu X Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009, s strani Komisije.

3.           V primeru ukrepa iz odstavka 2(a) se le ena od vpletenih držav članic imenuje za upravičenca.

Člen 87 Prostovoljni prispevki mednarodnim organizacijam

ESPR lahko podpira naslednje vrste dejavnosti na področju mednarodnih odnosov:

(a) prostovoljno financiranje organizacij Združenih narodov in prostovoljno financiranje katere koli mednarodne organizacije, dejavne na področju pomorskega prava;

(b) prostovoljne finančne prispevke za priprave za nove mednarodne organizacije ali nove mednarodne pogodbe, ki so v interesu Evropske unije;

(c) prostovoljne finančne prispevke za delo ali programe posebnega interesa za Evropsko unijo, ki jih izvajajo mednarodne organizacije;

(d) finančne prispevke za katero koli dejavnost (vključno z delovnimi, neformalnimi ali izrednimi sestanki pogodbenic), ki podpira interese Evropske unije v mednarodnih organizacijah in krepi sodelovanje z njenimi partnerji v teh organizacijah. V tem okviru se stroški udeležbe predstavnikov tretjih držav pri pogajanjih in na sestankih mednarodnih forumov in organizacij krijejo iz ESPR, kadar njihova prisotnost postane nujna zaradi interesov Evropske unije.

Člen 88 Svetovalni sveti

1.           ESPR lahko podpira operativne stroške svetovalnih svetov, ustanovljenih v skladu s členom 52 [uredbe o skupni ribiški politiki].

2.           Svetovalni svet, ki je pravna oseba, lahko zaprosi za podporo Unije kot organ, ki uresničuje cilj splošnega evropskega interesa.

Člen 89 Tržne informacije

ESPR lahko podpira razvoj in razširjanje tržnih informacij za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva s strani Komisije v skladu s členom 49 [Uredbe (EU) o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva].

Člen 90 Dejavnosti sporočanja na področju skupne ribiške politike in celostne pomorske politike

ESPR lahko podpira:

(a) stroške za dejavnosti obveščanja in sporočanja v zvezi s skupno ribiško politiko in celostno pomorsko politiko, vključno s:

(b) stroški za izdelavo, prevod in posredovanje gradiva, prilagojenega posebnim potrebam različnih ciljnih skupin, v pisni, avdiovizualni in elektronski obliki,

(c) stroški za pripravo in organizacijo dogodkov in sestankov za obveščanje ali zbiranje stališč različnih strank, ki jih zadevata skupna ribiška politika in celostna pomorska politika;

(d) potne stroške in stroške nastanitve strokovnjakov in predstavnikov zainteresiranih strani, ki jih Komisija povabi na sestanke;

(e) stroške obveščanja o političnih prednostnih nalogah Evropske unije, v kolikor so povezane s splošnimi cilji te uredbe.

POGLAVJE III Tehnična pomoč

Člen 91 Tehnična pomoč na pobudo Komisije

Na pobudo Komisije in ob upoštevanju zgornje meje 1,1 % tega sklada lahko ESPR podpira:

(a) ukrepe tehnične pomoči iz člena 51(1) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] za izvajanje te uredbe;

(b) izvajanje sporazumov o trajnostnem ribolovu in sodelovanje Unije v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva;

(c) vzpostavitev evropske mreže lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, katerih namen je gradnja zmogljivosti, razširjanje informacij, izmenjava izkušenj in najboljših praks ter podpiranje sodelovanja med lokalnimi partnerstvi. Ta mreža sodeluje z organi za povezovanje v mrežo in tehnično podporo za lokalni razvoj, ki jih vzpostavijo ESRR, ESS in EKSRP v zvezi s svojimi dejavnostmi lokalnega razvoja in čezmejnega sodelovanja.

Člen 92 Tehnična pomoč na pobudo držav članic

1.           Na pobudo države članice in ob upoštevanju zgornje meje 5 % skupnega zneska operativnega programa lahko ESPR podpira:

(a)     ukrepe tehnične pomoči iz člena 52(1) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];

(b)     vzpostavitev nacionalnih mrež, katerih namen je razširjanje informacij, gradnja zmogljivosti, izmenjava najboljših praks in podpiranje sodelovanja med lokalnimi akcijskimi skupinami za ribištvo na njihovem ozemlju.

2.           Prag iz odstavka 1 se izjemoma in v ustrezno utemeljenih okoliščinah lahko preseže.

3.           Stroški certifikacijskega organa niso upravičeni v skladu z odstavkom 1.

4.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z opredelitvijo dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalne mreže iz odstavka 1.

NASLOV VII IZVAJANJE V OKVIRU DELJENEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 93 Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za ukrepe, financirane v okviru deljenega upravljanja, kot je določeno v naslovu V.

POGLAVJE II Izvedbeni mehanizem

Oddelek 1 Podpora iz ESPR

Člen 94 Določitev stopenj sofinanciranja

1.           S sklepom Komisije o odobritvi operativnega programa se določi najvišji prispevek ESPR za zadevni program.

2.           Prispevek ESPR se izračuna na podlagi zneska upravičenih javnofinančnih odhodkov.

Z operativnimi programi se opredeli stopnja prispevka ESPR, ki se uporablja za posamezne cilje, opredeljene v okviru prednostnih nalog Unije za ESPR iz člena 6. Najvišja stopnja prispevka ESPR je 75 % upravičenih javnofinančnih odhodkov.

Najnižja stopnja prispevka navedenega sklada pa je 20 %.

3.           Z odstopanjem od odstavka 2 znaša prispevek ESPR:

(a) 100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore v okviru pomoči za skladiščenje iz člena 70;

(b) 100 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do ureditve nadomestil iz člena 73;

(c) 50 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 78(2)(e);

(d) 80 % javnofinančnih odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 78(2)(a) do (d) in (f) do (j);

(e) 65 % odhodkov, upravičenih do podpore iz člena 79.

Člen 95 Intenzivnost državne pomoči

1.           Najvišja stopnja intenzivnosti državne pomoči, ki jo uporabljajo države članice, je 50 % skupnih upravičenih odhodkov za dejavnost.

2.           Z odstopanjem od odstavka 1 države članice uporabljajo intenzivnost državne pomoči v višini 100 % upravičenih javnofinančnih odhodkov za dejavnost, kadar:

(a) je upravičenec oseba javnega prava;

(b) je dejavnost povezana s pomočjo za skladiščenje iz člena 70;

(c) je dejavnost povezana z ureditvijo nadomestil iz člena 73;

(d) je dejavnost povezana z zbiranjem podatkov iz člena 79.

3.           Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice uporabljajo intenzivnost državne pomoči med 50 % in največ 100 % skupnih upravičenih odhodkov, kadar se dejavnost izvaja v skladu s poglavjem III naslova V in izpolnjuje eno od naslednjih meril:

(a) javni interes;

(b) skupni upravičenec;

(c) javni dostop do rezultatov dejavnosti;

(d) inovativne značilnosti projekta na lokalni ravni.

4.           Z odstopanjem od odstavka 1 se uporabijo dodatne odstotne točke intenzivnosti državne pomoči, kot so določene v Prilogi I.

5.           Najmanjša intenzivnost državne pomoči je 20 % skupnih upravičenih odhodkov za dejavnost.

6.           Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3), določi, kako se različne odstotne točke intenzivnosti državne pomoči uporabljajo, če je izpolnjenih več pogojev iz Priloge I.

Oddelek 2 Finančno poslovodenje in uporaba eura

Člen 96 Ureditev predfinanciranja

1.                Poleg splošnih pravil iz člena 72 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] in v skladu s sklepom Komisije o odobritvi operativnega programa znesek začetnega predfinanciranja za celotno programsko obdobje plača Komisija. Predfinanciranje predstavlja 4 % prispevka iz proračuna Unije za zadevni operativni program. Glede na razpoložljivost proračunskih sredstev je lahko prispevek razdeljen na dva obroka.

2.           Obresti, ki nastanejo pri predfinanciranju, se porabijo za zadevni operativni program in odštejejo od zneska javnofinančnih odhodkov, zabeleženega v končni izjavi o odhodkih.

Člen 97 Obračunsko leto

Obračunsko leto zajema plačane odhodke ter prejete prihodke, ki jih plačilna agencija vnese v računovodske izkaze proračuna ESPR za leto „N“, ki se začne 16. oktobra leta „N–1“ in konča 15. oktobra leta „N“.

Člen 98 Vmesna plačila

1.                Vmesna plačila se izplačujejo za vsak operativni program. Izračunajo se z uporabo stopnje sofinanciranja vsake prednostne naloge Unije za potrjene javnofinančne odhodke v zvezi s to nalogo.

2.           Če so sredstva na voljo, Komisija izvaja vmesna plačila za povračilo odhodkov akreditiranim plačilnim agencijam, ki so nastali zaradi izvajanja programov.

3.           Za vsako vmesno plačilo morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

(a)     akreditirana plačilna agencija v skladu s členom 124(1)(c) Komisiji pošlje podpisano izjavo o odhodkih;

(b)     skupni prispevek ESPR za vsako prednostno nalogo Unije za celotno obdobje, ki ga pokriva zadevni program, ne sme biti prekoračen;

(c)     Komisiji se predloži zadnje letno poročilo o napredku pri izvajanju operativnega programa.

4.                Če katera od zahtev iz odstavka 3 ni izpolnjena, Komisija o tem takoj obvesti akreditirano plačilno agencijo. Če katera od zahtev iz odstavka 3(a) ali (c) ni izpolnjena, se izjava o odhodkih zavrne.

5.           Komisija izvede vmesna plačila v 45 dneh od vknjižbe izjave o odhodkih, ki izpolnjuje zahteve iz odstavka 3, brez poseganja v člena 123 in 127.

6.               Akreditirane plačilne agencije pripravijo in Komisiji predložijo vmesne izjave o odhodkih v zvezi z operativnimi programi v obdobjih, ki jih določi Komisija z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 151(2).

Vmesne izjave o odhodkih v zvezi z odhodki, nastalimi od 16. oktobra naprej, se knjižijo v proračunu za naslednje leto.

Člen 99 Izplačilo preostalega zneska in zaključek programa

1.                Po prejemu zadnjega letnega poročila o napredku pri izvajanju operativnega programa Komisija glede na razpoložljivost sredstev izplača preostali znesek na podlagi veljavnega finančnega načrta, letnih računovodskih izkazov za zadnje leto izvajanja zadevnega operativnega programa in ustrezne odločitve o potrditvi računovodskega izkaza. Ti računovodski izkazi se Komisiji predložijo najpozneje v šestih mesecih od končnega datuma upravičenosti odhodkov in zajemajo odhodke, ki jih je imela plačilna agencija do zadnjega datuma upravičenosti odhodkov.

2.           Preostali znesek se izplača najpozneje šest mesecev po tem, ko Komisija potrdi prejem podatkov in dokumentov iz odstavka 1 ter je bil potrjen zadnji letni računovodski izkaz. Vse neporabljene zneske, ki še ostanejo po izplačilu preostalega zneska, Komisija sprosti v šestih mesecih brez poseganja v člen 100.

3.           Če Komisija do roka iz odstavka 1 ne prejme zadnjega letnega poročila o napredku in dokumentov, potrebnih za potrditev računovodskih izkazov zadnjega leta izvajanja programa, obveznost za preostali znesek preneha v skladu s členom 100.

Člen 100 Prenehanje obveznosti

Komisija odstopi od dela proračunske obveznosti za operativni program, ki se ni uporabil za plačilo predfinanciranja ali za vmesna plačila ali za katerega Komisiji do 31. decembra drugega leta po letu proračunske obveznosti ni bila predložena izjava o odhodkih, ki bi izpolnjevala zahteve iz člena 98(3) in se nanašala na nastale odhodke.

Člen 101 Uporaba eura

1.           Zneski iz operativnega programa, ki ga predloži država članica, potrjeni izkazi o odhodkih, zahtevki za plačilo ter odhodki, navedeni v letnih in končnih poročilih o izvajanju, so izraženi v eurih.

2.           Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske odhodkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure.

Ti zneski se v eure preračunajo z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili odhodki zabeleženi v računovodskih izkazih plačilne agencije zadevnega operativnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.

3.           Zneski, ki jih države članice, ki na dan izterjave še niso sprejele eura kot svoje valute, izterjajo v nacionalni valuti, se v eure preračunajo z menjalnim tečajem iz odstavka 2.

4.           Če euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz odstavka 3 še naprej uporablja za vse odhodke, ki jih je v računovodske izkaze zabeležila plačilna agencija pred datumom začetka veljavnosti določenega menjalnega razmerja med nacionalno valuto in eurom.

Oddelek 3 Upravičenost odhodkov in trajnost

Člen 102 Upravičeni odhodki

1.           Poleg splošnih pravil iz člena 55(1) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] se plačila upravičencev dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti.

2.           Do prispevka ESPR so upravičeni le posredni stroški iz poglavja III naslova V.

3.           Z odstopanjem od člena 55(7) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] so odhodki, ki postanejo upravičeni zaradi spremembe programa v skladu s členom 22(2), upravičeni šele od 1. januarja leta, ki sledi predložitvi spremembe.

Člen 103 Izračun poenostavljenih in dodatnih stroškov ali izpada prihodkov

Kadar je pomoč dodeljena na podlagi poenostavljenih stroškov, dodatnih stroškov ali izpada prihodkov, države članice zagotovijo, da so ustrezni izračuni primerni, natančni ter pripravljeni vnaprej na podlagi poštenega, pravičnega in preverljivega izračuna.

Člen 104 Predplačila

1.           Pogoj za izplačilo predplačil je izdaja bančne garancije ali enakovredne garancije v višini 100 % zneska predplačila.

2.           V primeru javnih upravičencev se predplačila izplačajo občinam, regionalnim organom in njihovim združenjem ter osebam javnega prava.

3.           Instrument, ki ga javni organ zagotovi kot garancijo, se šteje za enakovrednega garanciji iz odstavka 1, pri čemer se mora organ zavezati, da bo izplačal znesek, krit s to garancijo, če ne bo upravičen do predplačila.

4.           Garancija se lahko sprosti, kadar pristojna plačilna agencija ugotovi, da je znesek dejanskih odhodkov, ki ustrezajo javnemu prispevku v zvezi z dejavnostjo, presegel znesek predplačila.

Člen 105 Trajnost meril za dopustnost dejavnosti

1.           Upravičenci še naprej izpolnjujejo pogoje v zvezi z dopustnostjo iz člena 12(1) po vložitvi zahtevka in v celotnem obdobju izvajanja dejavnosti, za nekatere vrste dejavnosti pa tudi za določeno obdobje po zadnjem plačilu.

2.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o opredelitvi:

(a) vrst dejavnosti, pri katerih je treba pogoje v zvezi z dopustnostjo izpolnjevati tudi po zadnjem plačilu, in

(b) obdobja iz odstavka 1.

Komisija izvaja pooblastila ob polnem spoštovanju načela sorazmernosti in ob upoštevanju tveganja, da neskladnost z zadevnimi predpisi SRP resno ogroža trajnostno izkoriščanje živih morskih bioloških virov, s katerim se populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, trajnost zadevnih staležev ali ohranjanje morskega okolja.

POGLAVJE III Sistemi upravljanja in nadzora

Člen 106 Odgovornosti držav članic

Države članice zagotovijo, da se za operativni program vzpostavi sistem upravljanja in nadzora, s katerim se zagotavljata jasna dodelitev in ločevanje nalog med organom upravljanja, plačilno agencijo in certifikacijskim organom. Države članice so odgovorne za zagotavljanje učinkovitega delovanja sistema v celotnem programskem obdobju.

Člen 107 Pristojni organi

1.           Države članice za operativni program imenujejo naslednje organe:

(a) organ upravljanja, ki je zadolžen za upravljanje zadevnega programa in je lahko oseba javnega ali zasebnega prava, delujoča na nacionalni ali regionalni ravni, ali država članica sama, če izvaja to nalogo;

(b) akreditirano plačilno agencijo v smislu člena 109;

(c) certifikacijski organ v smislu člena 112.

2.           Države članice jasno opredelijo naloge organa upravljanja, plačilne agencije in v okviru trajnostnega lokalnega razvoja naloge lokalnih akcijskih skupin iz člena 62, kar zadeva uporabo meril za upravičenost in izbirnih meril ter postopek izbire projektov.

Člen 108 Organ upravljanja

1.           Organ upravljanja je odgovoren za učinkovito, uspešno in pravilno upravljanje in izvajanje programa ter zlasti za:

(a) zagotavljanje ustreznega in varnega elektronskega sistema za beleženje, vodenje in upravljanje statističnih podatkov v zvezi s programom in njegovim izvajanjem, potrebnih za spremljanje in vrednotenje, in zlasti podatkov, ki so potrebni za spremljanje napredka pri doseganju opredeljenih ciljev in prednostnih nalog Unije, ter za poročanje o teh podatkih;

(b) predložitev Komisiji ustreznih podatkov o dejavnostih, izbranih za financiranje, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in same dejavnosti, na četrtletni ravni;

(c) zagotovitev, da so upravičenci in drugi subjekti, ki sodelujejo pri izvajanju dejavnosti:

(i)      obveščeni o svojih obveznostih, ki izhajajo iz dodeljene pomoči, in da uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo,

(ii)      seznanjeni z zahtevami glede predložitve podatkov organu upravljanja ter evidentiranja realizacij in rezultatov;

(d) zagotovitev, da je predhodno vrednotenje iz člena 48 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] v skladu s sistemom vrednotenja in spremljanja iz člena 131, ter izvajanje tega vrednotenja in njegova predložitev Komisiji;

(e) zagotovitev, da je načrt vrednotenja iz člena 49 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] vzpostavljen, da je naknadno vrednotenje iz člena 140 izvedeno v rokih iz navedenega člena, pri čemer se zagotovi, da so takšna vrednotenja v skladu s sistemom spremljanja in vrednotenja iz člena 131, ter za predložitev teh vrednotenj odboru za spremljanje iz člena 136 in Komisiji;

(f) predložitev informacij in dokumentov, potrebnih za spremljanje izvajanja programa glede na njegove specifične cilje in prednostne naloge, odboru za spremljanje iz člena 136;

(g) pripravo letnega poročila o izvajanju iz člena 138, vključno z združenimi preglednicami spremljanja, in njegovo predložitev Komisiji, potem ko ga odobri odbor za spremljanje iz člena 136;

(h) zagotovitev, da plačilna agencija pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti tiste o uporabljenih postopkih in kakršnih koli kontrolah, ki se izvajajo za dejavnosti, izbrane za financiranje;

(i) zagotovitev obveščanja javnosti o programu, in sicer z obveščanjem možnih upravičencev, strokovnih organizacij, gospodarskih in socialnih partnerjev, organov, vključenih v spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami, ter zadevnih nevladnih organizacij, vključno z okoljskimi organizacijami, o možnostih, ki jih zagotavlja program, in pravilih glede dostopa do finančne podpore programa ter z obveščanjem upravičencev o prispevku Unije, širše javnosti pa o vlogi Unije v programu.

2.           Država članica ali organ upravljanja lahko imenuje enega ali več posredniških organov, vključno z regionalnimi ali lokalnimi organi ali nevladnimi organizacijami, za upravljanje ali izvajanje dejavnosti v okviru operativnega programa.

3.           Kadar se del njegovih nalog prenese na drug organ, organ upravljanja ohrani celotno odgovornost za učinkovitost ter pravilnost upravljanja in izvajanja teh nalog. Organ upravljanja zagotovi, da so sprejete ustrezne določbe, ki drugemu organu omogočajo pridobitev vseh potrebnih podatkov in informacij za izvajanje zadevnih nalog.

Člen 109 Akreditacija in odvzem akreditacije plačilni agenciji

1.           Plačilna agencija je posebna služba ali organ držav članic, ki je pristojen za upravljanje in nadzor odhodkov. Izvajanje teh nalog, razen izplačil, se lahko prenese.

2.           Države članice kot plačilne agencije akreditirajo službe ali organe, ki izpolnjujejo akreditacijska merila, ki jih v skladu s členom 111(2) določi Komisija.

3.           Pristojna oseba akreditirane plačilne agencije pripravi informacije iz člena 75(1)(a), (b) in (c) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah].

4.           Če akreditirana plačilna agencija ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več enega ali več akreditacijskih meril iz odstavka 2, ji država članica odvzame akreditacijo, razen če plačilna agencija izvede potrebne spremembe v roku, ki se določi glede na resnost težave.

5.           Plačilne agencije upravljajo in zagotavljajo nadzor dejavnosti, povezanih z javno intervencijo, za katero so odgovorne, pri čemer ohranijo splošno odgovornost na zadevnem področju.

Člen 110 Celotno plačilo upravičencem

Plačila v zvezi s financiranjem na podlagi te uredbe upravičenci prejmejo v celoti, razen zakonodaja Unije izrecno določa drugače.

Člen 111 Pooblastila Komisije

Za zagotavljanje dobrega delovanja sistema iz člena 106 je Komisija v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v zvezi z:

(a)          minimalnimi pogoji za akreditacijo plačilnih agencij v zvezi z notranjim okoljem, nadzornimi dejavnostmi, obveščanjem, sporočanjem in spremljanjem ter pravili o postopku dodelitve in odvzema akreditacije;

(b)          pravili o nadzoru in postopku revizije akreditacije plačilnih agencij;

(c)          obveznostmi plačilnih agencij glede vsebine njihovih obveznosti upravljanja in nadzora.

Člen 112 Certifikacijski organi

1.           Certifikacijski organ je javni ali zasebni revizijski organ, ki ga imenuje država članica za zagotavljanje mnenja o izjavi o zanesljivosti upravljanja glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov plačilne agencije, pravilnem delovanju njenega sistema notranjega nadzora ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanju načela dobrega finančnega poslovodenja. Ta organ je operativno neodvisen od zadevne plačilne agencije, organa upravljanja in organa, ki je akreditiral to agencijo.

2.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, v katerih določi natančna pravila o statusu certifikacijskih organov, posebnih nalogah, vključno z nadzorom, ki ga morajo izvajati, ter s certifikati in poročili, skupaj s priloženimi dokumenti, ki jih pripravijo navedeni organi.

Člen 113 Dopustnost plačil, ki jih izvedejo plačilne agencije

Odhodki v okviru deljenega upravljanja iz naslova V in tehnične pomoči iz člena 92 se lahko krijejo s sredstvi Unije le, če so jih imele akreditirane plačilne agencije.

POGLAVJE IV Nadzor s strani držav članic

Člen 114 Odgovornosti držav članic

1.           Države članice v okviru ESPR sprejmejo vse zakonske, upravne in druge predpise ter vse druge ukrepe, potrebne za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije in zlasti za:

(a) preverjanje zakonitosti in pravilnosti financiranih dejavnosti, skupaj s preverjanjem, ali so bili sofinancirani proizvodi in storitve zagotovljeni ter ali so upravičenci plačali odhodke, ki so jih navedli, ter ali so ti odhodki v skladu z veljavno zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo, operativnim programom in pogoji za podporo dejavnosti;

(b) zagotavljanje, da upravičenci, ki sodelujejo pri izvajanju dejavnosti, za katere se povrnejo upravičeni in dejansko nastali odhodki, uporabljajo ločen računovodski sistem ali ustrezno računovodsko kodo za vse transakcije v zvezi z dejavnostjo;

(c) vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti v zvezi z odhodki in revizijami, ki se zahtevajo za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 62(g) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];

(d) omogočanje učinkovitega preprečevanja goljufij, zlasti v zvezi z območji z višjo stopnjo tveganja, kar bo imelo odvračalni učinek, izvajalo pa se bo ob upoštevanju stroškov in koristi ter sorazmernosti ukrepov;

(e) preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti in goljufij;

(f) uporabo potrebnih finančnih popravkov, ki so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni v skladu z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo;

(g) izterjavo neupravičenih plačil in obresti in po potrebi sproženje pravnih postopkov.

2.           Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in nadzora, da zagotovijo skladnost s to uredbo.

3.           Za izpolnitev obveznosti iz odstavka (1)(a) in (b) sistemi, ki jih vzpostavijo države članice, vključujejo:

(a) upravno preverjanje vsakega zahtevka za povračilo, ki ga predložijo upravičenci;

(b) nadzor dejavnosti na kraju samem.

Kar zadeva nadzor na kraju samem, pristojni organ odvzame kontrolni vzorec iz celotne populacije prosilcev, ki po potrebi vključuje naključni del in del, določen na podlagi ocene tveganja, da dobi reprezentativno stopnjo napak, pri čemer se osredotoči tudi na najvišje stopnje napak.

4.           Preverjanja posameznih dejavnosti na kraju samem v skladu z odstavkom 3(b) se lahko izvedejo na podlagi vzorca.

5.           Če je organ upravljanja tudi upravičenec v okviru operativnega programa, se z ureditvijo preverjanja iz odstavka 1(a) zagotovi ustrezno ločevanje nalog.

6.           Države članice obvestijo Komisijo o določbah in ukrepih, sprejetih v skladu z odstavki 1, 2, 3 in 5. Vsi pogoji, ki jih države članice določijo kot dopolnitev pogojev iz te uredbe, so preverljivi.

7.           Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila, katerih cilj je enotna uporaba odstavkov 1, 2, 3 in 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

8.           Komisija v skladu s členom 150 sprejme delegirane akte o pravilih v zvezi z ureditvijo revizijske sledi iz odstavka 1(c).

Člen 115 Izterjava neupravičenih plačil

1.           V primeru člena 114(1)(g) države članice izterjajo neupravičeno plačane zneske skupaj z zamudnimi obrestmi. O tem obvestijo Komisijo ter jo redno obveščajo o napredku povezanih upravnih in pravnih postopkov.

2.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o določitvi podrobnih pravil v zvezi z obveznostmi držav članic iz odstavka 1.

Člen 116 Nepravilnosti

1.           Za vsako izplačilo, ki je neupravičeno zaradi nepravilnosti ali drugih vrst neskladnosti, države članice od upravičenca zahtevajo vračilo sredstev v enem letu od prve navedbe takšne nepravilnosti, pri čemer ustrezne zneske zabeležijo v knjigi terjatev plačilne agencije.

2.               Če se vračilo ne izvede v štirih letih od datuma zahteve po vračilu ali v osmih letih, če je izterjava v postopku pred nacionalnimi sodišči, finančne posledice neizvršene izterjave krije zadevna država članica, pri čemer to ne vpliva na obveznost zadevne države članice glede izvajanja postopkov izterjave v skladu s členom 115.

Če je v okviru postopka izterjave z dokončnim upravnim ali sodnim aktom ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti, zadevna država članica kot odhodek sklada prijavi odhodek, nastal zaradi finančnega bremena, ki ga je imela v skladu s prvim pododstavkom.

3.           V ustrezno utemeljenih primerih se lahko države članice odločijo, da ne bodo izvedle postopka izterjave. Takšna odločitev se lahko sprejme le v naslednjih primerih:

(a) če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave ali

(b) če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika ali oseb, ki so pravno odgovorne za nepravilnost, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice.

Kadar se odločitev iz prvega pododstavka tega odstavka sprejme, preden za neporavnane zneske začnejo veljati pravila iz odstavka 2, finančne posledice neizvršene izterjave krije proračun Unije.

4.                Države članice v letnih računovodskih izkazih, ki jih v skladu s členom 125(c)(iii) predložijo Komisiji, navedejo zneske, ki jih morajo kriti v skladu z odstavkom 2. Komisija letne računovodske izkaze preveri in jih po potrebi spremeni z izvedbenim aktom.

5.           Komisija lahko v naslednjih primerih z izvedbenimi akti iz financiranja Unije izključi zneske, ki so v breme proračunu Unije:

(a) če država članica ne upošteva časovnih rokov iz odstavka 1;

(b) če meni, da odločitev države članice o neizvajanju postopka izterjave v skladu z odstavkom 3 ni upravičena;

(c) če meni, da so nepravilnosti ali neizvršene izterjave nastale zaradi nepravilnosti ali malomarnosti upravnih organov ali drugih uradnih organov države članice.

6.           Pred sprejetjem odločitve z izvedbenimi akti iz tega člena velja postopek iz člena 129(6).

Člen 117 Finančni popravki držav članic

1.           Države članice so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje nepravilnosti ali drugih vrst neskladnosti ter za izvajanje potrebnih finančnih popravkov in izterjav. V primeru sistemskih nepravilnosti država članica razširi svojo preiskavo na vse morebitno prizadete dejavnosti.

2.           Država članica izvede finančne popravke, ki so potrebni v zvezi s posameznimi ali sistemskimi nepravilnostmi ali drugimi vrstami neskladnosti, odkritih pri dejavnostih ali operativnem programu. Popravki države članice obsegajo preklic celote ali dela javnega prispevka za dejavnost ali operativni program. Država članica upošteva vrsto in resnost nepravilnosti in finančno izgubo ESPR ter izvede sorazmerni popravek. Plačilna agencija evidentira finančne popravke v letnih računovodskih izkazih za obračunsko leto, v katerem se odloči za preklic.

3.           V primeru finančnih popravkov, uporabljenih pri odhodkih, ki so neposredno povezani z neskladnostjo s členom 105, države članice določijo znesek popravka ob upoštevanju resnosti neskladnosti upravičenca s predpisi SRP, gospodarske prednosti, ki izhaja iz neskladnosti s predpisi SRP, ali pomena prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost upravičenca.

4.           Prispevek iz ESPR, preklican v skladu z odstavkom 1, se lahko ponovno uporabi za operativni program v skladu z odstavkom 5.

5.           Prispevek, ki je bil preklican v skladu z odstavkom 2, se ne sme ponovno uporabiti za dejavnost ali dejavnosti, za katere je bil izveden popravek, ali, kadar je bil finančni popravek izveden zaradi sistemske nepravilnosti ali drugih vrst neskladnosti, za vse dejavnosti, pri katerih je nastala sistemska nepravilnost ali druge vrste neskladnosti.

POGLAVJE V Nadzor s strani Komisije

Oddelek 1 Prekinitev in začasna ustavitev

Člen 118 Prekinitev roka plačila

Poleg elementov, ki omogočajo prekinitev, iz člena 74(1)(a) do (c) [Uredbe (EU) št. […] o skupnih določbah], lahko rok plačila prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu [finančne uredbe] za zahtevek za vmesno plačilo za največ devet mesecev, če je Komisija z izvedbenim aktom sprejela sklep, s katerim potrjuje, da obstajajo dokazi o tem, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti v okviru skupne ribiške politike, kar lahko vpliva na odhodke iz potrjenega izkaza o odhodkih, za katere se zahteva vmesno plačilo.

Člen 119 Začasna ustavitev plačil

1.           Komisija lahko z izvedbenim aktom začasno ustavi vsa vmesna plačila ali del vmesnih plačil v okviru operativnega programa, če:

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora operativnega programa, za katero niso bili sprejeti popravni ukrepi;

(b) so odhodki iz potrjenega izkaza o odhodkih povezani s hujšo nepravilnostjo ali drugo vrsto neskladnosti, ki ni bila odpravljena;

(c) država članica ni sprejela potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, ki je razlog za prekinitev iz člena 118;

(d) obstaja resna pomanjkljivost v kakovosti in zanesljivosti sistema spremljanja;

(e) je Komisija z izvedbenim aktom sprejela sklep, s katerim potrjuje, da država članica ni izpolnila svojih obveznosti v okviru skupne ribiške politike. Takšna neskladnost lahko vpliva na odhodke iz potrjenega izkaza o odhodkih, za katere se zahteva vmesno plačilo;

(f) so izpolnjeni pogoji iz člena 17(5) in člena 20(3) uredbe [o skupnih določbah].

2.           Komisija lahko z izvedbenim aktom določi začasno ustavitev vseh vmesnih plačil ali dela vmesnih izplačil po tem, ko državi članici ponudi možnost za predložitev stališč v roku dveh mesecev. Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3), določi podrobna pravila v zvezi s plačili, ki se lahko začasno ustavijo. Ti zneski so sorazmerni z vrsto in pomembnostjo pomanjkljivosti, nepravilnosti ali neskladnosti s strani države članice.

3.           Komisija z izvedbenim aktom prekliče začasno ustavitev vseh vmesnih plačil ali dela vmesnih plačil, ko država članica sprejme ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic začasne ustavitve. Če država članica takšnih ukrepov ne sprejme, lahko Komisija z izvedbenim aktom sprejme sklep o uporabi finančnih popravkov s preklicem celotnega zneska ali dela zneska prispevka Unije za operativni program v skladu s členom 128 in v skladu s postopkom iz člena 129.

Člen 120 Pooblastila Komisije

1.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o opredelitvi primerov neskladnosti iz člena 118 in člena 119(1)(e), vključno z navedbo ustreznih določb SRP, ki so bistvene za ohranjanje morskih bioloških virov.

2.           Komisija lahko z izvedbenimi akti določi natančna pravila o postopku prekinitve in začasne ustavitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

Oddelek 2 Potrditev računovodskih izkazov in finančni popravki

Člen 121 Nadzor na kraju samem, ki ga izvede Komisija

1.           Komisija lahko brez poseganja v nadzor, ki ga države članice izvajajo v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ali členom 287 Pogodbe, in v vsak pregled, ki se izvede v skladu s členom 322 Pogodbe, izvede nadzor na kraju samem v državah članicah, zlasti da preveri:

(a)     skladnost upravnih praks s pravili Unije;

(b)     obstoj potrebnih dokazil in njihovo ujemanje z dejavnostmi, ki jih financira ESPR;

(c)     pogoje, pod katerimi se izvajajo in nadzirajo dejavnosti, ki jih financira ESPR.

2.           Osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje nadzora na kraju samem, ali zastopniki Komisije, ki delujejo v okviru dodeljenih pooblastil, imajo dostop do računovodskih knjig in vseh drugih dokumentov v zvezi z odhodki, ki jih financira ESPR, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih.

3.           Pooblastila za izvajanje nadzora na kraju samem ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja izvajajo le uradniki, imenovani v skladu z nacionalno zakonodajo. Osebe, ki jih pooblasti Komisija, med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb na podlagi zakonodaje zadevne države članice. Vseeno imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

4.           Komisija pred nadzorom na kraju samem pravočasno obvesti zadevno državo članico ali državo članico, na ozemlju katere je treba izvesti nadzor. Uradniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnem nadzoru.

5.           Na zahtevo Komisije in s soglasjem zadevne države članice pristojni organi te države članice izvedejo dodaten nadzor ali preiskave v zvezi z dejavnostmi iz te uredbe. Pri takšnem nadzoru lahko sodelujejo zastopniki Komisije ali osebe, ki jih pooblasti Komisija.

6.           Komisija lahko za izboljšanje nadzora s soglasjem zadevnih držav članic pri nekaterih pregledih ali preiskavah zaprosi za pomoč organe teh držav članic.

7.           Komisija lahko z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 151(2), določi pravila v zvezi s postopki, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju dodatnega nadzora iz odstavkov 5 in 6.

Člen 122 Dostop do informacij

1.               Države članice dajo Komisiji na voljo vse informacije, potrebne za nemoteno delovanje ESPR, in sprejmejo vse ustrezne ukrepe za olajšanje nadzora, za katerega Komisija meni, da je primeren v zvezi z upravljanjem financiranja Unije, vključno z nadzorom na kraju samem.

2.           Na zahtevo Komisije države članice posredujejo zakone in druge predpise, ki so jih sprejele za izvajanje aktov Unije v zvezi s skupno ribiško politiko, če imajo ti akti finančne posledice za ESPR.

3.           Države članice dajo Komisiji na voljo vse informacije o ugotovljenih nepravilnostih in domnevnih goljufijah ter tudi informacije o ukrepih za izterjavo zneskov, ki so bili neupravičeno izplačani v zvezi s temi nepravilnostmi in goljufijami v skladu s členom 116.

Člen 123 Dostop do dokumentov

Akreditirane plačilne agencije hranijo dokazila o izvedenih plačilih ter dokumente o izvajanju upravnih in fizičnih pregledov, ki jih določa zakonodaja Unije, ter dajo dokumente in informacije na voljo Komisiji.

Če te dokumente hrani organ, ki deluje po pooblastilu plačilne agencije in je pristojen za odobritev odhodkov, ta organ akreditirani plačilni agenciji predloži poročila o številu izvedenih pregledov, njihovi vsebini in ukrepih, sprejetih na podlagi njihovih rezultatov.

Člen 124 Potrditev računovodskih izkazov

1.           Pred 30. aprilom leta, ki sledi zadevnemu proračunskemu letu, in na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 125(c), se Komisija z izvedbenimi akti odloči o potrditvi računovodskih izkazov akreditiranih plačilnih agencij.

2.           Odločitev o potrditvi računovodskega izkaza iz odstavka 1 se nanaša na celovitost, točnost in verodostojnost predloženih letnih računovodskih izkazov. Odločitev se sprejme brez poseganja v odločitve, sprejete naknadno v skladu s členom 128.

Člen 125 Sporočanje informacij

Države članice Komisiji posredujejo naslednje informacije, izjave in dokumente:

(a) za akreditirano plačilno agencijo:

(i)      dokument o njeni akreditaciji;

(ii)     njeno funkcijo;

(iii)     če je potrebno, dokument o odvzemu akreditacije;

(b) za certifikacijski organ:

(i)      naziv;

(ii)     točen naslov;

(c) za ukrepe v zvezi s financiranimi dejavnostmi:

(i)      s strani akreditirane plačilne agencije podpisane izjave o odhodkih, ki so enakovredne zahtevkom za plačilo in so jim priloženi zahtevani podatki;

(ii)     posodobitev ocene predvidenih izjav o odhodkih, ki bodo predložene v posameznem letu, in ocene predvidenih izjav o odhodkih za naslednje proračunsko leto;

(iii)     izjavo o zanesljivosti upravljanja in letne računovodske izkaze akreditiranih plačilnih agencij;

(iv)    povzetek rezultatov vseh razpoložljivih revizij in pregledov, ki so bili izvedeni.

Člen 126 Zaupnost

Države članice in Komisija sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi zaupnost informacij, sporočenih ali pridobljenih med nadzorom na kraju samem ali v okviru potrditve računovodskih izkazov, izvedene v skladu s to uredbo.

Za te informacije se uporabljajo načela iz člena 8 Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi[36].

Člen 127 Pooblastila Komisije

Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila o:

(a) obliki, vsebini, časovnih razmikih, rokih in podrobnostih predložitve Komisiji ali zagotavljanju Komisiji dostopa do:

(i)      izjav o odhodkih in ocen predvidenih odhodkov ter njihovih posodobitev, vključno z namenskimi prejemki;

(ii)     izjav o zanesljivosti upravljanja in letnih računovodskih izkazov plačilnih agencij ter rezultatov vseh razpoložljivih revizij in nadzorov, ki so bili izvedeni;

(iii)     poročil o certifikaciji računovodskih izkazov;

(iv)    identifikacijskih podatkov o akreditiranih plačilnih agencijah in certifikacijskih organih;

(v)     podrobnosti upoštevanja in plačil odhodkov, financiranih v okviru ESPR;

(vi)    obvestil o finančnih popravkih, ki so jih države članice izvedle v zvezi z dejavnostmi ali operativnim programom, in zbirnih poročil o postopkih izterjave, ki so jih države članice sprožile zaradi nepravilnosti;

(vii)    informacij o ukrepih, sprejetih za zaščito finančnih interesov Komisije;

(b) načinih izmenjave podatkov in dokumentov med Komisijo in državami članicami ter izvajanju informacijskih sistemov, vključno z vrsto, obliko in vsebino podatkov, ki jih je treba obdelati v teh sistemih, ter ustreznimi pravili za njihovo shranjevanje;

(c) obveščanju Komisije s strani držav članic o informacijah, dokumentih, statističnih podatkih in poročilih ter rokih in metodah za njihovo obveščanje;

(d) obveznostih glede sodelovanja, ki jih morajo države članice upoštevati pri izvajanju členov 121 in 122.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

Člen 128 Finančni popravek Komisije in merila za finančne popravke

1.           Poleg primerov iz člena 20(4) in člena 77 uredbe [o skupnih določbah] lahko Komisija z izvedbenimi akti izvede finančne popravke, tako da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Unije za operativni program, če po ustrezni preiskavi ugotovi, da:

(a) obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Unije, ki je bil za operativni program že izplačan;

(b) je izdatek v potrjenem izkazu o odhodkih nepravilen ali kako drugače neskladen in ga država članica pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka ni popravila;

(c) država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 117 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka;

(d) je izdatek v potrjenem izkazu o odhodkih države članice neskladen s pravili SRP, ki so bistvena za ohranjanje morskih bioloških virov.

2.           Za primere iz odstavka 1(a), (b) in (c) Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene nepravilnosti ali drugih ugotovljenih posameznih primerih neskladnosti, pri čemer upošteva, ali je nepravilnost ali vrsta neskladnosti sistemska. Kadar ni mogoče natančno določiti zneska nepravilnih odhodkov v breme ESPR, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek.

3.           Za primere iz odstavka 1(b) v primeru neskladnosti s členom 105 in primere iz odstavka 1(d) Komisija svoje finančne popravke utemelji le na odhodkih, ki so neposredno povezani z neskladnostjo s pravili SRP. Komisija se o znesku popravka odloči ob upoštevanju resnosti neskladnosti države članice ali upravičenca s pravili SRP, gospodarske prednosti, ki izhaja iz neskladnosti s pravili SRP, ali pomena prispevka ESPR za gospodarsko dejavnost upravičenca.

4.           Kadar ni mogoče natančno določiti zneska odhodkov, povezanih z neskladnostjo s pravili SRP, Komisija uporabi pavšalni ali ekstrapolirani finančni popravek v skladu z odstavkom 6(a).

5.           Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 117, obvestila, predloženega v skladu s členom 125(c), in vseh odgovorov države članice.

6.           Komisija je v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, ki:

(a) vzpostavljajo merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga je treba uporabiti v primeru pavšalnega ali ekstrapoliranega finančnega popravka;

(b) navajajo ustrezna pravila SRP iz odstavka 1(d), ki so bistvena za ohranjanje morskih bioloških virov.

Člen 129 Postopek

1.           Pred sprejetjem odločitve o finančnem popravku z uporabo izvedbenih aktov Komisija začne postopek z obvestilom državi članici o svojih začasnih sklepih in zahtevo, da država članica v dveh mesecih predloži svoje pripombe.

2.           Če Komisija predlaga finančni popravek na podlagi ekstrapolacije ali pavšalnega zneska, ima država članica s preučitvijo zadevne dokumentacije možnost dokazati, da je dejanski obseg nepravilnosti ali druge vrste neskladnosti, vključno z neskladnostjo s skupno ribiško politiko, manjši od ocene Komisije. V soglasju s Komisijo lahko država članica omeji obseg tega preverjanja na ustrezen delež ali vzorec zadevne dokumentacije. Razen v ustrezno utemeljenih primerih je rok za to preverjanje največ dva dodatna meseca po dvomesečnem roku iz odstavka 1.

3.           Komisija upošteva vse dokaze, ki jih v rokih iz odstavkov 1 in 2 predloži država članica.

4.           Če država članica ne sprejme začasnih sklepov Komisije, je povabljena na zaslišanje pred Komisijo, da se zagotovi dostopnost vseh ustreznih informacij in pripomb kot podlaga za sklepe Komisije o zahtevku za finančni popravek.

5.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme sklep o izvedbi finančnih popravkov v šestih mesecih od datuma zaslišanja ali od datuma prejema dodatnih informacij, kadar se država članica strinja, da predloži take dodatne informacije po zaslišanju. Komisija upošteva vse informacije in ugotovitve, predložene med postopkom. Če zaslišanje ni izvedeno, začne šestmesečni rok teči dva meseca po datumu vabila na zaslišanje, ki ga je poslala Komisija.

6.           Kadar Komisija ali Evropsko računsko sodišče odkrije nepravilnosti, ki vplivajo na letne računovodske izkaze, poslane Komisiji, se s finančnim popravkom zmanjša podpora iz ESPR za operativni program.

Člen 130 Obveznosti držav članic

Finančni popravek Komisije ne posega v obveznost države članice o izterjavi iz člena 117(2) ter vračilu državne pomoči v smislu člena 107(1) Pogodbe in v skladu s členom 14 Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999[37].

POGLAVJE VI Spremljanje, vrednotenje, obveščanje in sporočanje

Oddelek 1 VZPOSTAVITEV SISTEMA SPREMLJANJA IN VREDNOTENJA TER NJEGOVI CILJI

Člen 131 Sistem spremljanja in vrednotenja

1.           Za dejavnosti ESPR v okviru deljenega upravljanja se vzpostavi skupen sistem spremljanja in vrednotenja, katerega namen je merjenje uspešnosti ESPR. Za zagotavljanje učinkovitega merjenja uspešnosti je Komisija v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o vsebini in sestavi tega okvira.

2.           Učinek ESPR se meri glede na prednostne naloge Unije iz člena 6.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli sklop kazalnikov, značilnih za te cilje Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

3.           Države članice Komisiji predložijo vse informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja zadevnih ukrepov. Komisija upošteva potrebe po podatkih in sinergije med potencialnimi viri podatkov, še zlasti njihovo uporabo za statistične namene, kadar je ustrezno. Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice, ter tudi o potrebah po podatkih in sinergijah med potencialnimi viri podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

4.           Komisija vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju tega člana. Prvo poročilo se predloži najpozneje 31. decembra 2017.

Člen 132 Cilji

Cilji sistema spremljanja in vrednotenja so:

(a) prikazati napredek in dosežke pomorske in ribiške politike ter oceniti učinek, učinkovitost, uspešnost in pomen dejavnosti ESPR;

(b) prispevati k bolj ciljno usmerjeni podpori za pomorsko in ribiško politiko;

(c) podpirati skupni proces pridobivanja znanja, povezan s spremljanjem in vrednotenjem;

(d) zagotoviti zanesljivo, z dokazi podprto vrednotenje dejavnosti ESPR, ki bo vključeno v postopek odločanja.

Oddelek 2 TEHNIČNE DOLOČBE

Člen 133 Skupni kazalniki

1.           V sistemu spremljanja in vrednotenja iz člena 131 se določi seznam skupnih kazalnikov, ki se nanašajo na začetno stanje ter na finančno izvajanje, realizacije, rezultate in vpliv programa ter se uporabljajo za vsak program, da se omogoči združevanje podatkov na ravni Unije.

2.           Skupni kazalniki so povezani z mejniki in cilji, določenimi v operativnih programih v skladu s prednostnimi nalogami Unije iz člena 6. Ti skupni kazalniki se uporabljajo za okvir delovanja iz člena 19(1) [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] ter omogočajo oceno napredka, učinkovitosti in uspešnosti izvajanja politike glede na cilje na ravni Unije ter na nacionalni in programski ravni.

Člen 134 Elektronski informacijski sistem

1.           Ključne informacije o izvajanju programa, o vsaki dejavnosti, izbrani za financiranje, in o dokončanih dejavnostih, ki jih je treba spremljati in ovrednotiti, vključno z glavnimi značilnostmi upravičenca in projekta, se beležijo in vodijo elektronsko.

2.           Komisija zagotovi ustrezen in varen elektronski sistem za beleženje, vodenje in upravljanje ključnih informacij ter poročanje o spremljanju in vrednotenju.

Člen 135 Zagotavljanje informacij

Upravičenci do podpore v okviru ESPR, vključno z lokalnimi akcijskimi skupinami, zagotovijo organu upravljanja in/ali imenovanim izvajalcem vrednotenja ali drugim organom, ki so pooblaščeni za opravljanje funkcij v njihovem imenu, vse podatke in informacije, potrebne za omogočanje spremljanja in vrednotenja programa, zlasti v zvezi z izpolnjevanjem specifičnih ciljev in prednostnih nalog.

Oddelek 3 Spremljanje

Člen 136 Postopki spremljanja

1.           Organ upravljanja iz člena 108 in odbor za spremljanje iz člena 41 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] spremljata kakovost izvajanja programa.

2.           Organ upravljanja in odbor za spremljanje operativni program spremljata z uporabo finančnih kazalnikov ter kazalnikov realizacij in rezultatov.

Člen 137 Odgovornosti odbora za spremljanje

Poleg odgovornosti iz člena 43 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] se odbor za spremljanje prepriča o izvajanju operativnega programa in učinkovitosti tega izvajanja. V ta namen odbor za spremljanje:

(a) v štirih mesecih po sprejetju odločitve o odobritvi programa svetuje in izda mnenje v zvezi z izbirnimi merili za dejavnosti, ki bodo financirane; izbirna merila se revidirajo glede na programske potrebe;

(b) preuči dejavnosti in realizacije v zvezi z načrtom vrednotenja programa;

(c) preuči ukrepe iz programa, ki se nanašajo na izpolnjevanje predhodnih pogojev;

(d) obravnava in potrdi letna poročila o izvajanju, preden se pošljejo Komisiji;

(e) preveri ukrepe za spodbujanje enakosti moških in žensk, enakih možnosti ter nediskriminacije, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe;

(f) ne svetuje o letnem delovnem načrtu za zbirke podatkov iz člena 23.

Člen 138 Letno poročilo o izvajanju

1.           Države članice do 31. maja 2016 in do 31. maja vsako naslednje leto do vključno leta 2023 Komisiji predložijo letna poročila o izvajanju operativnega programa v predhodnem koledarskem letu. Poročilo, predloženo leta 2016, zajema koledarski leti 2014 in 2015.

2.           Poleg navedenega v členu 44 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] letna poročila o izvajanju vključujejo:

(a) informacije o finančnih obveznostih in odhodkih za posamezne ukrepe;

(b) povzetek izvedenih dejavnosti v zvezi z načrtom vrednotenja;

(c) informacije o nespoštovanju pogojev trajnosti iz člena 105 in o ukrepih za izboljšanje, ki so jih sprejele države članice, po potrebi skupaj s finančnimi popravki v skladu s členom 117(2).

3.           Poleg navedenega v členu 44 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] letna poročila o izvajanju, predložena leta 2017 in 2019, zajemajo tudi oceno doseženega napredka pri zagotavljanju celostnega pristopa k uporabi finančnih instrumentov ESPR in drugih finančnih instrumentov EU za podporo ozemeljskemu razvoju, tudi prek lokalnih razvojnih strategij, ter vključujejo ugotovitve v zvezi z izpolnjevanjem ciljev za vsako prednostno nalogo iz operativnega programa.

4.           Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o obliki in strukturi letnih poročil o izvajanju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

Oddelek 4 Vrednotenje

Člen 139 Splošne določbe

1.           Komisija z izvedbenimi akti opredeli elemente, ki morajo biti vključeni v poročila o predhodnih in naknadnih vrednotenjih iz členov 48 in 50 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah], ter določi minimalne zahteve za načrt vrednotenja iz člena 49 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah]. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom preverjanja iz člena 151(3).

2.           Države članice zagotovijo skladnost vrednotenj s skupnim sistemom spremljanja, dogovorjenim v skladu s členom 131, organizirajo pripravo in zbiranje potrebnih podatkov ter izvajalcem vrednotenja predložijo različne informacije, pridobljene v okviru sistema spremljanja.

3.           Države članice poročila o vrednotenju objavijo na internetu, Komisija pa jih objavi na spletni strani Unije.

Člen 140 Predhodno vrednotenje

Države članice zagotovijo, da so izvajalci predhodnega vrednotenja vključeni že v zgodnjo fazo postopka razvoja programa ESPR, kar vključuje sodelovanje pri razvoju analize iz člena 20(1)(b), zasnovi logike ukrepanja in opredelitvi ciljev programa.

Člen 141 Naknadno vrednotenje

Države članice v skladu s členom 50 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah] pripravijo poročilo o naknadnem vrednotenju za operativni program. To poročilo se Komisiji predloži najpozneje do 31. decembra 2023.

Člen 142 Povzetki vrednotenj

Komisija je odgovorna za povzetke poročil o predhodnem in naknadnem vrednotenju na ravni Unije. Povzetki poročil o vrednotenju se dokončajo najpozneje do 31. decembra v letu po predložitvi ustreznih vrednotenj.

Oddelek 5 Obveščanje in sporočanje

Člen 143 Informiranje in obveščanje javnosti

1.           Plačilna agencija je v sodelovanju z organom upravljanja v skladu s členom 108(1)(i) pristojna za:

(a) vzpostavitev enotne spletne strani ali enotnega spletnega portala z informacijami o operativnem programu v vsaki državi članici in dostopom do njega;

(b) obveščanje morebitnih upravičencev o možnostih financiranja v okviru operativnega programa;

(c) obveščanje državljanov Unije o vlogi in dosežkih ESPR z ukrepi obveščanja in sporočanja rezultatov in vpliva pogodb o partnerstvu, operativnih programov in dejavnosti.

2.           Države članice za zagotovitev preglednosti pri podpori iz ESPR vodijo seznam dejavnosti v formatu CVS ali XML, ki je dostopen na enotni spletni strani ali enotnem spletnem portalu, na katerem sta na voljo seznam in povzetek operativnega programa.

Seznam dejavnosti se posodobi najmanj vsake tri mesece.

Minimalne informacije, ki se vključijo v seznam dejavnosti, skupaj s posebnimi informacijami v zvezi z dejavnostmi iz členov 28, 37, 45, 54 in 56, so navedene v Prilogi IV.

3.           Podrobna pravila v zvezi z ukrepi informiranja in obveščanja javnosti ter ukrepi informiranja prosilcev in upravičencev so določena v Prilogi IV.

4.           Komisija z izvedbenimi akti v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 151(2) sprejme tehnične značilnosti ukrepov informiranja in obveščanja javnosti o dejavnostih ter navodila za oblikovanje simbola in opredelitev standardnih barv.

NASLOV VIII IZVAJANJE V OKVIRU NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA

POGLAVJE I Splošne določbe

Člen 144 Področje uporabe

Ta naslov se uporablja za ukrepe, financirane v okviru neposrednega upravljanja, kot so določeni v naslovu VI.

POGLAVJE II Nadzor

Člen 145 Zaščita finančnih interesov Unije

1.           Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov za preprečevanje goljufij, korupcije in katerih koli drugih nezakonitih dejavnosti, z izvajanjem učinkovitih pregledov, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2.           Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče imajo pooblastila za revizije na podlagi dokumentov in pregledov na kraju samem za vse upravičence, izvajalce in podizvajalce, ki so prejeli sredstva Unije.

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preglede na kraju samem in inšpekcijskih pregledov za gospodarske subjekte, ki jih takšno financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96 z namenom ugotavljanja morebitnih primerov goljufije, korupcije ali katere koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Evropske unije v zvezi s sporazumom, odločitvijo ali pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev ali v zvezi s sredstvi Unije.

Brez poseganja v predhodne pododstavke sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumi, odločitve in pogodbe, ki so posledica izvajanja te uredbe, Komisijo, Računsko sodišče in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij, pregledov na kraju samem in inšpekcijskih pregledov.

Člen 146 Revizije

1.           Uradniki Komisije in Računskega sodišča ali njihovi predstavniki lahko na podlagi predhodnega obvestila, poslanega vsaj deset delovnih dni vnaprej, razen v nujnih primerih, kadar koli izvajajo revizije na kraju samem za dejavnosti, ki se financirajo v skladu s to uredbo, v obdobju treh let po končnem plačilu s strani Komisije.

2.           Uradniki Komisije in Računskega sodišča ali njihovi predstavniki, ki so ustrezno pooblaščeni za izvajanje revizij na kraju samem, imajo dostop do računovodskih knjig ter vseh ostalih dokumentov, vključno z dokumenti in metapodatki, pripravljenimi ali prejetimi in shranjenimi na elektronskih nosilcih, v zvezi z odhodki, ki se financirajo v skladu s to uredbo.

3.           Pooblastila za revizije iz odstavka 2 ne vplivajo na uporabo nacionalnih določb, na podlagi katerih nekatera dejanja izvajajo le uradniki, posebej imenovani v skladu z nacionalno zakonodajo. Uradniki Komisije in Računskega sodišča ali njihovi predstavniki med drugim ne sodelujejo pri preiskavah na domu ali uradnih zaslišanjih oseb v okviru nacionalne zakonodaje zadevne države članice. Vseeno imajo dostop do tako pridobljenih informacij.

4.           Če je katera koli finančna pomoč Unije, dodeljena v skladu s to uredbo, naknadno dodeljena tretji osebi kot končnemu upravičencu, prvotni upravičenec, ki je prejemnik finančne podpore Unije, Komisiji zagotovi vse ustrezne podatke v zvezi z identiteto tega končnega upravičenca.

5.           V ta namen imajo upravičenci na voljo vse pripadajoče dokumente za obdobje do treh let po končnem plačilu.

Člen 147 Začasna ustavitev plačil, znižanje in preklic finančnega prispevka

1.           Če Komisija meni, da sredstva Unije niso bila uporabljena v skladu s pogoji iz te uredbe ali iz katerega koli drugega veljavnega pravnega akta Unije, o tem obvesti upravičence, ki lahko v enem mesecu od datuma takšnega obvestila pošljejo svoje pripombe Komisiji.

2.           Če upravičenci ne odgovorijo v navedenem roku ali če se njihove ugotovitve ne štejejo za zadovoljive, Komisija zniža ali prekliče dodeljeni finančni prispevek ali začasno ustavi plačila. Vsak neupravičeno izplačan znesek je treba vrniti Komisiji. Zneskom, ki niso vrnjeni pravočasno, se prištejejo zamudne obresti v skladu s pogoji iz [finančne uredbe].

POGLAVJE III Vrednotenje in poročanje

Člen 148 Vrednotenje

1.           Dejavnosti, ki se financirajo v skladu s to uredbo, se redno spremljajo, da se nadzira njihovo izvajanje.

2.           Komisija zagotovi redno, neodvisno, zunanje vrednotenje financiranih dejavnosti.

Člen 149 Poročanje

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži:

(a) vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo, najpozneje do 31. marca 2017;

(b) sporočilo o nadaljevanju dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo, najpozneje do 30. avgusta 2018;

(c) poročilo o naknadnem vrednotenju najpozneje do 31. decembra 2021.

NASLOV IX POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 150 Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz členov 12, 33, 37, 38, 39, 46, 61, 64, 67, 75, 92, 105, 111, 112, 114, 115, 119, 127, 131 in 153 se podeli za nedoločen čas od 1. januarja 2014.

3.           Pooblastilo iz členov 12, 33, 37, 38, 39, 46, 61, 64, 67, 75, 92, 105, 111, 112, 114, 115, 119, 127, 131 in 153 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati s sklepom o preklicu. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 12, 33, 37, 38, 39, 46, 61, 64, 67, 75, 92, 105, 111, 112, 114, 115, 119, 127, 131 in 153, začne veljati le, če temu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi s tem aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da ne nameravata nasprotovati sprejetju akta. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 151 Postopek odbora

1.           Komisiji pri izvajanju pravil Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo pomaga Odbor sklada za pomorstvo in ribištvo. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

3.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV X KONČNE DOLOČBE

Člen 152 Razveljavitev

1.           Uredbe (ES) št. 1198/2006, (ES) št. 861/2006, (ES) [št. /2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike], (ES) št. 791/2007, (ES) št. 2328/2003 in člen 103 Uredbe 1224/2009 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2014.

2.           Sklicevanja na razveljavljene uredbe se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 153 Prehodne določbe

1.           Za lažji prehod s sistemov, vzpostavljenih z uredbami (ES) št. 1198/2006, (ES) št. 861/2006, (ES) [št. /2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike] in (ES) št. 791/2007, na sistem iz te uredbe, je Komisija v skladu s členom 150 pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov o pogojih, pod katerimi se podpora, ki jo je Komisija odobrila v skladu z navedenimi uredbami, vključi v podporo iz te uredbe, skupaj s tehnično pomočjo in naknadnim vrednotenjem.

2.           Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo, vključno s popolnim ali delnim preklicem, zadevnih projektov, do njihovega zaključka, ali pomoči, ki jo Komisija odobri na podlagi uredb (ES) št. 1198/2006, (ES) št. 861/2006, (ES) [št. /2011 o programu za podporo nadaljnjemu oblikovanju celostne pomorske politike], (ES) št. 791/2007 in člena 103 Uredbe št. 1224/2009 ali katere koli druge zakonodaje, ki se uporablja za to pomoč na dan 31. decembra 2013.

3.           Zahtevki, predloženi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1198/2006, ostanejo veljavni.

Člen 154 Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Intenzivnost posebne pomoči

Vrsta dejavnosti || Odstotne točke

Dejavnosti v zvezi z malim priobalnim ribolovom so lahko upravičene do povečanja za || 25

Dejavnosti na odročnih grških otokih so lahko upravičene do povečanja za || 35

Dejavnosti v najbolj oddaljenih regijah so lahko upravičene do povečanja za || 35

Dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije ribičev ali drugi skupni upravičenci zunaj poglavja III naslova V, so lahko upravičene do povečanja za || 10

Dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, so lahko upravičene do povečanja za || 20

Dejavnosti v skladu s členom 78 o nadzoru in izvrševanju so lahko upravičene do povečanja za || 30

Dejavnosti v skladu s členom 78 o nadzoru in izvrševanju v zvezi z malim priobalnim ribolovom so lahko upravičene do povečanja za || 40

Dejavnosti, ki jih izvajajo podjetja, ki niso MSP, se zmanjšajo za || 20

PRILOGA II

[Letna razdelitev odobritev za prevzem obveznosti za obdobje 2014–2020]

PRILOGA III

Splošna predhodna pogojenost

Področje || Predhodni pogoji || Merila za izpolnitev

1. Boj proti diskriminaciji || Obstoj mehanizma, ki zagotavlja učinkovito izvajanje in uporabo Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu[38] ter Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost[39]. || – Učinkovito izvajanje in uporaba Direktive Sveta 2000/78/ES in Direktive Sveta 2000/43/ES se zagotavljata z: – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor navedenih direktiv, – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov, – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo navedenih direktiv.

2. Enakost spolov || Obstoj strategije za spodbujanje enakosti spolov in obstoj mehanizma, s katerim se zagotavlja učinkovito izvajanje te strategije. || – Učinkovito izvajanje in uporaba izrecne strategije za spodbujanje enakosti spolov se zagotavljata s: – sistemom za zbiranje in analizo podatkov in kazalnikov, razčlenjenih po spolu, ter za oblikovanje politik za enakost spolov, ki so podprte z dejstvi, – načrtom in predhodnimi merili za vključevanje ciljev glede enakosti spolov z uporabo standardov in smernic na tem področju, – mehanizmi za izvajanje, vključno z organom za enakost spolov ter strokovnim znanjem in izkušnjami za zasnovo, spremljanje in vrednotenje ukrepov.

3. Invalidnost || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovito izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov. || – Učinkovito izvajanje in uporaba Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov se zagotavljata z: – izvajanjem ukrepov v skladu s členom 9 konvencije Združenih narodov, da bi se preprečile, prepoznale in odpravile ovire pri dostopnosti za invalide, – institucionalno ureditvijo za izvajanje in nadzor izvajanja konvencije Združenih narodov v skladu s členom 33 Konvencije, – načrtom za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov, – ukrepi za krepitev upravne zmogljivosti za izvajanje in uporabo Konvencije Združenih narodov, vključno z ustrezno ureditvijo za spremljanje skladnosti z zahtevami za dostopnost.

4. Javna naročila || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljajo učinkovito izvajanje in uporaba Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/18/ES ter Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev[40] ter njun ustrezen nadzor in spremljanje. || – Učinkovito izvajanje in uporaba direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES se zagotavljata s: – popolnim prenosom direktiv 2004/18/ES in 2004/17/ES, – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in spremljanje zakonodaje EU o javnih naročilih, – ukrepi, ki zagotavljajo ustrezen nadzor in spremljanje preglednih postopkov oddaje javnih naročil ter ustrezne informacije o teh postopkih, – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov, – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo zakonodaje EU o javnih naročilih.

5. Državna pomoč || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovito izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči. || – Učinkovito izvajanje in uporaba zakonodaje EU o državni pomoči se zagotavljata z: – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor zakonodaje EU o državni pomoči, – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje skladov, – ukrepi za krepitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in uporabo pravil EU o državni pomoči.

6. Okoljska zakonodaja v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo || Obstoj mehanizma, s katerim se zagotavljata učinkovito izvajanje in uporaba okoljske zakonodaje Unije v zvezi s presojo vplivov na okolje in strateško okoljsko presojo v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[41] ter Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[42]. || – Učinkovito izvajanje in uporaba okoljske zakonodaje Unije se zagotavljata s: – popolnim in pravilnim prenosom direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji, – institucionalno ureditvijo za izvajanje, uporabo in nadzor direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji, – strategijo za usposabljanje in razširjanje informacij za osebje, vključeno v izvajanje direktiv o presoji vplivov na okolje in strateški okoljski presoji, – ukrepi za zagotovitev zadostne upravne zmogljivosti.

7. Statistični sistemi in kazalniki rezultatov || Obstoj statističnega sistema za izvajanje ocen za presojo učinkovitosti in učinkov programov. Obstoj učinkovitega sistema kazalnikov rezultatov za spremljanje napredka pri doseganju rezultatov in izvajanje ocene učinka. || – Oblikovan je večletni načrt za pravočasno zbiranje in združevanje podatkov, ki vključuje: – opredelitev virov in mehanizmov za zagotavljanje statističnega validiranja, – ureditev za objavo in javni dostop, – učinkovit sistem kazalnikov rezultatov, ki vključuje: – izbiro kazalnikov rezultatov za vsak program, ki zagotavlja informacije o vidikih blaginje in napredka ljudi, ki spodbujajo ukrepe politike, ki se financirajo iz programa, – določitev ciljev za te kazalnike, – upoštevanje naslednjih pogojev za vsak kazalnik: zanesljivost in statistično validiranje, jasnost normativne razlage, odzivnost na politike, pravočasno zbiranje in javni dostop podatkov, ustrezne postopke, s katerimi se zagotovi, da se pri vseh dejavnosti, ki se financirajo iz programa, sprejme učinkovit sistem kazalnikov.

Posebna predhodna pogojenost

1. POGOJI, POVEZANI S PREDNOSTNIMI NALOGAMI

Prednostna naloga EU za ESPR/sklade skupnega strateškega okvira Tematski cilj || Predhodni pogoji || Merila za izpolnitev

Prednostna naloga ESPR: 2. Spodbujanje ribištva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju 3. Spodbujanje ribogojstva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju Tematski cilj 3: Povečanje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij (MSP) || Ustanovitev podjetja: izvajajo se posebni ukrepi za učinkovito izvajanje Akta za mala podjetja in njegovega pregleda z dne 23. februarja 2011, vključno z načelom „najprej pomisli na male“. || Posebni ukrepi vključujejo: – ukrepe za skrajšanje časa, potrebnega za ustanovitev novega podjetja, na 3 delovne dni in za zmanjšanje stroškov na 100 EUR, – ukrepe za skrajšanje časa, potrebnega za pridobitev licenc in dovoljenj za začetek in opravljanje posebne dejavnosti podjetja, na 3 mesece, – mehanizem za sistematično ocenjevanje učinka zakonodaje na MSP z uporabo „testa MSP“, pri čemer se upoštevajo razlike v velikosti podjetij, kadar je to ustrezno.

Prednostna naloga ESPR: 3. Spodbujanje ribogojstva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju 5. Pospeševanje trajnostnega in z viri gospodarnega ribogojstva Tematski cilj 6: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov || Oblikovanje večletnega nacionalnega strateškega načrta za ribogojstvo iz člena 43 [uredbe o skupni ribiški politiki] do leta 2014. || – Večletni nacionalni strateški načrt za ribogojstvo se Komisiji predloži najpozneje do dneva predložitve operativnega programa. – Operativni program vključuje informacije o dopolnjevanju z večletnim nacionalnim strateškim načrtom za ribogojstvo.

Prednostna naloga ESPR: 6. Spodbujanje izvajanja SRP Tematski cilj 6: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov || Dokazana upravna zmogljivost za izpolnjevanje zahtev glede podatkov za upravljanje ribištva iz člena 37 [uredbe o SRP]. || – Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in uporabo večletnega programa za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija. – Dokazana upravna zmogljivost za pripravo in izvajanje letnega delovnega načrta za zbiranje podatkov, ki ga pregleda Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo ter sprejme Komisija. – Zadostna zmogljivost na področju dodeljevanja človeških virov za sklepanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov z drugimi državami članicami v primeru deljenega dela v zvezi z izvajanjem obveznosti zbiranja podatkov.

Prednostna naloga ESPR: 6. Spodbujanje izvajanja SRP Tematski cilj 6: Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite uporabe virov || Dokazana upravna zmogljivost za izvajanje sistema Unije za nadzor, inšpekcijske preglede in izvrševanje, kot je določen v členu 46 [uredbe o SRP] ter podrobneje opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 1224/2009. || Posebni ukrepi vključujejo: – dokazano upravno zmogljivost za pripravo in izvajanje nacionalnega programa nadzora za obdobje 2014–2020 iz člena 19(l), – dokazano upravno zmogljivost za pripravo in izvajanje nacionalnega programa nadzora za večletne načrte (člen 46 uredbe o nadzoru), – dokazano upravno zmogljivost za pripravo in izvajanje skupnega programa nadzora, ki se lahko pripravi z drugimi državami članicami (člen 94 uredbe o nadzoru), – dokazano upravno zmogljivost za pripravo in izvajanje posebnih programov nadzora in inšpekcijskih pregledov (člen 95 uredbe o nadzoru), – dokazano upravno zmogljivost za uporabo sistema učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za hude kršitve (člen 90 uredbe o nadzoru), – dokazano upravno zmogljivost za uporabo sistema točk za hude kršitve (člen 92 uredbe o nadzoru). Ustrezna zmogljivost na področju dodeljevanja človeških virov za izvajanje uredbe o nadzoru.

PRILOGA IV Obveščanje in sporočanje v zvezi s podporo iz ESPR

1. Seznam dejavnosti

Seznam dejavnosti iz člena 143 vsebuje naslednja podatkovna polja v najmanj enem uradnem jeziku države članice:

– ime upravičenca (le pravne osebe, brez fizičnih oseb),

– številka registra flote Skupnosti (CFR) za ribiška plovila v skladu s členom 10 Uredbe Komisije (ES) št. 26/2004 z dne 30. decembra 2003[43] (izpolni se le, če je dejavnost povezana z ribiškim plovilom),

– ime dejavnosti,

– povzetek dejavnosti,

– datum začetka dejavnosti,

– datum zaključka dejavnosti (predvideni datum za fizično dokončanje ali celotno izvedbo dejavnosti),

– skupni upravičeni odhodki,

– znesek prispevka EU,

– poštna številka dejavnosti,

– država,

– ime prednostne naloge Unije,

– datum zadnje posodobitve seznama dejavnosti.

Naslovi podatkovnih polj in imena dejavnosti se navedejo tudi v najmanj enem drugem uradnem jeziku Evropske unije.

2. Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti 2.1. Odgovornosti države članice

1.           Država članica z različnimi oblikami in metodami sporočanja na ustrezni ravni zagotovi, da ukrepi informiranja in obveščanja javnosti dosežejo kar najširšo medijsko pokritost.

2.           Država članica je odgovorna za izvajanje najmanj naslednjih ukrepov informiranja in obveščanja javnosti:

(a) organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero je javnost obveščena o začetku operativnega programa;

(b) vsaj dvakrat v programskem obdobju organizacijo obsežne informacijske dejavnosti, s katero se spodbujajo možnosti financiranja in uporabljene strategije ter predstavijo dosežki operativnega programa;

(c) izobešanje zastave Evropske unije pred prostori vsakega organa upravljanja ali na mestu, ki je vidno javnosti, v prostorih vsakega organa upravljanja;

(d) elektronsko objavo seznama dejavnosti v skladu z oddelkom 1;

(e) navajanje primerov dejavnosti glede na operativni program na enotni spletni strani ali spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek enotnega spletnega portala; primeri morajo biti navedeni v razširjenem uradnem jeziku Evropske unije, ki ni uradni jezik zadevne države članice;

(f) oblikovanje posebnega oddelka enotne spletne strani, ki je namenjen za kratke povzetke dejavnosti v zvezi z inovacijami in ekološkimi inovacijami;

(g) posodabljanje informacij o izvajanju operativnega programa, vključno z njegovimi glavnimi dosežki, na enotni spletni strani ali na spletni strani operativnega programa, ki je dostopna prek enotnega spletnega portala.

3.           Organ upravljanja v ukrepe informiranja in obveščanja javnosti v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami vključi naslednje organe:

(h) partnerje iz člena 5 [Uredbe (EU) št. [...] o skupnih določbah];

(i) informacijska središča o Evropi in predstavništva Komisije v državah članicah;

(j) izobraževalne in raziskovalne ustanove.

Ti organi obsežno razširjajo informacije iz člena 143(1)(a) in (b).

3. Ukrepi informiranja za morebitne upravičence in upravičence 3.1. Ukrepi informiranja za morebitne upravičence

1.           Organ upravljanja zagotovi, da se cilji operativnega programa in možnosti financiranja, ki jih omogoča ESPR, obsežno razširjajo med morebitnimi upravičenci in vsemi zainteresiranimi stranmi.

2.           Organ upravljanja zagotovi, da so morebitni upravičenci obveščeni vsaj o naslednjem:

(k) o pogojih za upravičenost odhodkov, ki morajo biti izpolnjeni za financiranje v okviru operativnega programa;

(l) o opisu pogojev za dopustnost vlog, postopkov za pregled vlog za financiranje in zadevnih rokov;

(m) o merilih za izbor dejavnosti, ki bodo financirane;

(n) o kontaktnih osebah na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki lahko zagotovijo informacije o operativnih programih;

(o) o tem, da morajo biti v vlogah predlagane dejavnosti sporočanja, ki so sorazmerne z obsegom dejavnosti ter s katerimi se bo javnost obveščalo o ciljih dejavnosti in podpori EU za to dejavnost.

3.2. Ukrepi informiranja za upravičence

Organ upravljanja obvesti upravičence, da sprejetje financiranja pomeni tudi privolitev v vključitev na seznam dejavnosti, ki je objavljen v skladu s členom 143(2).

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.           OKVIR PREDLOGA/POBUDE

              1.1.    Naslov predloga/pobude

              1.2.    Zadevna področja v okviru ABM/ABB

              1.3.    Vrsta predloga/pobude

              1.4.    Cilji

              1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

              1.6.    Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

              1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.           UKREPI UPRAVLJANJA

              2.1.    Določbe glede spremljanja in poročanja

              2.2.    Sistem upravljanja in nadzora

              2.3.    Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.           OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

              3.1.    Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in proračunske vrstice odhodkov

              3.2.    Ocenjeni učinek na odhodke

              3.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

              3.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

              3.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

              3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

              3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju

              3.3.    Ocenjeni vpliv na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

4. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 4.1. Naslov predloga/pobude

[Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki]

4.2. Zadevna področja ABM/ABB[44]

[Področje politike 11 „Pomorske zadeve in ribištvo“, razdelek 2 ...]

Navedba sedanjih proračunskih vrstic, združenih v nove:

Proračunske vrstice po letu 2013:

4.3. Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep (o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo [razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1198/2006, Uredbe Sveta (ES) št. 861/2006 in Uredbe Sveta št. XXX/2011 o celostni pomorski politiki] za naslednje obdobje financiranja 2014–2020).

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa[45].

¨ Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

4.4. Cilji 4.4.1. Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Nov finančni instrument bo zlasti prispeval k trem vodilnim pobudam v okviru strategije Evropa 2020: 1) Evropa, gospodarna z viri, 2) Unija inovacij ter 3) program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta. V skladu s strategijo Evropa 2020 so splošni cilji prihodnjega instrumenta financiranja:

− podpiranje ciljev prenovljene skupne ribiške politike s spodbujanjem trajnostnega ter gospodarsko uspešnega ribolova in ribogojstva;

− podpiranje nadaljnjega razvoja in izvajanja celostne pomorske politike;

− podpiranje uravnoteženega ozemeljskega razvoja ribiških območij.

4.4.2. Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

Specifični cilj v okviru deljenega upravljanja

Razsežnosti || Specifični cilji

Povečanje zaposlovanja in ozemeljske kohezije || – Spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti, ustvarjanja novih delovnih mest ter podpiranja mobilnosti delovne sile v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in ribogojstva

– Diverzifikacija ribiških dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva in rast pomorskega gospodarstva, vključno z blažitvijo podnebnih sprememb

Spodbujanje ribištva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju || – Podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij in znanja

– Povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja ribištva, zlasti ladjevja za mali priobalni ribolov, ter izboljšanje varnostnih ali delovnih pogojev v ribištvu

– Razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja

– Boljša tržna ureditev za ribiške proizvode

Spodbujanje ribogojstva, ki temelji na inovacijah, konkurenčnosti in znanju || – Podpiranje krepitve prenosa tehnološkega razvoja, inovacij in znanja

– Povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja nosilcev dejavnosti ribogojstva, zlasti MSP

– Razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti ter vseživljenjskega učenja

– Boljša tržna ureditev za proizvode iz ribogojstva

Spodbujanje trajnostnega in z viri gospodarnega ribištva || – Zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje

– Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti ter ekosistemov, vključno s storitvami, ki jih zagotavljajo

Spodbujanje trajnostnega in z viri gospodarnega ribogojstva || – Krepitev ekosistemov, ki so povezani z ribogojstvom, in spodbujanje z viri gospodarnega ribogojstva

– Spodbujanje ribogojstva z visoko ravnjo varstva okolja ter zdravja in dobrega počutja živali ter javnega zdravja in varnosti

Spodbujanje izvajanja SRP || – Pridobivanje novih znanstvenih spoznanj in zbiranje podatkov

– Podpiranje nadzora in izvrševanja, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava

Specifični cilj v okviru neposrednega upravljanja

Razsežnosti || Specifični cilji

Ribištvo, ki temelji na inovacijah in znanju || – Boljša tržna ureditev za ribištvo (opazovalnica)

Trajnostno in z viri gospodarno ribištvo || – Večje pridobivanje novih znanstvenih spoznanj in zbiranje podatkov za trajnostno upravljanje ribištva – Doseganje večje skladnosti z nadzorom

Razvoj in izvajanje celostne pomorske politike (CPP) || – Razvoj medsektorskih instrumentov za boljše oblikovanje politike (pomorsko prostorsko načrtovanje, celostni pomorski nadzor, znanje o morju) – Spodbujanje vključevanja politik, ki omogočajo trajnostno in čezmejno upravljanje evropskih morskih bazenov ali upravljanje evropskih morskih bazenov, ki temelji na ekosistemih

Upravljanje skupne ribiške politike (SRP) in celostne pomorske politike (CPP) || – Spodbujanje celostnega upravljanja SRP ter pomorskih in obalnih zadev – Dodatno povečanje in poenostavitev sodelovanja zainteresiranih strani pri upravljanju ribištva in v ribogojstvu z zagotavljanjem finančne pomoči Unije svetovalnim svetom – Podpora za kritje stroškov za dejavnosti obveščanja in sporočanja, povezane s SRP in CPP, ter stroškov za strokovnjake in predstavnike zainteresiranih strani, ki sodelujejo na srečanjih Komisije o zadevah v zvezi s SRP in CPP

Zadevne dejavnosti v okviru AMB/ABB

11 01 UPRAVNI ODHODKI NA PODROČJU POLITIKE „POMORSKE ZADEVE IN RIBIŠTVO“

11 02 TRGI ZA RIBIŠTVO

11 03 MEDNARODNO RIBIŠTVO IN POMORSKO PRAVO (delno)

11 04 UPRAVLJANJE SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE

11 06 EVROPSKI SKLAD ZA RIBIŠTVO (ESR)

11 07 OHRANJANJE, UPRAVLJANJE IN IZRABA ŽIVIH VODNIH VIROV

11 08 NADZOR IN UVELJAVITEV SKUPNE RIBIŠKE POLITIKE

11 09 POMORSKA POLITIKA

4.4.3. Pričakovani izidi in učinki v okviru deljenega in neposrednega upravljanja

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence/ciljne skupine.

Predlog za izvajanje po letu 2013 bo pomemben instrument financiranja za izvajanje prenovljene skupne ribiške politike. To se bo doseglo s prekinitvijo dragih in neučinkovitih subvencij za ladjevja, z osredotočanjem na omejeno število okoljskih, gospodarskih in socialnih ciljev skupne ribiške politike v skladu s strategijo Evropa 2020 ter s primarno usmerjenostjo v podpiranje trajnostnega ribolova, spodbujanje zelenih inovacij, spodbujanje hitrejšega prehoda na nove načine upravljanja ribištva, pri čemer bo za ta prehod ključno ustvarjanje rasti in delovnih mest v skupnostih, odvisnih od ribištva.

Pričakovani izidi in učinki so odvisni od operativnih programov, ki jih bodo države članice predložile Komisiji. Države članice bodo pozvane, da v svojih programih določijo cilje.

Zainteresirana stran || Opis zainteresirane strani || Ključni interesi/učinki

Upravičenci || Ribolovni sektor v EU || – Lastniki, upravljavci in posadka ribiških plovil ES || – Sposobnost preživetja podjetij – Večja odpornost na gospodarske pretrese, dolgoročno poslovno načrtovanje – Nova znanja in spretnosti, boljše trženje in promocija Trajnostni ribolov z manj zavržki

Sektor ribogojstva v EU || – Lastniki, upravljavci in zaposleni v podjetjih za ribogojstvo || – Sposobnost preživetja podjetij – Več tržnih pobud za trajnostno/ekstenzivno ribogojstvo, tudi na območjih NATURA 2000 – Kritje stroškov okoljskih zahtev – Nova znanja in spretnosti, boljše trženje in promocija

Skupnosti, odvisne od ribištva || – Skupnosti, ki so v smislu preživljanja odvisne od ribištva ali ribogojstva || – Gospodarsko uspešne obalne in celinske skupnosti, odvisne od ribištva

Predelovalni sektor || – Predelovalci uvoženih surovin in surovin, ujetih v vodah ES || – Večja konkurenčnost in dodana vrednost ter stabilna oskrba s kakovostnimi izdelki

Raziskovalni sektor || – Organi za znanstveno raziskovanje in znanstvena skupnost, ki zagotavljajo podatke o SRP in pomorske podatke || – Zagotavljanje pravočasnih, visokokakovostnih, zanesljivih in obširnih podatkov o ribištvu; omogočanje politike, ki temelji na znanju; povečanje znanja o morju, vključevanje podatkov

Uprava in organi || – Nacionalni, regionalni in lokalni organi, vključeni v zbiranje podatkov ter v zagotavljanje izvrševanja in nadzora SRP – Svetovalni sveti, regionalne organizacije za upravljanje ribištva || – Podpora za uspešnejše in učinkovitejše ter bolj praktično izvajanje njihovih nalog

– Nacionalni, regionalni in lokalni organi za zaščito obale, spremljanje morskega okolja, zagotavljanje nadzora meje in pomorske varnosti || – Podpora za uspešnejše in učinkovitejše ter bolj praktično izvajanje njihovih nalog – Večja vidnost težav in finančnih potreb obalnih regij, vključno z boljšim usklajevanjem in bolj strateško rabo sredstev EU

Drugi || Pomorski sektorji v EU || – Gospodarski subjekti, ki opravljajo gospodarske dejavnosti na obali ali na odprtem morju (komercialno ladjevje, turizem, pristanišča itd.) || – Boljša zaščita in varnost – Zmanjšanje upravnega bremena na morskih območjih s stabilnimi in celostnimi strukturami pomorskega upravljanja (vključno s prostorskim načrtovanjem) – Boljša komunikacija med pomorskimi industrijami (pomorski grozdi v morskih bazenih)

Potrošniki || – Potrošniki ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva || – Razpoložljivost visoko kakovostnih ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva z visokimi hranilnimi vrednostmi

Tretje države || – Ribiški sektor, ki je konkurenčen ladjevju EU – Proizvajalci na področju ribogojstva, izvozniki v EU – Uprava || – Dostop do trga EU – Razvoj sektorskih zmogljivosti z dostopom do podpore EU

Nevladne organizacije, civilna družba in državljani EU || – Okoljske nevladne organizacije – Širša javnost z interesom in zaskrbljenostjo v zvezi s celostno pomorsko politiko in ribiškim sektorjem ter morskim okoljem || – Trajnostno upravljanje morij in obalnih območij, vključno z ohranjanjem ribjih populacij, morske biotske raznovrstnosti ter uporabnosti oceanov, rek in jezer – Vzpostavitev skupne odgovornosti za okoljsko trajnost med sektorji

4.4.4. Kazalniki izida in učinkov v okviru deljenega upravljanja

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

V predlogih je predvidena vzpostavitev skupnega okvira spremljanja in vrednotenja za merjenje uspešnosti delovanja SRP. Ta okvir bo zajemal vse ukrepe v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem.

Učinek teh ukrepov SKP se meri z naslednjimi kazalniki (okvirnimi):

– povečanje bruto dodane vrednosti na zaposlenega v ribiškem ladjevju in v ribogojstvu,

– izkoristek goriva pri ulovu rib,

– strošek energije v ribogojstvu,

– povečanje vrednosti ali obsega proizvodov, pridobljenih prek organizacij proizvajalcev,

– stopnje zavržka pri komercialno izkoriščanih vrstah,

– stopnja skladnosti z zahtevami po podatkih,

– število ocenjenih staležev v primerjavi z vsemi izrabljenimi staleži,

– število ugotovljenih hudih kršitev,

– število ustvarjenih delovnih mest in delovnih mest, ohranjenih z lokalnimi partnerstvi.

Komisija z izvedbenimi akti opredeli sklop kazalnikov, značilnih za te cilje.

4.5. Utemeljitev predloga/pobude 4.5.1. Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Zaradi doseganja večletnih ciljev SRP in izpolnjevanja ustreznih zahtev Pogodbe je namen predlogov je določitev zakonodajnega okvira za SRP za obdobje po letu 2013.

4.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU

V skladu s PDEU ima Unija izključno pristojnost na področju ohranjanja morskih bioloških virov in deljeno pristojnost na ostalih področjih SRP. Poleg tega SRP upravlja vire, ki so skupni vsem državam članicam in tesno povezani z morskimi ekosistemi, ki presegajo nacionalne meje.

Zmogljivost EU za usmeritev v trajnostni ribolov bo, ob upoštevanju omejenega uspeha dosedanje SRP in napredka, ki so ga na tem področju dosegli partnerji EU, pomenila ključen preizkus verodostojnosti EU pri prevzemanju vodilne vloge v programu trajnostnega razvoja in enega od ključnih elementov vodilne pobude o gospodarnosti z viri iz strategije Evropa 2020.

4.5.3. Glavna spoznanja iz podobnih izkušenj

Na podlagi ocene veljavnega okvira politike, širokega posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter analize prihodnjih izzivov in potreb je bila opravljena celovita ocena učinka. Več podrobnosti je na voljo v oceni učinka in obrazložitvenem memorandumu, ki sta priložena pravnim predlogom.

4.5.4. Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti v okviru deljenega upravljanja

Zakonodajne predloge, na katere se nanaša ta ocena finančnih posledic, je treba obravnavati v širšem kontekstu predloga enotne okvirne uredbe s skupnimi pravili za sklade skupnega strateškega okvira (ESPR, ESRR, ESS, Kohezijski sklad in EKSRP). Ta okvirna uredba bo pomembno prispevala k zmanjšanju upravnega bremena, učinkoviti rabi sredstev EU in poenostavitvi izvajanja. Hkrati bodo tako podprti novi koncepti skupnega strateškega okvira za vse te sklade in prihodnje pogodbe o partnerstvu, ki bodo prav tako vključevale te sklade.

S skupnim strateškim okvirom, ki bo vzpostavljen, se bodo cilji in prednostne naloge strategije Evropa 2020 preoblikovali v prednostne naloge za ESPR, skupaj z ESRR, ESS, Kohezijskim skladom in EKSRP, s čimer se bo zagotovila celovita uporaba sredstev za uresničevanje skupnih ciljev.

S skupnim strateškim okvirom se bodo določili tudi mehanizmi za usklajevanje z drugimi zadevnimi politikami in instrumenti Unije.

4.6. Trajanje ukrepa in finančnega vpliva

¨ Časovno omejen predlog/pobuda

– ¨        Trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

– ¨        Finančne posledice med letoma 2014 in 2023

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda

– Izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

4.7. Predvideni načini upravljanja[46]

¨ Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

¨ Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvrševanja na:

– ¨        izvajalske agencije,

– ¨        organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[47],

– ¨        nacionalne organe javne uprave/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨        osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v zadevnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

¨ Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami (navedite).

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje razložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Deljeno upravljanje: naslovi III, IV in V.

Neposredno upravljanje: naslova VI in VII.

5. UKREPI UPRAVLJANJA 5.1. Določbe glede spremljanja in poročanja v okviru deljenega upravljanja

Navedite pogostost in pogoje.

Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) je eden od skladov, ki delujejo v skupnem strateškem okviru. Čeprav se bo večji del odhodkov v okviru tega instrumenta upravljal v okviru deljenega upravljanja, bo manjši znesek odhodkov upravljala Komisija v okviru neposrednega upravljanja.

I. DELJENO UPRAVLJANJE

Osrednjo vlogo v tem pristopu bodo imeli odbori za spremljanje, ustanovljeni za vsak operativni program, in letna poročila o izvajanju za vsak operativni program. Odbori za spremljanje se bodo sestajali vsaj enkrat letno. Letni pregledovalni sestanki Komisije in držav članic bodo dopolnjevali sistem.

Poleg poročil o izvajanju za vsak operativni program bo Komisija pripravila tudi strateška poročila, v katerih bo povzela poročila o napredku, ki jih bodo države članice predložile v letih 2017 in 2019 (in bodo zajemala izvajanje pogodb o partnerstvu), ter jih predložila institucijam EU. V letih 2018 in 2020 bo Komisija v svoje letno poročilo o napredku za spomladansko zasedanje Evropskega sveta vključila oddelek s povzetkom strateškega poročila, zlasti v zvezi z napredkom na področju prednostnih nalog Unije. Države članice bodo za svoje programe ESRP pripravile poročilo o naknadnem vrednotenju. To poročilo se Komisiji predloži najpozneje do 31. decembra 2023.

V sistemu za spremljanje in poročanje bodo uporabljeni količinski in kakovostni podatki. Količinska orodja zajemajo finančne in fizične podatke. Fizični podatki zajemajo kazalnike realizacij in razvoj kazalnikov rezultatov. Komisija je določila sklop kazalnikov realizacij, ki se bo uporabljal za združevanje podatkov na ravni EU. Na ključnih točkah obdobja izvajanja (v letih 2017 in 2019) je treba v letna poročila o izvajanju vključiti dodatne analize o napredku programov. Sistem spremljanja in poročanja v celoti uporablja možnosti elektronskega prenosa podatkov.

Upoštevati je treba, da je za ukrepe, ki so se predhodno izvajali v okviru neposrednega upravljanja, zdaj predvideno financiranje v okviru deljenega upravljanja:

– za ukrepe, povezane s trženjem in predelavo ter ukrepe, ki podpirajo tržno ureditev za ribištvo in nadomestilo za dodatne stroške v najbolj oddaljenih regijah za ribiške proizvode, ter

– za ukrepe, ki podpirajo sistem nadzora, pregledov in izvrševanja, ter ukrepe, ki podpirajo zbiranje podatkov.

II. NEPOSREDNO UPRAVLJANJE

ESPR bo financiral naslednje odhodke v okviru neposrednega upravljanja:

– za ukrepe, ki podpirajo razvoj in izvajanje celostne pomorske politike;

– za ukrepe, ki podpirajo pridobivanje znanstvenih nasvetov in spoznanj, svetovalne svete in prostovoljne prispevke mednarodnim organizacijam ter za izvajanje nekaterih ukrepov v zvezi s sistemom nadzora, pregledov in izvrševanja ter dejavnostmi sporočanja ter

– za tehnično pomoč.

Za prvi dve shemi bo Komisija z izvedbenimi akti sprejela letne delovne programe. Zakonodaja ESPR določa, katere podatke v zvezi z nepovratnimi sredstvi in javnimi naročili morajo ti programi vsebovati. Prav tako sta predvidena redno spremljanje in poročanje, pri čemer mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti:

– vmesno poročilo o vrednotenju doseženih rezultatov ter kakovostnih in količinskih vidikov izvajanja dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo, najpozneje do 31. marca 2017,

– sporočilo o nadaljevanju dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo, najpozneje do 30. avgusta 2018,

– poročilo o naknadnem vrednotenju najpozneje do 31. decembra 2021.

5.2. Sistem upravljanja in nadzora v okviru deljenega upravljanja 5.2.1. Ugotovljena tveganja

Od leta 2008 je Evropsko računsko sodišče v letnih poročilih razkrilo ocenjeno stopnjo napak za celotno področje politike kmetijstva in naravnih virov za vsako proračunsko leto (2007–2010), ki temelji na neodvisnem, letnem naključno izbranem vzorcu transakcij. Računsko sodišče najverjetnejšo stopnjo napak ocenjuje na 2–5 % (za proračunski leti 2007 in 2009) ter na manj kot 2 % za proračunsko leto 2008. Razkrita stopnja za proračunsko leto 2010 je 2,3 %. Sklep Računskega sodišča je, da so nadzorni in kontrolni sistemi delno učinkoviti pri zagotavljanju pravilnosti plačil.

Vzorec transakcij Računskega sodišča v okviru njegove letne revizije (DAS) je običajno majhen (za proračunsko leto 2010 je bilo preskušenih 12 plačil, ki so zajemala področja okolja, pomorskih zadev in ribištva ter zdravja in varstva potrošnikov). Za finančni instrument za usmerjanje ribištva in ESR je bilo sporočenih malo napak. Finančni instrument za usmerjanje ribištva sploh ni bil vključen v vzorec Računskega sodišča za proračunski leti 2006 in 2007.

Kolikor je mogoče prepoznati trende v zvezi z napakami, so bile najpogostejše napake, ugotovljene v zadnjih treh letih, povezane z neupoštevanjem pravil v zvezi z obveščanjem (41 %, vendar v vseh primerih brez finančnega učinka) in financiranjem neupravičenih kategorij stroškov (30 %), ki so med drugim zajemali neupravičene stroške podizvajanja, ter z zamudami projektov, daljšimi od obdobja upravičenosti. Ostale napake zajemajo druge (nedoločljive) težave v zvezi s skladnostjo.

Vse določljive napake so povezane z upravičenostjo.

I. DELJENO UPRAVLJANJE

1. Programsko obdobje 1994–1999 (zaključeno)

Splošna stopnja napak v navedenem programskem obdobju lahko temelji na kumulativnih finančnih popravkih, uvedenih do konca leta 2010, ko so se zaključili vsi programi (99 milijonov EUR ali 3,88 % dodeljene vsote).

2. Programsko obdobje 2000–2006 (finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR))

Zaključevanje programov se nadaljuje; splošna stopnja napak za navedeno programsko obdobje je ocenjena z upoštevanjem let, v katerih se je program najugodneje izvajal, tj. od leta 2005 naprej. Na podlagi tega znaša običajna letna stopnja napak za FIUR (izračunana kot seštevek napak, odkritih na podlagi podrobnih preizkusov projektov, revizij sistemov in morebitnih popravkov pavšalnih stopenj) približno 1 % plačil, izvedenih v vsakem letu.

Glede na to je splošna stopnja napak za programsko obdobje ocenjena na približno 2 %.

3. Programsko obdobje 2007–2013 (Evropski sklad za ribištvo (ESR))

Na podlagi vseh razpoložljivih revizijskih dokazov je stopnja napak manj kot 2 %. Na podlagi analize letnih poročil o nadzoru, nacionalnih poročil in poročil drugih generalnih direktoratov za programe iz kategorij 2b in 3 je leta 2009 največja vrednost tveganja znašala 1,18 % skupnih plačil, izvedenih v tem letu. Ustrezna vrednost za leto 2010 je 1,44 %.

II. NEPOSREDNO UPRAVLJANJE

Stopnje napak je treba preučiti tudi z večletnega vidika, saj GD MARE v posameznem letu opravi revizije prijavljenih in plačanih odhodkov v več letih. Ob upoštevanju stopenj napak iz prejšnjih let, ugotovljenih z naknadnim nadzorom v letih 2006, 2007, 2008 in 2009, večletna stopnja napak pri vzorcih za programe zbiranja podatkov znaša 1,89 %, pri programih za nadzor in kontrolo pa 4,33 % za posamezen program (znesek neupravičenih zneskov, opredeljenih z naknadnimi nadzori, v primerjavi z zneskom finančnih transakcij iz dejanskih naknadnih nadzorov).

Pri programih za trge in najbolj oddaljene regije v letu 2010 ali predhodnih letih neupravičeni odhodki niso bili ugotovljeni.

5.2.2. Načrtovani načini nadzora

I. DELJENO UPRAVLJANJE

Nadzorni mehanizmi, na katerih temelji instrument ESPR, se bodo izrazito spremenili po letu 2013. Države članice bodo morale imenovati zlasti tri organe.

1. Organ upravljanja

Organ upravljanja bo odgovoren predvsem za nadzor izvajanja programa; država članica se odloči, ali je mogoče sredstva pridobiti prek organov, ki trenutno opravljajo to funkcijo za ESR, ali tako, da za opravljanje nalog zadolži organ upravljanja iz drugega sklada. Ključna nadzorna vloga organa upravljanja je ne glede na naravo in obseg pregledov in nadzora, ki jih lahko izvede (vsaka država članica sama poskrbi za njihovo izvajanje), zagotavljati, da plačilna agencija (ki je na koncu odgovorna za plačilo) pred odobritvijo plačil prejme vse potrebne informacije, zlasti o uporabljenih postopkih in kakršnem koli nadzoru, izvedenem v zvezi z dejavnostmi, izbranimi za financiranje.

2. Plačilna agencija

Plačilna agencija mora izpolnjevati nekatera akreditacijska merila (v Prilogi I k Uredbi Komisije št. 885/2006 so navedeni sestavni deli učinkovitega sistema upravljanja in nadzora). Če meril ne izpolnjuje, ji lahko država članica odvzame akreditacijo in s tem možnost vložitve zahtevka za povračilo sredstev EU pri Komisiji. Plačilna agencija lahko prenese svoje naloge z izjemo plačila, čeprav ohrani končno odgovornost za njihovo pravilno izvedbo.

Plačilna agencija je za namene potrjevanja odgovorna za pripravo podatkov o letnih računovodskih izkazih. To mora vključevati izjavo o zanesljivosti upravljanja plačilne agencije glede popolnosti, točnosti in verodostojnosti letnih računovodskih izkazov, pravilnega delovanja sistemov notranjega nadzora, zakonitosti in pravilnosti osnovnih transakcij ter spoštovanja načela dobrega finančnega poslovodenja. Prav tako mora vsebovati zbirno poročilo o vseh razpoložljivih izvedenih revizijah in nadzorih, vključno z analizo sistemskih ali ponavljajočih se pomanjkljivosti ter sprejetimi ali načrtovanimi popravnimi ukrepi.

3. Certifikacijski organ

Certifikacijski organ je operativno neodvisen od plačilne agencije in akreditacijskega organa ter tehnično usposobljen (pričakuje se, da upošteva mednarodne revizijske standarde). Odgovoren je za letno revizijo vseh računovodskih izkazov plačilne agencije, kot trenutno velja za skupno kmetijsko politiko (SKP). Certifikacijski organ mora pripraviti poročilo o svojih ugotovitvah ter (s certifikatom) izdati revizijsko mnenje o resničnosti, celovitosti in točnosti računovodskih izkazov plačilne agencije ter tudi mnenje o izjavi o zanesljivosti upravljanja, ki zajema področja iz prejšnjega odstavka.

Uvedba sistema letne potrditve obračuna mora spodbuditi nacionalne in regionalne organe, da zaradi letnega potrjevanja obračunov pri Komisiji pravočasno opravijo nadzor kakovosti. S tem se bosta okrepila trenutna ureditev finančnega poslovodenja in izboljšala zagotovila, da se nepravilni odhodki izključijo iz izkazov vsako leto in ne na koncu programskega obdobja.

Vendar je ta ocena odvisna od zmožnosti Komisije in držav članic, da obvladajo opisana glavna tveganja.

II. NAČINI NADZORA KOMISIJE, KI SE UPORABLJAJO PRI DELJENEM UPRAVLJANJU

Prekinitev in začasna ustavitev plačil

Odredbodajalec lahko na podlagi nadaljnjega prenosa prekine rok plačila za zahtevek za vmesno plačilo za največ devet mesecev, če država članica ne krši predpisov EU. V primeru resnejših kršitev obveznosti držav članic se plačila začasno ustavijo, pri čemer se takšna začasna ustavitev ne odpravi, dokler država članica ne dokaže, da je sprejela ustrezne ukrepe za izboljšanje. V izrednih primerih se lahko prispevek Skupnosti za program prekliče.

Finančni popravki

Čeprav so države članice v prvi vrsti odgovorne za ugotavljanje in odpravo nepravilnosti ter izvajanje morebitnih finančnih popravkov, je Komisija pooblaščena za odreditev popravkov, ki so lahko točno določeni ali pavšalni. Pri tem mora upoštevati vrsto in resnost nepravilnosti ter oceniti finančni vpliv pomanjkljivosti.

III. NAČINI NADZORA KOMISIJE, KI SE UPORABLJAJO PRI NEPOSREDNEM UPRAVLJANJU

Pred odobritvijo se vsi programi preverijo, da se zagotovita skladnost z veljavno zakonodajo in upravičenost predlaganih odhodkov.

Operativne službe preverijo upravičenost in skladnost vseh izjav o odhodkih glede na sklep Komisije o financiranju in ustrezen program.

Pred odobritvijo obveznosti ali plačil se izvede predhodno preverjanje transakcij, ki skupaj s pregledi temelji na predloženih podatkih in dokazilih o plačilu, s čimer se zagotovi upravičenost zahtevkov za povračilo.

Za preprečevanje nepravilnosti Komisija izvaja spremljanje v obliki pregledov na kraju samem, s katerimi pred plačilom preveri dejansko izvajanje programov in upravičenost stroškov.

Poleg predhodnega nadzora finančnih transakcij Generalni direktorat zagotavlja tudi popolno predhodno preverjanje dokumentov in postopkov v zvezi z javnimi naročili in nepovratnimi sredstvi.

Upravljanje razpisnih postopkov in postopkov v zvezi z nepovratnimi sredstvi je decentralizirano na operativne enote Generalnega direktorata, ki so odgovorne za operativno preverjanje. Dodatno neodvisno preverjanje na centraliziran način izvede enota za proračun, ki med celotnim potekom postopka izvaja preglede, tj. pregleduje osnutke specifikacij za razpise/razpise za zbiranje predlogov, razpise za zbiranje ponudb/predlogov, obvestila o javnih naročilih, poročila o vrednotenju in poročila o dodelitvi, odločitve o dodelitvi ter pogodbe/sporazume. Ustanovljen je tudi neodvisni svetovalni odbor (skupina za pregledovanje javnih naročil), ki preuči vse objavljene postopke javnih naročil ter odredbodajalcem na podlagi nadaljnjega prenosa svetuje glede zakonitosti in pravilnosti postopkov.

IV. NAČINI NADZORA KOMISIJE, KI SE UPORABLJAJO PRI VSEH ODHODKIH ESPR

Za vse finančne transakcije Generalnega direktorata se izvaja predhodno operativno in finančno preverjanje.

Revizije Komisije

V obdobju izvajanja sektor za naknadno revizijo pri GD MARE opravlja revizije sistemov z obsežnim preverjanjem, da ponovno potrdi učinkovito delovanja sistemov, ter od držav članic zahteva, da odpravijo morebitne pomanjkljivosti v sistemih in ugotovljene nepravilne odhodke. Komisija za pridobitev potrditve uporabi rezultate lastnih revizij in rezultate nacionalnih revizijskih organov. Revizije so izbrane na podlagi analize tveganja.

V. STROŠKI NADZORA IN STROŠKOVNA UČINKOVITOST

GD MARE je 15 držav članic, ki skupaj predstavljajo 93 % odhodkov ESR, zaprosil za neposredne najnovejše podatke o tem vprašanju. Države članice je pozval, da ocenijo stroške nadzora ukrepov, ki so se v letu 2010 financirali iz ESR. Predloga vključuje prikaz obsega nadzora, kot ga predlaga GD BUDG.

V času priprave te uredbe se analizirajo do zdaj prejete informacije, pri čemer se nekatere države članice še niso odzvale. Ni še mogoče opredeliti, ali so stroški držav članic v zvezi z nadzorom ESR skladni z rezultati, o katerih poroča GD REGIO: „Stroški nadzornih dejavnosti (na nacionalni in regionalni ravni, brez stroškov Komisije) so ocenjeni na približno 2 % skupnega financiranja iz obdobja 2007−2013[48].“

Na splošno je verjetno, da bodo stopnje napak in stroški nadzora v naslednjem programskem obdobju ostali približno takšni, kot so stroški v okviru ESR. Z naslednjim predlogom se lahko povečajo stroški nadzora:

– odprava razreza plovil in premij za začasno prenehanje dejavnosti. Ti dve dejavnosti je bilo razmeroma enostavno urejati in nadzirati, pri čemer nista pomenili velikega bremena za upravičence. V novem programskem obdobju podobne dejavnosti niso predvidene; stroški nadzora in stopnje napak v zvezi z novimi ukrepi bi bili sprva lahko višji zaradi privajanja držav članic in upravičencev na nove predpise.

Z naslednjima predlogoma se lahko zmanjšajo stroški nadzora:

– pavšalni zneski/poenostavljeni stroški. Predložitev dokumentov, ki dokazujejo nastale stroške, se ne zahteva, zato:

•        je predlog manj zahteven v zvezi z nadzorovanjem;

•        so težave pri dokazovanju upravičenosti odpravljene, pri čemer je stopnja napak nižja;

•        se od upravičencev ne zahteva dolgotrajno hranjenje dokumentacije, kar pomeni manjše breme (morda tudi manj revizij);

– poenostavljena sistema stopnje sofinanciranja in intenzivnosti pomoči. Sistema bosta enostavnejša za uporabo in preverjanje;

•        ena stopnja sofinanciranja v višini 75 % bo veljala za vse regije[49]; zdaj se uporabljajo tri;

•        ena intenzivnost pomoči v višini 50 % skupnih upravičenih odhodkov[50]; zdaj se jih uporablja 24.

Če se države članice odločijo za plačilne agencije, ki so že akreditirane za izvajanje plačil EKSJ in EKSRP v okviru SKP, ter obstoječe certifikacijske organe, lahko poleg tega pričakujejo ugodnosti zaradi manjših upravnih stroškov skupnega sistema.

5.3. Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti v okviru deljenega upravljanja

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.

Službe strukturnih skladov so skupaj z uradom OLAF oblikovale skupno strategijo za preprečevanje goljufij, ki predvideva vrsto ukrepov za preprečevanje goljufij pri strukturnih ukrepih v okviru deljenega upravljanja, ki jih bo notranje izvajala Komisija, hkrati pa bodo vključevali države članice.

Sporočilo Komisije z dne 24. junija 2011 o strategiji Komisije na področju boja proti goljufijam (COM(2011) 376 konč.) pozdravlja sedanjo strategijo kot pobudo najboljše prakse in zanjo predlaga dopolnilne ukrepe, med katerimi je najpomembnejša zahteva Komisije iz njenega predloga predpisov za obdobje 2014–2020, da države članice oblikujejo strategije za preprečevanje goljufij, ki so učinkovite in sorazmerne z ugotovljenimi tveganji goljufij.

Sedanji predlog Komisije izrecno zahteva, da se take strategije uvedejo v skladu s členom 86(4)(c). To naj bi okrepilo ozaveščenost glede goljufij v državah članicah med vsemi organi, ki so vključeni v upravljanje in nadzor sredstev, ter tako zmanjšalo tveganje goljufij. Predlagana uredba bi od držav članic zahtevala, da uvedejo učinkovite in sorazmerne ukrepe proti goljufijam, ki bi upoštevali ugotovljena tveganja.

6. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 6.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Obstoječe odhodkovne proračunske vrstice

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami.

V okviru deljenega upravljanja

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [Poimenovanje……...……….] || dif./nedif. ([51]) || držav Efte[52] || držav kandidatk[53] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

RAZDELEK 2 Trajnostna rast – naravni viri || 11 02 Trg z ribiškimi proizvodi 11 06 Evropski sklad za ribištvo (ESR) 11 07 01 Ohranjanje, upravljanje in izraba živih vodnih virov 11 08 Nadzor in izvrševanje skupne ribiške politike || dif. || NE || NE || NE || NE

V okviru neposrednega upravljanja

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek

številka [Poimenovanje……...……….] || dif./nedif. ([54]) || držav Efte[55] || držav kandidatk[56] || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

RAZDELEK 2 Trajnostna rast – naravni viri || 11 01 Upravni odhodki na področju politike „pomorske zadeve in ribištvo“ 11 02 Trg z ribiškimi proizvodi 11 03 03 Pripravljalna dela za nove mednarodne ribolovne organizacije in drugi neobvezni prispevki mednarodnim organizacijam 11 04 Upravljanje skupne ribiške politike 11 06 11 Evropski sklad za ribištvo (ESR) – Tehnična pomoč 11 07 02 Ohranjanje, upravljanje in izraba živih vodnih virov 11 08 Nadzor in izvrševanje skupne ribiške politike 11 09 Pomorska politika || dif. || NE || NE || NE || NE

6.2. Ocenjeni učinek na odhodke 6.2.1. Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira || Število 2 || Trajnostna rast – naravni viri

GD: MARE || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || 2021 || 2022 || 2023 ali pozneje || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice Deljeno upravljanje || prevzete obveznosti || (1) || 732 || 748 || 768 || 787 || 812 || 828 || 845 || || || || 5 520

plačila (okvirna) || (2) || 220,8 || 441,6 || 662,4 || 662,4 || 662,4 || 662,4 || 662,4 || 662,4 || 607,2 || 276 || 5 520

Številka proračunske vrstice Neposredno upravljanje || prevzete obveznosti || (1a) || 115 || 129 || 140 || 142 || 145 || 149 || 155 || || || || 975

plačila (okvirna) || (2a) || 28,75 || 89,75 || 128,25 || 137,75 || 142,25 || 145,25 || 149,5 || 114,75 || 38,75 || || 975

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[57] TEHNIČNA POMOČ || || || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice 11 01 04 01 – 11 01 04 02 – 11 01 04 03 – 11 01 04 04 – 11 01 04 05 – 11 01 04 06 – 11 01 04 07 – 11 01 04 08 – 11 06 11 || || (3) || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 11 || 11 || || || || 72

Odobritve SKUPAJ || prevzete obveznosti || =1 + 1a + 3 || 857 || 887 || 918 || 939 || 967 || 988 || 1 011 || || || || 6567

plačila (okvirna) || =2 + 2a + 3 || 259,55 || 541,35 || 800,65 || 810,15 || 814,65 || 818,65 || 822,9 || 777,15 || 645,95 || 276 || 6 567

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || prevzete obveznosti || (4) || 847 || 877 || 908 || 929 || 957 || 977 || 1000 || || || || 6 495

plačila (okvirna) || (5) || 249,55 || 531,35 || 790,65 || 800,15 || 804,65 || 807,65 || 811,9 || 777,15 || 645,95 || 276 || 6 495

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev posebnih programov, SKUPAJ || (6) || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 11 || 11 || || || || 72

Odobritve za SRP SKUPAJ || prevzete obveznosti || =4 + 6 || 857 || 887 || 918 || 939 || 967 || 988 || 1011 || || || || 6 567*

plačila (okvirna) || = 5+ 6 || 259,99 || 541,35 || 800,65 || 810,15 || 814,65 || 818,65 || 822,9 || 777,15 || 645,95 || 276 || 6 567*

* Poleg predvidenega zneska za SRP je predviden znesek za kritje sporazumov o trajnostnem ribolovu ter članstva EU v mednarodnih organizacijah in regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, ki imajo lastne temeljne akte. Znesek za oba ukrepa znaša 968 mio EUR, ki se razdeli na naslednji način:

2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

146 || 141 || 136 || 136 || 136 || 137 || 136 || 968

Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || „Upravni odhodki“

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 ||  Leto 2023 ali pozneje || SKUPAJ

GD: MARE ||

Ÿ Človeški viri || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || || || || 80,024

Ÿ Drugi upravni odhodki || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || || || || 22,820

GD MARE SKUPAJ || odobritve || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || || || || 102,844

Odobritve za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || (obveznosti SKUPAJ = plačila SKUPAJ) || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || || || || 102,844

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Leto 2021 || Leto 2022 || Leto 2023 ali pozneje || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE 1 do 5 večletnega finančnega okvira, SKUPAJ || prevzete obveznosti || 871,692 || 901,692 || 932,692 || 953,692 || 981,692 || 1 002,692 || 1 025,692 || || || || 6 669,844

plačila || 274,242 || 556,042 || 815,342 || 824,842 || 829,342 || 833,342 || 837,592 || 777,15 || 645,95 || 276 || 6 669,844

6.2.2. Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨        Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– ¨        Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Medtem ko so strateške prednostne naloge določene na ravni EU, bodo skupni kazalniki realizacij določeni v sodelovanju z državami članicami. Količinsko opredeljeni cilji, povezani s temi kazalniki, bodo znani šele, ko bo Komisija sprejela operativne programe, ki jih predložijo države članice. Zato pred letom 2013/2014 ni mogoče navesti ciljev glede realizacij.

Specifični cilj v okviru deljenega upravljanja

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[58] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ[59]… •               Podpiranje prenosa inovacij in znanja •               Povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja ribištva, zlasti malega priobalnega ribolova •               Razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti •               Boljša tržna ureditev za ribištvo •               Podpiranje prenosa inovacij in znanja •               Povečanje konkurenčnosti in sposobnosti preživetja nosilcev dejavnosti ribogojstva, zlasti MSP •               Razvoj novih strokovnih znanj in spretnosti •               Boljša tržna ureditev za proizvode iz ribogojstva •               Zmanjšanje vpliva ribištva na morsko okolje •               Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov v okviru trajnostnega ribolova •               Večje pridobivanje novih znanstvenih spoznanj in zbiranje podatkov za trajnostno upravljanje ribištva •               Doseganje večje skladnosti z nadzorom •               Krepitev ekosistemov, ki so odvisni od ribogojstva, in spodbujanje z viri gospodarnega ribogojstva •               Zmanjšanje vpliva ribogojstva na okolje •               Spodbujanje gospodarske rasti, socialne vključenosti in ustvarjanja novih delovnih mest v obalnih in celinskih skupnostih, ki so odvisne od ribištva in ribogojstva •               Diverzifikacija ribolovnih dejavnosti v druge sektorje pomorskega gospodarstva in rast pomorskega gospodarstva

– Realizacija Določi se pozneje. || || || || 731 || || 746 || || 766 || || 785 || || 809 || || 826 || || 843 || || 5 506

Seštevek za specifični cilj || || 731 || || 746 || || 766 || || 785 || || 809 || || 826 || || 843 || || 5 506

STROŠKI SKUPAJ || || 731 || || 746 || || 766 || || 785 || || 809 || || 826 || || 843 || || 5 506

Specifični cilji v okviru neposrednega upravljanja

Nadzor

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[60] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ[61]… || Doseganje večje skladnosti z nadzorom

Spodbujanje skupnega (tj. večnacionalnega) nadzora plovil na geografskem območju || število plovil, ki so jih skupaj kupile države članice || 6,25 (80 % skupne cene 7,812) || 4 || 25 || 2 || 12,5 || 4 || 25 || 2 || 12,5 || 2 || 12,5 || 2 || 12,5 || 2 || 12,5 || 18 || 112,5

Spodbujanje skupnega (tj. večnacionalnega) nadzora plovil na geografskem območju || število helikopterjev, ki so jih skupaj kupile države članice || 12,5 (80 % skupne cene 15,625) || || || 1 || 12,5 || || || 1 || 12,5 || 1 || 12,5 || || || || || 3 || 37,5

Spodbujanje skupnega (tj. večnacionalnega) nadzora plovil na geografskem območju || število letal, ki so jih skupaj kupile države članice || 13,5 (80 % skupne cene 16,875) || || || || || || || || || || || 1 || 13,5 || 1 || 13,5 || 2 || 27

– Realizacija || število inšpekcijskih pregledov, ki so jih skupaj izvedle države članice || n. r. || || || || || || || || || || || || || || || ||

Naloge za zagotovitev izvajanja predpisov SRP || število inšpekcijskih pregledov, revizij in preverjanj, ki so jih izvedli inšpektorji Komisije || 6,667 || 150 || 1 || 150 || 1 || 150 || 1 || 150 || 1 || 150 || 1 || 150 || 1 || 150 || 1 || 1 050 || 7

Sestanki skupin ribiških strokovnjakov za zagotovitev izvajanja predpisov SRP || število skupnih sestankov skupin ribiških strokovnjakov || 0,017 || 30 || 0,5 || 30 || 0,5 || 30 || 0,5 || 30 || 0,5 || 30 || 0,5 || 30 || 0,5 || 30 || 0,5 || 210 || 3,5

– Realizacija || razvoj aplikacij IT za podporo inšpekcijskim pregledom in nadzoru || n. r. || || 1,5 || || 1,5 || || 1,5 || || 1,5 || || 1,5 || || 1,5 || || 1,5 || || 10,5

Seštevek za specifični cilj || || 28 || || 28 || || 28 || || 28 || || 28 || || 29 || || 29 || || 198

Trg z ribiškimi proizvodi

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[62] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ Pomoč udeležencem v industriji pri razvoju ustreznejšega načrtovanja proizvodnje in trženja ter javnim organom pri doseganju boljšega razumevanja tržnih razmer ter vodenju ustrezne politike prek stalnih, zanesljivih in lahko dostopnih informacij na trgih.[63]…

– Realizacija || informacije za oblikovalce politike || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 35

Seštevek za specifični cilj || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 35

STROŠKI SKUPAJ || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 5 || || 35

Znanstveni nasveti

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[64] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ Pridobitev nasvetov, ki temeljijo na znanosti in ekonomiji, kot podlago za predloge uredb v okviru SRP in povezane ukrepe držav članic || || || || || || || || || || || || || || || ||

Študije v zvezi s SRP || raziskovalna in svetovalna poročila || || * || 1,688 || * || 1,739 || * || 1,791 || * || 1,845 || * || 1,9 || * || 1,957 || * || 2,016 || * || 12,936

Podpora skupnega raziskovalnega središča sestankom Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo || logistična podpora || || 27 || 1 126 || 27 || 1 159 || 27 || 1 194 || 27 || 1 230 || 27 || 1 267 || 27 || 1 305 || 27 || 1 344 || 189 || 8 625

Dejavnosti Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo || nadomestila za strokovnjake || || * || 1 013 || * || 1 043 || * || 1 075 || * || 1 107 || * || 1 140 || * || 1 174 || * || 1 210 || * || 7 762

Nasveti v zvezi s staleži rib in ekosistemi || podatkovne zbirke in strokovno znanje || || * || 1 688 || * || 1 739 || * || 1 791 || * || 1 845 || * || 1 900 || * || 1 957 || * || 2 016 || * || 12 936

Znanstvena partnerstva || študijski projekti || || * || 2 251 || * || 2 319 || * || 2 388 || * || 2 460 || * || 2 534 || * || 2 610 || * || 2 688 || * || 17 250

Ekosistem in gospodarsko svetovanje || svetovalna poročila || || * || 1 234 || * || 5 001 || * || 4 761 || * || 6 513 || * || 6 259 || * || 5 997 || * || 6 726 || * || 36 491

Seštevek za specifični cilj || || 9 || || 13 || || 13 || || 15 || || 15 || || 15 || || 16 || || 96

STROŠKI SKUPAJ || || 9 || || 13 || || 13 || || 15 || || 15 || || 15 || || 16 || || 96

Regionalno zbiranje podatkov, študije in znanstveni nasveti

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[65] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ[66] Regionalno sodelovanje za zbiranje podatkov || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Realizacija || regionalne zbirke podatkov || 0,5 || 2 || 1 || 2 || 1 || 2 || 1 || 2 || 1 || 2 || 1 || 2 || 1 || 2 || 1 || 14 || 7

– Realizacija || projekti regionalnega usklajevanja || 0,5 || 2 || 1 || 6 || 3 || 6 || 3 || 6 || 3 || 4 || 2 || 4 || 2 || 8 || 4 || 36 || 18

Seštevek za specifični cilj || 4 || 2 || 8 || 4 || 8 || 4 || 8 || 4 || 6 || 3 || 6 || 3 || 10 || 5 || 50 || 25

SPECIFIČNI CILJ Študije || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Realizacija || študije || 0,5 || 10 || 5 || 10 || 5 || 10 || 5 || 10 || 5 || 12 || 6 || 12 || 6 || 14 || 7 || 78 || 39

Seštevek za specifični cilj || 10 || 5 || 10 || 5 || 10 || 5 || 10 || 5 || 12 || 6 || 12 || 6 || 14 || 7 || 78 || 39

|| || || || || || || || || || || || || || || ||

STROŠKI SKUPAJ || || 7 || || 9 || || 9 || || 9 || || 9 || || 9 || || 12 || || 64

Upravljanje

Navedba ciljev in realizacij ò || || || 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[67] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ [68]Upravljanje SRP || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Realizacija: svetovalni sveti || storitve || 0,33 || 9 || 3 || 9 || 3 || 9 || 3 || 9 || 3 || 9 || 3 || 9 || 3 || 9 || 3 || 9 || 21

– Realizacija: informacije, komunikacija in sestanki Komisije s strokovnjaki/zainteresiranimi strankami || proizvodi || 0,1 || 40 || 4 || 40 || 4 || 50 || 5 || 50 || 5 || 50 || 5 || 60 || 6 || 60 || 6 || 350 || 35

|| || || || || || || || || || || || || || || || || ||

Seštevek za specifični cilj || 49 || 7 || 49 || 7 || 59 || 8 || 59 || 8 || 59 || 8 || 69 || 9 || 69 || 9 || 359 || 56

STROŠKI SKUPAJ || 49 || 7 || 49 || 7 || 59 || 8 || 59 || 8 || 59 || 8 || 69 || 9 || 69 || 9 || 359 || 56

Celostna pomorska politika

Navedba ciljev in realizacij || || || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || Leto || SKUPAJ

|| 2014 || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020

|| REALIZACIJA

|| Vrsta realizacije [1] || Povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število realizacij skupaj || Skupaj

|| realizacij || realizacij || realizacij || realizacij || realizacij || realizacij || realizacij || stroški

SPECIFIČNI CILJ št. 1: spodbujanje celostnega pomorskega upravljanja na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni ter ravni morskih bazenov in EU || || || || || || || || || || || || || || || ||

Realizacija: ukrepi, ki podpirajo celostni pristop pomorskih zadev v državah članicah in evropskih morskih bazenih || ||  3,01 || ||  3,33 || ||  3,93 || ||  3,93 || ||  4,06 || ||  4,06 || ||  4,25 || ||  26,57

Realizacija: število dvostranskih in regionalnih okvirov ter sestankov s ključnimi partnerji za boljše mednarodno sodelovanje na področju pomorskih zadev || ||  0,16 || ||  0,17 || ||  0,21 || ||  0,21 || ||  0,21 || ||  0,21 || ||  0,22 || ||  1,39

Seštevek za specifični cilj št. 1 || ||  3,17 || ||  3,50 || ||  4,14 || ||  4,14 || ||  4,27 || ||  4,27 || ||  4,47 || ||  27,96

SPECIFIČNI CILJ št. 2: Razvoj medsektorskih dejavnosti, ki vzajemno koristijo različnim pomorskim sektorjem in/ali sektorskim politikam || || || || || || || || || || || || || || || ||

Realizacija: ukrepi, ki podpirajo izvajanje pomorskega prostorskega načrtovanja v državah članicah in evropskih morskih bazenih || ||  1,76 || ||  2,50 || ||  3,99 || ||  3,99 || ||  4,28 || ||  4,28 || ||  4,73 || ||  25,53

Realizacija: število sklopov nadzornih podatkov, izmenjanih med sektorji || ||  11,34 || ||  12,50 || ||  14,81 || ||  14,81 || ||  15,28 || ||  15,28 || ||  15,98 || ||  100,00

Realizacija: število prenosov podatkov, zbranih prek evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke || ||  23,82 || ||  26,25 || ||  31,11 || ||  31,11 || ||  32,09 || ||  32,09 || ||  33,54 || ||  210,01

Seštevek za specifični cilj št. 2 || ||  36,92 || ||  41,25 || ||  49,91 || ||  49,91 || ||  51,65 || ||  51,65 || ||  54,25 || ||  335,54

SPECIFIČNI CILJ št. 3: podpiranje trajnostne rasti, zaposlovanja in inovacij v pomorskih sektorjih || || || || || || || || || || || || || || || ||

Realizacija: število izbranih projektov z neposredno podporo inovacijam || ||  2,27 || ||  2,51 || ||  2,96 || ||  2,96 || ||  3,05 || ||  3,05 || ||  3,20 || ||  20,00

Realizacija: število dejavnosti ozaveščanja in razširjanja na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni || ||  1,13 || ||  1,25 || ||  1,48 || ||  1,48 || ||  1,53 || ||  1,53 || ||  1,60 || ||  10,00

Seštevek za specifični cilj št. 3 || ||  3,40 || ||  3,76 || ||  4,44 || ||  4,44 || ||  4,58 || ||  4,58 || ||  4,80 || ||  30,00

SPECIFIČNI CILJ št. 4: varstvo morskega okolja ter trajnostna uporaba morskih in obalnih virov || || || || || || || || || || || || ||

Realizacija: ukrepi, ki podpirajo izvajanje okvirne direktive o morski strategiji || || ||  5,50 || ||  5,50 || ||  5,50 || ||  5,50 || ||  5,50 || ||  5,50 || ||  5,50 || ||  38,50

STROŠKI SKUPAJ || ||  49 || || 54 || || 64 || || 64 || || 66 || || 66 || || 69 || || 432

Regionalna organizacija za upravljanje ribištva – prostovoljno

Navedba ciljev in realizacij ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

REALIZACIJA

Vrsta realizacije[69] || Povprečni stroški realizacije || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij || stroški || število realizacij skupaj || stroški skupaj

SPECIFIČNI CILJ[70]… || || || || || || || || || || || || || || || ||

– Realizacija || pripravljalna dela za nove mednarodne ribolovne organizacije in drugi neobvezni prispevki mednarodnim organizacijam || || 18 || 10 || 18 || 13 || 18 || 13 || 18 || 13 || 18 || 14 || 18 || 16 || 18 || 15 || 126 || 94

STROŠKI SKUPAJ || 18 || 10 || 18 || 13 || 18 || 13 || 18 || 13 || 18 || 14 || 18 || 16 || 18 || 15 || 126 || 94

6.2.3. Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave 6.2.3.1. Povzetek

– ¨        Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– ¨        Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 11,432 || 80,024

Drugi upravni odhodki || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 3,260 || 22,820

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 14,692 || 102,844

Odobritve zunaj RAZDELKA 5[71] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 1,724 || 1,724 || 1,724 || 1,724 || 1,724 || 1,724 || 1,724 || 12,068

Drugi odhodki upravne narave || 8,276 || 8,276 || 8,276 || 8,276 || 8,276 || 9,276 || 9,276 || 59,932

Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 10 || 10 || 10 || 10 || 10 || 11 || 11 || 72

SKUPAJ || 24,692 || 24,692 || 24,692 || 24,692 || 24,692 || 25,692 || 25,692 || 174,844

 Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨        Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– ¨        Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

|| || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasno osebje) ||

|| 11 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 || 82 || 82

|| XX 01 01 02 (delegacije) || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1 || 1

|| XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[72] ||

|| 11 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz „splošnih sredstev“) || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 12 || 12

|| XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS v delegacijah) || || || || || || ||

|| 11 01 04 || – na sedežu[73] || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16 || 16

|| – v delegacijah || 7 || 7 || 7 || 7 || 7 || 7 || 7

|| XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

|| 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

|| Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

|| SKUPAJ || 118 || 118 || 118 || 118 || 118 || 118 || 118

XX je zadevno področje politike ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasno osebje ||

Zunanje osebje ||

6.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– ¨        Predlog/pobuda je skladna z veljavnim naslednjim večletnim finančnim okvirom.

– ¨        Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite potrebno spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

– ¨        Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[74].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

6.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju v okviru deljenega upravljanja

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

– ¨ Predlog določa, da se poleg evropskih sredstev zagotovi sofinanciranje držav članic. Točnega zneska ni mogoče količinsko opredeliti pred sprejetjem operativnih programov:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število let glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6) || Skupaj

Navedite organ sofinanciranja || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || || || || || || || ||

6.3. Ocenjene posledice za prihodke

– ¨        Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨        Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

· ¨         na lastna sredstva,

· ¨         na razne prihodke.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov || Odobritve, ki so na voljo za tekoče proračunsko leto || Vpliv predloga/pobude[75]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice odhodkov.

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               UL C , , str. .

[2]               UL C , , str. .

[3]               UL L 223, 15.8.2006, str. 1.

[4]               UL L 160, 14.6.2006, str. 1.

[5]               UL L 209, 11.8.2005, str. 1.

[6]               UL L 176, 6.7.2007, str. 1.

[7]               COM(2010) 2020 konč. z dne 3. marca 2010.

[8]           UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

[9]               UL L 286, 29.10.2008, str. 1.

[10]             UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

[11]             COM(2011) 615 konč.

[12]             COM(2002) 511 konč.

[13]             UL L [...], [...], str. .

[14]             UL L 176, 6.7.2007, str. 1.

[15]             COM(2007) 575 konč. z dne 10. oktobra 2007.

[16]             Sklepi Sveta za splošne zadeve z dne 14. junija 2010, Resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi; mnenje Odbora regij „Razvoj celostne pomorske politike in znanja o morju 2020“.

[17]             UL L [...], [...], str. .

[18]             COM(2009) 163 konč. z dne 22. aprila 2009.

[19]             Sodba Sodišča z dne 9. novembra 2010, združeni zadevi C-92/09 in C-93/09, Schecke.

[20]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[21]             COM(2011) 425 konč.

[22]             COM(2011) 615 konč.

[23]             UL L 148, 6.6.2002.

[24]             UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[25]             UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

[26]             UL L , str. .

[27]             UL L [...], [...], str. .

[28]             UL L 206, 22.7.1992, str. 7.

[29]             UL L 20, 26.1.2010, str. 7.

[30]             UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

[31]             UL L 204, 6.8.2009, str. 15.

[32]             UL L 114, 24.4.2001, str. 1.

[33]             UL L 154, 21.6.2003, str. 1.

[34]             UL L 93, 31.3.2006, str. 12; UL L 335M, 13.12.2008, str. 213 (MT).

[35]             UL L 343, 22.12.2009, str. 1.

[36]             UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

[37]             UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

[38]             UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

[39]             UL L 180, 19.7.2000, str. 22.

[40]             UL L 134, 30.4.2004, str. 1.

[41]             UL L 175, 5.7.1985, str. 40.

[42]             UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[43]             UL L 5, 9.1.2004, str. 25.

[44]             ABM: upravljanje proračuna na podlagi dejavnosti – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[45]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[46]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html.

[47]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[48]             Študija z naslovom „Regional governance in the context of globalisation: reviewing governance mechanisms & administrative costs. Administrative workload and costs for Member State public authorities of the implementation of ERDF and Cohesion Fund“, 2010.

[49]             Razen zbiranja podatkov in nadzornih ukrepov.

[50]             Izjeme so jasno opredeljene in upravičene v smislu politike (mali ribolov, skupni ukrepi, odročni grški otoki, najbolj oddaljene regije).

[51]             Dif. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[52]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[53]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[54]             Diff. = diferencirana sredstva/nedif. = nediferencirana sredstva.

[55]             Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

[56]             Države kandidatke in, če je ustrezno, potencialne države kandidatke z Zahodnega Balkana.

[57]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[58]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[59]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[60]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[61]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[62]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[63]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[64]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[65]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[66]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[67]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[68]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[69]             Realizacije se nanašajo na dobavljene proizvode in opravljene storitve (npr.: število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novo zgrajenih cest itd.).

[70]             Kakor je opisano v oddelku 1.4.2 „Specifični cilji“.

[71]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[72]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak.

[73]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[74]             Glej točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[75]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni zneski neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.

Top