52010DC0511

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 30.9.2010

COM(2010) 511 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Šesto statistično poročilo o številu živali, uporabljenih v poskusne in druge znanstvene namene v državah članicah Evropske unije

SEC(2010) 1107

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

Šesto statistično poročilo o številu živali, uporabljenih v poskusne in druge znanstvene namene v državah članicah Evropske unije

KAZALO

I. UVOD 2

II. PREDLOŽENI PODATKI IN SPLOŠNA OCENA 3

II.1. Podatki, ki so jih predložile države članice 3

II.2. Splošna ocena 3

III. REZULTATI 4

III.1. Rezultati na podlagi tabele EU 1: Vrsta in število živali 4

III.1.1. Rezultati glede uporabljenih vrst 4

III.1.2. Primerjava s podatki iz prejšnjih poročil 5

III.2. Rezultati na podlagi tabele EU 1: Poreklo uporabljenih živali 6

III.3. Rezultati na podlagi tabele EU 2: Namen poskusov 6

III.4. Rezultati na podlagi tabele EU 3: Ocene toksičnosti in druge ocene varnosti po vrstah proizvodov/ciljih 8

III.5. Rezultati na podlagi tabele EU 4: Živali, uporabljene za raziskave bolezni 9

III.6. Rezultati na podlagi tabele EU 5: Živali, uporabljene pri proizvodnji in nadzoru kakovosti proizvodov za humano medicino, zobozdravstvo ter veterinarsko medicino 10

III.7. Izsledki na podlagi usklajene tabele EU 6: Izvor predpisanih zahtev za živali, uporabljene pri ocenah toksičnosti in drugih ocenah varnosti 11

III.8. Rezultati na podlagi tabele EU 7: Živali, uporabljene v testih toksičnosti za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti 12

III.9. Rezultati na podlagi tabele EU 8: Vrsta testov toksičnosti, izvedenih za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti proizvodov 13

I. UVOD

Cilj tega poročila je Svetu in Evropskemu parlamentu v skladu s členom 26 Direktive 86/609/EGS z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o varstvu živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene,[1] predložiti statistične podatke o številu živali, uporabljenih za poskusne in druge znanstvene namene v državah članicah EU.

Prvi dve statistični poročili, pripravljeni v skladu z določbami zgoraj navedene direktive, ki sta bili objavljeni v letih 1994[2] in 1999[3] in sta vsebovali podatke o poskusnih živalih, zbrane v državah članicah v letih 1991 in 1996, sta dopuščali le omejeno statistično analizo zaradi pomanjkanja usklajenega sistema za sporočanje podatkov. Leta 1997 so se Komisija in pristojni organi držav članic dogovorili, da bodo v prihodnjih poročilih podatki predstavljeni v osmih usklajenih tabelah. Tretje in četrto statistično poročilo, ki sta bili objavljeni v letih 2003[4] in 2005[5] in sta vsebovali podatke, zbrane v letih 1999 in 2002, sta temeljili na teh tabelah. Zaradi tega je bila mogoča veliko širša razlaga zbranih podatkov o uporabi poskusnih živali v EU. Peto statistično poročilo, objavljeno leta 2007[6], je bilo prvo poročilo, ki je vsebovalo podatke, zbrane v 10 državah članicah, ki so se priključile EU leta 2004. V šestem statističnem poročilu je bil uspešno ocenjen celoten sklop standardiziranih tabel, ki jih je poslalo vseh 27 držav članic, čeprav je bila primerjava rezultatov s prejšnjimi poročili v osnovi kvalitativna zaradi dodatka podatkov iz novih držav članic.

Šesto statistično poročilo vsebuje podatke, ki sta jih predložili Romunija in Bolgarija, ki sta se EU pridružili leta 2007. Omogoča pregled nad številom živali, ki so se v letu 2008 v državah članicah uporabljale v poskusne namene, pri čemer je izjema ena država članica, ki je predložila podatke iz leta 2007, ter povzema podatke in sklepe iz delovnega dokumenta služb Komisije – Šesto statistično poročilo o številu živali, uporabljenih v poskusne in druge znanstvene namene v državah članicah Evropske unije .

II. PREDLOŽENI PODATKI IN SPLOŠNA OCENA

II.1. Podatki, ki so jih predložile države članice

Vseh 27 držav članic je predložilo podatke v obliki, ki je bila dogovorjena na ravni EU. Nadzor kakovosti podatkov je pokazal, da so bili podatki, predloženi za leto 2008, sprejemljive kakovosti. To velja tudi za novi državi članici Bolgarijo in Romunijo, ki sta poročila oddali prvič.

Podatki posameznih držav članic skupaj s pripombami in razlagami so na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije.

II.2. Splošna ocena

Ker sta najnovejši državi članici Bolgarija in Romunija podatke predložili prvič in doprinesli manj kot 1 % vseh živali, ki so se uporabile v EU 27, s primerjavo podatkov s podatki iz prejšnjih poročil načeloma ni mogoče ustvariti natančnih količinskih sklepov o razvoju uporabe živali v poskusne namene v EU. Vendar poročilo poskuša primerjati nekatere trende, poleg tega poudarja pomembnejše spremembe v uporabi.

Skupno število živali, ki so se v 27 državah članicah EU v letu 2008 uporabile za poskusne in druge namene, je nekoliko nad 12,0 milijonov.

Tako kot v prejšnjih poročilih so glodavci skupaj z zajci predstavljali več kot 80 % vseh živali, uporabljenih v EU. Daleč najpogosteje uporabljena živalska vrsta so bile miši, ki so predstavljale 59% vseh živali, sledile pa so jim podgane s 17 %.

Druga najpogosteje uporabljena skupina so bile, tako kot v prejšnjih letih, mrzlokrvne živali, ki so predstavljale skoraj 10 % vseh uporabljenih živali. Tretja največja skupina uporabljenih živali so bile ptice, ki so predstavljale nekoliko več kot 6 % vseh živali.

Kot je navedeno v prejšnjih dveh statističnih poročilih se pri poskusih v EU leta 2008 niso uporabljale velike opice.

III. REZULTATI

III.1. Rezultati na podlagi tabele EU 1: Vrsta in število živali

III.1.1. Rezultati glede uporabljenih vrst

Malta doslej ni poročala o uporabi živali v znanstvene namene, vendar pa je poročala o uporabi 690 živali v letu 2008.

Daleč najpogosteje uporabljene živali so bile miši (59%) in podgane (17%) (slika 1.1).

[pic]

Glodavci skupaj z zajci predstavljajo več kot 80 % vseh uporabljenih živali. Druga najpogosteje uporabljena skupina so bile, tako kot v prejšnjih letih, mrzlokrvne živali, in sicer plazilci, dvoživke in ribe, ki so predstavljale 9,6 % vseh uporabljenih živali, sledijo pa jim ptice s 6,3 %.

Skupina goveda ( artiodactyla ) in križancev ( perissodactyla ), vključno s konji, osli in križanci, prašiči, kozami, ovcami in govedom, predstavlja 1,4 % vseh uporabljenih živali v državah članicah. Mesojedci predstavljajo 0,3 % vseh uporabljenih živali, živalski primati pa predstavljajo 0,08 % uporabljenih živali v letu 2008.

III.1.2. Primerjava s podatki iz prejšnjih poročil

Cilj tega poročila je pokazati, ali je prišlo do pomembnih sprememb v zvezi z uporabo različnih vrst, čeprav natančne primerjave s prejšnjimi poročili niso mogoče.

Primerjava deležev skupin živali, uporabljenih v letih 1996, 1999, 2002, 2005 in 2008

Razred vrst | 1996(*) | 1999 | 2002(**) | 2005(***) | 2008(****) |

% Glodavci – zajci | 81,3 | 86,9 | 78,0 | 77,5 | 82,2 |

% Mrzlokrvne živali | 12,9 | 6,6 | 15,4 | 15, | 9,6 |

% Ptice | 4,7 | 5 | 5,4 | 6,4 |

% Govedo in križanci | 1,2 | 1,2 | 1,1 | 1,4 |

(*) 14 držav članic je poročalo za leto 1996, ena za leto 1997

(**) 14 držav članic je poročalo za leto 2002, ena za leto 2001

(***) 24 držav članic je poročalo za leto 2005, ena za leto 2004

(****) 27 držav članic je poročalo za leto 2008, ena za leto 2007

Na splošno odstotek glodavcev in zajcev kaže določeno nihanje, vendar ostaja blizu 80 %. Delež mrzlokrvnih živali, uporabljenih v letih 1996, 2002 in 2005, se giblje med 10 in 15 %. Leta 2008 je uporaba mrzlokrvnih živali močno upadla na manj kot 10 %. Vendar je bil leta 1999 ugotovljen precej nižji delež 6,6 %. Delež ptic, ki so tretja največja uporabljena skupina, se z leti stalno povečuje s 4 % na 6,4 %. Delež skupine, v kateri so konji, osli in križanci ( perissodactyla ) ter prašiči, koze, ovce in govedo ( artiodactyla ), se giblje okrog 1 %.

Vključitev podatkov Bolgarije in Romunije ni povečala skupnega števila živali, nasprotno, število se je zmanjšalo za več kot 116 500 živali. Vendar je pri uporabi nekaterih posameznih vrst v primerjavi s podatki iz poročila iz leta 2005 prišlo do opaznih sprememb.

Leta 2008 se je precej povečal delež miši, zajcev, prašičev in „drugih ptic“, in sicer se porast pri teh vrstah giblje med 5 in 28 %. Od leta 2005 naprej se je uporabilo 691 842 več miši, kar je 9,71 % vseh miši, ki so se uporabile v letu 2008. Skupno število prašičev, koz, polopic in plazilcev je naraslo med 28 in 46 %. Po drugi strani je skupno število podgan, morskih prašičkov, drugih glodavcev, psov, goveda in drugih sesalcev ter tudi dvoživk in rib, ki se uporabljajo, znatno upadlo od zadnjega poročila. V odstotkih to znižanje sega z več kot 70 % na okrog 10 %.

Največ se je zmanjšal delež drugih uporabljenih mesojedcev. Vendar se te vrste ne uporabljajo v večjih številih (od 8 711 do 2 853). Prav tako se je precej zmanjšalo skupno število drugih sesalcev, in sicer za 75 %.

Povečala se je uporaba naslednjih živali, ki se navadno uporabljajo v manjšem številu: beli dihurji (16 %), konji, osli in križanci (11 %), koze (44 %) ter plazilci (39%).

Prav tako velja omeniti precej manjšo uporabo opic novega sveta, in sicer za 73 %, kot tudi manjšo uporabo opic starega sveta, in sicer za 11 %. Kot v letih 2002 in 2005 se tudi leta 2008 za poskusne ali druge znanstvene namene niso uporabljale nobene velike opice.

Države članice so predložile primere vrst, ki so vključene v kategorijo „drugo“:

Drugi glodavci: peščene podgane, skakači ( jaculus jaculus ); činčile, bobri, tekunice, hrčki, hrčički ( cricetulus migratorius ) in različne vrste miši.

Druge zveri: prostoživeče vrste, uporabljene v zooloških in ekoloških raziskavah, npr. lisice, jazbeci, tjulnji, vidre in dihurji.

Drugi sesalci: merjasci, netopirji in rovke, lame, krti, evropski bizoni in rjavi jeleni.

Druge ptice: večinoma japonske ( coturnix japonica ) in virginijske prepelice, perutninske vrste, avstralske zebrice, kanarčki, skobčevke, papige in domača perjad, na primer piščanci.

III.2. Rezultati na podlagi tabele EU 1: Poreklo uporabljenih živali

V skladu s standardiziranimi tabelami EU je treba poreklo živali prijaviti le za nekatere izbrane vrste živali.

[pic]

Graf jasno pokaže, da večina vrst izvira iz držav EU. Vendar nekatere vrste, kot so mačke, psi, beli dihurji in opice starega sveta, po poreklu niso iz Evrope. Poreklo vrst je precej podobno poreklu, ugotovljenemu iz prejšnjih poročil. Vendar so bile leta 2005 prvič vse uporabljene polopice po poreklu iz EU, kar velja še danes. Podoben trend je mogoče opaziti tudi pri opicah novega sveta, ki skoraj vse izvirajo iz držav članic EU ali držav, ki so podpisnice Konvencije Sveta Evrope ETS 123. Nazadnje, tudi delež opic starega sveta po poreklu iz EU se je s 26 % leta 2005 povečal na 50 % leta 2008. Prav tako se je povečalo število mačk po poreklu iz EU, medtem ko je število psov in belih dihurjev, ki po poreklu niso iz EU, ostalo nespremenjeno od leta 2005 naprej.

III.3. Rezultati na podlagi tabele EU 2: Namen poskusov

Več kot 60 % živali je bilo uporabljenih za raziskave in razvoj v humani medicini, veterinarski medicini, zobozdravstvu ter za temeljne biološke študije (s lika 2). Za proizvodnjo in nadzor kakovosti proizvodov ter pripomočkov v humani medicini, veterinarski medicini in zobozdravstvu je bilo uporabljenih 14,9% vseh poskusnih živali. Za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti je bilo uporabljenih 8,7% vseh poskusnih živali.

[pic]

Ob upoštevanju, da je namen te primerjave ugotoviti spremembe v trendih in ne oblikovati uradnih sklepov, je najpomembnejša sprememba od leta 2005 ta, da se je število živali, ki se uporabljajo za raziskave in razvoj v humani medicini, zobozdravstvu in veterinarski medicini, močno zmanjšalo z 31 % na 22,8 % (v številkah: s 3 746 028 na 2 733 706). Predvsem je treba omeniti precej manjšo uporabo mrzlokrvnih živali od zadnjega poročila leta 2005, in sicer za 800 000. Nasprotno pa se je povečal delež živali, ki se uporabljajo za temeljne biološke raziskave, in sicer s 33 % na 38 % (tj. s 4 035 470 na 4 575 054) ter za druge namene z 8 % na 12 %. Poudariti je treba, da se na področjih temeljne biologije ter raziskav in razvoja v humani in veterinarski medicini uporablja daleč največ poskusnih živali v EU. Dodatne podrobnosti so na voljo v delovnem dokumentu služb.

Število živali, ki se uporabljajo za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti, je ostalo nespremenjeno od zadnjega poročila in znaša 8,7 % skupnega števila živali, ki se v EU uporabljajo v poskusne namene. To je 1 042 153 živali.

Precej se je povečala uporaba miši in zajcev za proizvodnjo in nadzor kakovosti proizvodov in naprav za humano medicino in zobozdravstvo, prav tako se je povečala uporaba miši, prašičev in ptičev za temeljne biološke raziskave in druge poskuse. Več držav članic je potrdilo, da se je število uporabljenih miši povečalo zaradi novih možnosti raziskav, ki jih omogočajo transgene vrste. Ti živalski modeli se uporabljajo za študije o zdravju ljudi in živali. Prav tako se poroča o večji uporabi živali za poskuse pri raziskavah v anatomiji in razvojni biologiji, fiziologiji, genetiki in raziskavah raka ter v imunobiologiji in mikrobiologiji.

III.4. Rezultati na podlagi tabele EU 3: Ocene toksičnosti in druge ocene varnosti po vrstah proizvodov/ciljih

Za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti za različne proizvode ali okoljske testne sheme se uporablja 1 042 153 poskusnih živali, kar je 8,7 % vseh živali, ki se uporabljajo za preskuse v EU.

Od tega se za ocene toksičnosti ali druge ocene varnosti proizvodov ali naprav, ki se uporabljajo v humani medicini, veterinarski medicini ali zobozdravstvu, uporablja 50,8 % poskusnih živali. Ocenjevanje tako predstavlja področje, na katerem se uporablja največ živali. Delež živali, uporabljenih v ocenah toksičnosti treh skupin proizvodov/snovi tj. aditivi za živila za prehrano ljudi, kozmetika in gospodinjski proizvodi, je v primerjavi z drugimi skupinami proizvodov zelo majhen (1,18 %). Delež živali, ki se uporabljajo za ocene toksičnosti ali druge ocene varnosti industrijskih in kmetijskih proizvodov, je 7,1 % oziroma 7,9 % števila živali, ki se uporabljajo v ta namen (glej sliko 3). Za druge ocene toksičnosti in varnosti se uporabi več kot 21 % živali.

[pic]

Število živali, ki so se uporabljale za teste toksičnosti proizvodov, ki so namenjeni industriji in kmetijstvu, ter za teste možnih onesnaževal okolja, se je opazno zmanjšalo. Število se je zmanjšalo z več kot 96 000 na približno 82 000; z nekoliko manj kot 98 000 na približno 74 000 in z več kot 84 000 na približno 65 000 v primerjavi s podatki, ki so bili predloženi v statističnem poročilu iz leta 2005. Prav tako se je precej zmanjšalo število živali, ki so se uporabile za testiranje kozmetičnih proizvodov in proizvodov za osebno higieno, in sicer s 5 500 na nekoliko pod 2 000 (zmanjšanje za 65 %). To radikalno spremembo je treba obravnavati ob upoštevanju pravne zahteve za odpravo poskusov na živalih v kozmetični industriji v EU.

Vendar se je od leta 2005 naprej občutno povečalo tudi število živali, uporabljenih za testiranje aditivov za krmo (s 34 225 na 54 164). Močno se je povečalo tudi število živali, uporabljenih za druge ocene toksičnosti ali druge ocene varnosti (od okrog 180 000 na približno 220 000). Države članice so navedle, da ta specifična uporaba živali vključuje nove metode in preskuse, kot so preskusi prenosa mikrocistinov na membrano zarodka, bioanaliza, raziskave toksičnosti človeka prek izpostavljenosti v okolju ter nadzor varnosti igrač.

III.5. Rezultati na podlagi tabele EU 4: Živali, uporabljene za raziskave bolezni

Število živali, ki so se leta 2008 uporabljale za študije bolezni ljudi in živali, predstavlja približno 52 % skupnega števila živali, ki so se uporabljale za poskuse.

Delež živali, ki se uporabljajo za študije bolezni ljudi, predstavlja več kot 90 % vseh živali, ki se uporabljajo v vseh študijah bolezni. (slika 4.1)

[pic]

Za 50 % se je povečalo število živali, ki se uporabljajo za študije bolezni živali – z 1 329 000 na 614 000. Uporaba mrzlokrvnih vrst se je zmanjšala s približno 954 000 živali leta 2005 na 43 914 leta 2008. Vendar se je precej povečala uporaba miši. Okrog 35 % povišanja (približno 681 000) je zaradi študij bolezni.

Prav tako se je povečalo število ptic, ki se uporabljajo za študije bolezni živali. Države članice poročajo o študijah ptičje gripe, bolezni gumboro in bronhitisu, vključno s študijami kakovosti in varnosti cepiv.

[pic]

Slika 4.2 na vrhu vsakega stolpca prikazuje odstotek živali, uporabljenih v študijah nekaterih bolezni živali. Veliko križancev in goveda ter ptic se uporablja v ta namen. Države članice poročajo, da se cepiva še vedno preskušajo na teh vrstah. Vendar se v nekaterih državah ptice uporabljajo le, če okužba zadeva ptice.

III.6. Rezultati na podlagi tabele EU 5: Živali, uporabljene pri proizvodnji in nadzoru kakovosti proizvodov za humano medicino, zobozdravstvo ter veterinarsko medicino

Za preskuse v proizvodnji in nadzoru kakovosti proizvodov za humano medicino in zobozdravstvo ter za veterinarsko medicino je bilo uporabljenih 14,9 % vseh poskusnih živali.

Največji delež živali na tem področju (47 %) se je uporabil za izpolnitev zahtev iz več delov zakonodaje (nacionalne, EU, držav članic Svet Evrope in držav zunaj EU (slika 5)). 41,1 % živali se uporablja za izpolnjevanje zakonodajnih zahtev EU, vključno z evropsko farmakopejo.

[pic]

V primerjavi z zadnjim poročilom se beleži neto povečanje števila živali, ki se uporabljajo za istočasno upoštevanje več delov zakonodaje. Po drugi strani se je neto povečalo število poskusov, ki se izvajajo za izpolnjevanje zakonodaje EU, vključno z evropsko farmakopejo. Posledično se je neto zmanjšalo število živali, ki se uporabljajo za izpolnjevanje nacionalne zakonodaje, kar je spodbuden trend, ki kaže na poskus premika proti uskladitvi regulativnih zahtev EU.

III.7. Izsledki na podlagi usklajene tabele EU 6: Izvor predpisanih zahtev za živali, uporabljene pri ocenah toksičnosti in drugih ocenah varnosti

Kot je bilo že poudarjeno, je bilo v ocenah toksičnosti in drugih ocenah varnosti uporabljenih 8,7 % vseh živali, uporabljenih v EU za poskusne namene.

Od tega živali, ki se uporabljajo za istočasno izpolnjevanje regulativnih zahtev iz več delov zakonodaje, zajemajo skoraj polovico živali, ki se uporabljajo na tem področju (50 %). Drugi največji delež živali, 24 %, je bil uporabljen za poskuse, ki jih zahteva zakonodaja EU, vključno z evropsko farmakopejo.

[pic]

V primerjavi z zadnjim poročilom se beleži rahlo zmanjšanje deleža živali, ki se uporabljajo za istočasno upoštevanje več delov regionalne zakonodaje, in sicer s 54 % na 50 %.

Po drugi strani se je precej povečal delež živali, ki se uporabljajo za poskuse brez regulativnih zahtev, in sicer s 5 na več kot 15 %. Za obrazložitev pomena izraza „brez regulativnih zahtev“ so nekatere države članice kot primer predložile projekte, pri katerih uporabljajo notranje metode za preverjanje varnosti in učinkovitosti bioloških pripravkov in zdravil za uporabo v veterini z uporabo živali ter ki jih izvajajo v skladu s standardi podjetja. Rezultate lahko sprejme nacionalni organ te države članice, čeprav zakonodaja tega ne zahteva.

Poskusi, opravljeni v letu 2008 za izpolnitev nacionalne zakonodaje posamezne države članice, so pokazali znižanje za približno 7 500 živali, kar predstavlja okrog 1,2-odstotno znižanje v primerjavi z zadnjim poročilom.

III.8. Rezultati na podlagi tabele EU 7: Živali, uporabljene v testih toksičnosti za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti

Največji delež (skoraj 45 %) živali v ocenah toksičnosti in drugih ocenah varnosti se uporabi za teste akutne in subakutne toksičnosti. Če hkrati upoštevamo teste subkronične in kronične toksičnosti, je bilo za kratkoročne in dolgoročne teste sistemske toksičnosti uporabljenih 55 % živali, uporabljenih na tem področju (slika 7).

13,7 % živali je bilo uporabljenih v testih karcinogenosti, mutagenosti in toksičnosti za razmnoževanje. Naslednja pomembnejša kategorija uporabe živali v letu 2008 so drugi testi, in sicer 24%. Ob nadaljnji razčlenitvi kategorije „drugo“ so države članice navedle testiranje na področjih, kot so biološko presejanje farmacevtskih, zdravstvenih in veterinarskih proizvodov. To vključuje nevrotoksičnost, toksikokinetiko, testiranje v okviru biološkega vrednotenja medicinskih pripomočkov: intradermalno testiranje reaktivnosti na zajcih, študije penetracije nanodelcev skozi tkivo in njihova biokompatibilnost, študije za oceno potenciala barvil, ki se uporabljajo v tekstilni industriji, za povzročanje preobčutljivosti ter farmakološke študije, vključene v teste varnosti.

[pic]

Kot je razvidno iz zadnjih treh poročil, se je delež živali, uporabljenih v testih akutne in subakutne toksičnosti, stalno povečeval s 36 % – 42 % na skoraj 45 %. Od zadnjega poročila to pomeni povečanje za več kot 37 000 živali. Države članice so to povečanje deloma pripisale več fazam v razvoju novih proizvodov in novi zakonodaji, ki na primer predpisuje, da je treba testirati vse generične substance.

Po drugi strani se je v času zadnjih treh poročil stalno zmanjševalo število živali, ki se uporabljajo za testiranje toksičnosti za razmnoževanje, in sicer: z 12 % na 10 % oziroma 9 %. To pomeni 8 650 živali od poročila iz leta 2005 naprej.

III.9. Rezultati na podlagi tabele EU 8: Vrsta testov toksičnosti, izvedenih za ocene toksičnosti in druge ocene varnosti proizvodov

Slika 8 kaže, da je večina živali, ki se uporabijo za teste akutne in subakutne toksičnosti, namenjenih za humano medicino, zobozdravstvo in veterinarsko medicino. Temu sledijo testi, opravljeni za druge ocene toksičnosti ali ocene varnosti ter za kmetijske in industrijske proizvode.

Obdelava in razlaga podatkov o živalih, ki se uporabljajo za teste toksičnosti v zvezi z vrsto proizvodov, je bila prvič opravljena v petem statističnem poročilu. Vendar, ker je graf v omenjenem poročilu predstavljal relativni pomen testov znotraj vrste proizvoda in ne deleža živali, ki so se uporabile na vrsto testa za različne proizvode, je bil graf spremenjen v skladu s tem poročilom.

[pic]

Proizvodi, namenjeni za humano medicino, zobozdravstvo in veterinarsko medicino, zahtevajo največji delež živali za različne vrste testov, tj. približno 50 %. Naslednji najvišji delež živali je za druge ocene toksičnosti, nad 20 %, sledijo živali, ki se uporabljajo za teste za proizvode za kmetijstvo in industrijo, za vsake nad 7 %.

[1] UL L 358, 18.12.1986, str. 1.

[2] COM(94) 195 konč.

[3] COM(1999) 191 konč.

[4] COM(2003) 19 konč.

[5] COM(2005) 7 konč.

[6] COM(2007) 675 konč.