18.8.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 240/3

2.1.

Eno od vprašanj, ki jih je Evropska komisija identificirala v zvezi z neodgovornim dajanjem posojil na hipotekarnih trgih Unije, se nanaša na posojila, denominirana v tuji valuti, ki jih potrošniki najamejo v tej valuti, da bi izkoristili ponujeno obrestno mero, pri čemer pa ne razumejo ustrezno s tem povezanega valutnega tveganja (2).

2.2.

ECB je leta 2010 v svojem poročilu o finančni stabilnosti poudarila, da je nedavna finančna kriza izpostavila potencialna sistemska tveganja, povezana z razširjenostjo dajanja posojil v tujih valutah v nekaterih državah članicah, in opozorila na potrebo po spremljanju in reševanju te problematike, da bi se preprečilo nadaljnje povečevanje stanja posojil v tujih valutah (3). ECB je ugotovila, da lahko visoka raven posojil v tujih valutah, odobrenih nezavarovanim posojilojemalcem, pomeni pomembno ranljivost v nekaterih državah članicah, saj tako dajanje posojil spreminja neposredno izpostavljenost bančnega sistema tečajnemu tveganju v kreditno tveganje in izpostavlja gospodarstvo znatnim makrofinančnim tveganjem. Poleg tega lahko visoka raven dolga v tuji valuti omeji možnosti ukrepov denarne politike in njihovo učinkovitost. Zaradi teh negativnih stranskih učinkov, povezanih z dajanjem posojil v tujih valutah, je ECB poudarila pomembnost, da oblikovalci politike sprejmejo ukrepe, s katerimi bi se izognili njegovemu čezmernemu kopičenju v bančnem sistemu (4).

2.3.

V zgoraj navedenem okviru je ECB poudarila, da ima lahko sprejetje ukrepov regulativne in nadzorne politike pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganj, ki izvirajo iz dajanja posojil v tujih valutah (5). Kot splošno načelo se z namenom obvladovanja dajanja posojil v tujih valutah oblikovalce politike močno spodbuja k ustvarjanju splošnega okolja za delovanje gospodarskih subjektov, ki spodbuja preudarno in dobro utemeljeno odločanje posojilodajalcev in posojilojemalcev. To vključuje vodenje trdne in k stabilnosti usmerjene makroekonomske politike in politike za krepitev finančne pismenosti ter ustrezno finančno ureditev in nadzor (6). V tej zvezi predlagana direktiva določa informacije, ki jih je treba zagotoviti potrošnikom, kadar naj bi se posojilo odobrilo v valuti, ki ni domača valuta posojilojemalca (7). ECB meni, da bi morale zagotovljene informacije vključevati tudi razlago potencialnih tveganj za potrošnike, kadar je kredit denominiran v tuji valuti (8).

3.1.

V skladu s predlagano direktivo bi morala vsaka država članica zagotoviti, da imajo vsi dajalci kreditov (9) nediskriminatoren dostop do zbirk podatkov, ki se v zadevni državi članici uporabljajo za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov in spremljanje njihovega izpolnjevanja kreditnih obveznosti med trajanjem kreditne pogodbe. Poleg tega bi bila v skladu s predlagano direktivo Komisija pooblaščena, da opredeli enotna merila za registracijo in pogoje za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov, vključno s pragi za registracijo in dogovorjenimi opredelitvami ključnih izrazov, ki se uporabljajo v teh zbirkah podatkov (10).

3.2.

Poleg ene predlagane tehnične spremembe besedila (glej spremembo 1) bi ECB o teh vidikih želela podati naslednje pripombe glede Komisiji podeljenih pooblastil.

3.2.1.

Prvič, zbirke podatkov, na katere se nanaša predlagana direktiva, obsegajo zbirke podatkov, ki jih upravljajo zasebni kreditni uradi, in javne kreditne registre, ki se v zadevnih državah članicah uporabljajo za ocenjevanje kreditne sposobnosti potrošnikov in spremljanje njihovega izpolnjevanja kreditnih obveznosti med trajanjem kreditne pogodbe. Centralne kreditne registre v številnih državah članicah vodijo nacionalne centralne banke (NCB) in nekateri izmed njih se uporabljajo za zgornje namene. ECB, ki na tem področju deluje kot usmerjevalec (11), podpira sodelovanje, izmenjavo informacij ter usklajevanje opredelitev in konceptov med centralnimi kreditnimi registri na čezmejni ravni (12). Ponavljajoči se pretresi v bančnem in finančnem sektorju so izpostavili pomembnost centralnih kreditnih registrov, ki pomagajo kreditnim institucijam učinkovito spremljati in obvladovati kreditno tveganje, saj jim omogočajo dostop do informacij o zadolženosti posojilojemalcev. Centralni kreditni registri so koristni za izvajanje bonitetnega nadzora, za nalogo centralne banke, da prispeva k stabilnosti finančnega sistema, in za statistične namene. Razvijanje čezmejnih sinergij med centralnimi kreditnimi registri bi moralo tudi prispevati k zagotavljanju ustreznega dostopa dajalcev kreditov do centralnih kreditnih registrov.

3.2.2.

Drugič, ECB podpira predlagani pristop, da se Komisiji podelijo izvedbena pooblastila za opredelitev enotnih meril za registracijo kreditov in pogojev za obdelavo podatkov, ki se uporabljajo za zbirke podatkov, z namenom pospešitve usklajevanja pravil na tem področju. Da bi se zagotovili usklajenost podatkov in njihova dostopnost za čezmejno izmenjavo, bi pogoji za obdelavo podatkov in merila za registracijo kreditov terjali določitev temeljnega nabora atributov, skupnih identifikacijskih oznak ter skupne opredelitve osnovnih konceptov in vsebine podatkov. Poleg tega bi bilo treba preučiti vprašanja zaupnosti in varstva podatkov ter vidike, povezane z medsebojno povezljivostjo nacionalnih zbirk podatkov. ECB tudi razume, da je treba enotna merila za registracijo kreditov razumeti kot minimalne standarde, ki zasebnim kreditnim uradom ali agencijam za poročanje o boniteti potrošnikov in javnim kreditnim registrom v skladu z njihovimi cilji in poslovnimi modeli dopuščajo zbiranje dodatnih informacij o teh kreditih, kadar je to potrebno.

3.2.3.

Tretjič, ECB priporoča tesno sodelovanje z Evropskim bančnim organom, ECB in tistimi centralnimi bankami ESCB, ki upravljajo zgoraj navedene zbirke podatkov, zaradi njihovih pristojnosti in strokovnega znanja na tem področju. Iz razlogov skladnosti in celovitosti ECB tudi priporoča, da se v zvezi s potrošniškimi kreditnimi pogodbami Komisiji podelijo enaka izvedbena pooblastila v okviru zbirk podatkov iz člena 9 Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (13). Če se zakonodajalec ne bo odločil za podelitev izvedbenih pooblastil Komisiji, ECB na podlagi že opravljenega dela (14) priporoča, da se preučijo možnosti za nadaljnjo uskladitev pravil in praks na ravni Unije, tudi ob upoštevanju priporočil mednarodnih forumov, na primer v zvezi z učinkovitim pregledom sistemov poročanja o kreditni sposobnosti (15).