52009DC0432

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.8.2009

COM(2009) 432 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Končna ocena akcijskega načrta eEurope 2005 in večletnega programa (2003−2006) za spremljanje akcijskega načrta eEurope 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti omrežij in informacij (MODINIS)

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Končna ocena akcijskega načrta eEurope 2005 in večletnega programa (2003−2006) za spremljanje akcijskega načrta eEurope 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti omrežij in informacij (MODINIS)

KAZALO

1. Uvod 3

2. Ozadje 3

2.1. Akcijski načrt eEurope 2005 3

2.2. MODINIS 3

2.3. i2010 4

3. Rezultati ocene 4

3.1. Akcijski načrt eEurope 2005 4

3.2. MODINIS 5

4. Sklepne ugotovitve 6

Priloga 1 8

1. Primernost 8

2. učinkovitost in medsebojna povezanost eEurope 8

3. Učinek in učinkovitost 9

Priloga 2 11

Učinkovitost Modinisa 11

Učinkovitost, učinek in primernost Modinisa 11

Priporočila 12

1. UVOD

To sporočilo vsebuje končno oceno akcijskega načrta eEurope 2005 in programa Modinis. Člen 7(4) odločbe Modinis (Odločba št. 2256/2003/ES) določa, da „Komisija po končanju programa predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru ocenjevalno poročilo o rezultatih izvajanja ukrepov [programa].“

Zaradi sinergij med Modinisom in eEurope je bilo sklenjeno, da se obe oceni opravita istočasno ter da se o ugotovitvah poroča skupaj.

2. OZADJE

2.1. Akcijski načrt eEurope 2005

Akcijski načrt eEurope (2000(2002) je sprejel Evropski svet v Feiri (junija 2000) kot del lizbonske strategije za gospodarsko, družbeno in okoljsko prenovo, ki se nanaša na informacijsko družbo. V njem je opredeljena vrsta ciljev, katerih doseganje je bilo redno spremljano s kazalniki primerjalne analize.

Vendar pa je bilo do konca leta 2002 le malo dokazov, da so zaradi uspešne širitve interneta v Evropi nastala nova delovna mesta in storitve. Zato je Evropski svet v Barceloni (marca 2002) pozval Komisijo, da pripravi akcijski načrt eEurope, ki se bo osredotočil na to, da bosta do leta 2005 v Uniji zagotovljena dostopnost in uporaba širokopasovnih omrežij v širšem obsegu in da bodo razviti internetni protokol IPv6 kot tudi varnost omrežij in informacij, e-vlada, e-učenje, e-zdravje in e-poslovanje[1]. Akcijski načrt eEurope 2005, ki je temu sledil, je potrdil Evropski svet v Sevilli (junija 2002).

2.2. MODINIS

Svet in Parlament sta Modinis sprejela novembra 2003 kot „ večletni program za spremljanje akcijskega načrta eEurope 2005, razširjanje dobrih praks ter izboljšanje varnosti omrežij in informacij “. Sledil je program PROMISE, ki je v svoji končni fazi namenil sredstva akcijskemu načrtu eEurope 2002. Modinis je sprva obsegal triletno obdobje (2003(2005), nato pa je bil podaljšan na leto 2006, da bi se zagotovilo njegovo neprekinjeno izvajanje, preden bi začel veljati program v podporo politikam IKT (ICT-PSP), ki je del programa za konkurenčnost in inovativnost, sprejetega leta 2006.

Cilji Modinisa so:

- spremljati napredek pri eEurope,

- analizirati dobre prakse eEurope ter širiti njene najboljše prakse in informacijske storitve,

- analizirati gospodarske in družbene posledice informacijske družbe ter

- pripraviti Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA).

Te cilje je treba doseči s:

- primerjalno analizo,

- študijami,

- konferencami in delavnicami,

- podpiranjem strateških analiz in razprav, večinoma prek Svetovalne skupine za eEurope.

Modinis se je izvajal z letnimi delovnimi programi, ki jih je potrdil Odbor za upravljanje Modinisa.

Prvi delovni program, tj. program za leto 2004, je imel na voljo 12,8 milijonov EUR sredstev (vključno s 5,1 milijona, prenesenega iz leta 2003). Sredstva, ki so bila namenjena programoma za leto 2005 in 2006, so znašala po 7,72 milijona EUR. Skupna sredstva Modinisa so znašala 28,2 milijona EUR.

Ker je bil Modinis podaljšan na leto 2006, je bilo mogoče podpreti tudi pobudo i2010 med njenim prvim letom izvajanja.

2.3. i2010

Junija 2005 je Komisija sprejela pobudo „i2010: Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje“. Pobuda i2010, ki je naslednica eEurope, je celovita strategija za uporabo vseh instrumentov politik EU, ki spodbujajo razvoj digitalnega gospodarstva. Temelji na politikah IKT, predpisih, raziskavah in inovacijah, ki prispevajo k doseganju lizbonskih ciljev. Glavne prednostne naloge te politike so: a) spodbujati podporno in konkurenčno okolje za elektronske komunikacije in medijske storitve, b) okrepiti raziskave in inovacije na področju IKT in c) zagotoviti, da povezovalna informacijska družba prinaša koristi vsem.

V zadnjih treh letih je bil dosežen precejšen napredek: uveden je bil nov regulativni okvir za avdiovizualne medijske storitve, izvaja se reforma pravnega okvira za elektronske komunikacije[2], določbe o ustanovitvi enotnega trga čezmejne uporabe mobilne telefonije že veljajo, sprejete so bile pobude za spodbujanje internetnih vsebin v Evropi[3], obstajajo in izvajajo se obsežne nove finančne pobude za raziskave in razvoj, vzpostavljena so bila temeljna javno-zasebna partnerstva (skupne tehnološke pobude), izvajajo pa se tudi vodilne pobude za pametna vozila, evropske digitalne knjižnice in IKT za doseganje vzdržnosti kot tudi pobude za e-vključevanje, e-vlado in e-zdravje[4].

3. REZULTATI OCENE

Ocenjevanje političnega okvira za akcijski načrt eEurope in z njim povezanega programa za financiranje Modinis je potekalo od januarja 2006 do julija 2007 s pomočjo pogodbenih ocenjevalcev[5].

3.1. Akcijski načrt eEurope 2005

Komisija pozdravlja rezultate neodvisne ocene[6] in njene splošne pozitivne ugotovitve v zvezi s primernostjo, učinkovitostjo in učinkom akcijskega načrta eEurope 2005.

Pri primernosti je bil glavni poudarek na tem, ali je pristop, ki bi zagotovil krovno strategijo za politični okvir na zrelem in kompleksnem političnem področju, primeren in izvedljiv.

Ocenjevalci so menili, da je pristop, ki bi zagotovil strategijo za politični okvir, uporaben in primeren. Ugotovili so, da je eEurope bistven za vzpostavitev in ohranitev dialoga med državami z zelo različnimi kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi, zmogljivostmi ter načrti in prednostnimi nalogami informacijske družbe (ID).

Pri ocenjevanju je bilo ugotovljenih pet vrst učnika. eEurope se torej lahko šteje za:

- platformo za vplivanje,

- glavnega pobudnika in gonilno silo nacionalne politike ID,

- referenco za nacionalne politike ID,

- spodbujevalni dejavnik za nekatera področja ID,

- spodbudo za boljše usklajevanje nacionalnih politik ID.

Te vrste učinka so bile ugotovljene v različnih kombinacijah v različnih državah članicah. Ocenjevalci so prišli do zaključka, da je akcijski načrt eEurope 2005 pomemben dejavnik pri ohranjanju IKT na političnem dnevnem redu v času, ko zanimanje za to tematiko upada. E-vlada in e-zdravje sta dva primera, kako lahko države članice s pomočjo eEurope sledijo konkretnim ciljem s podporo na visoki politični ravni.

Svetovalna skupina za eEurope naj bi imela pomembno vlogo pri izmenjavi izkušenj in okrepitvi vzajemnega učenja na evropski ravni. Državam članicam je omogočila pridobiti širši pregled nad izzivi, ki jih prinaša ID, in rešitvami, ki so jih našli drugi.

Vendar pa so ocenjevalci menili, da skupina zainteresiranih strani v okviru Svetovalne skupine eEurope („druga sekcija“) ni zadovoljivo izpolnila svoje svetovalne vloge, saj je šlo za stalno skupino, ki ni uspela zagotoviti dovolj raznolikega strokovnega znanja, potrebnega za raznoliko tematiko, kot je eEurope.

Pripravila pa je pomembna poročila o digitalnem razkoraku in e-vključenosti, na katerih so temeljile glavne politične pobude v okviru strategije i2010, npr. sporočilo o „premoščanju širokopasovne vrzeli“[7] in pobuda za e-vključenost[8].

Da bi odpravili pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili ocenjevalci, ter hkrati ohranili prednosti, ki jih prinaša združevanje strokovnega znanja, je bila druga sekcija zamenjana z ad hoc mehanizmom za posvetovanje zainteresiranih strani.

3.2. MODINIS

Komisija pozdravlja pozitivno oceno[9] Modinisa kot ukrepa, ki je omogočil izvajanje akcijskega načrta eEurope ter zagotovil usklajenost med političnimi pobudami in programom za porabo sredstev. Ocenjevalci menijo, da je Modinis dejavnostim držav članic zagotovil dodano evropsko vrednost, zlasti s primerjalno analizo, konferencami in pripravami na ENISA.

Vendar pa so opazili nejasnost v odnosih med Odborom za upravljanje Modinisa in Svetovalno skupino za eEurope, zlasti pri razdelitvi pristojnosti in usklajevanju med obema organoma. Komisija pozdravlja ugotovitev ocenjevalcev, da je bilo to odpravljeno s podaljšanjem Modinisa in ustanovitvijo Visoke strokovne skupine za i2010.

Zaradi poznega sprejetja Modinisa in ker je prvi delovni program moral porabiti prenesena sredstva iz leta 2003, so nastale težave pri izvajanju proračuna in zamude pri nekaterih ukrepih. Ocenjevalci so tudi menili, da je bilo izvajanje proračuna v letih 2005 in 2006 skoraj 100-odstotno.

Komisija se zaveda, da je bilo v oceni ugotovljeno, da študije, financirane z Modinisom, niso bile dovolj dobro razširjene ter da je bil njihov učinek slabo opazen. Vendar pa vse študije med ocenjevanjem še niso bile končane. Zaključene študije so dostopne splošni javnosti, bile so objavljene ter so pomembno prispevale k razvoju politik: raziskave o uporabi IKT v šolah, uporabi IKT pri splošnih zdravnikih in e-vladi so bile predstavljene na visokih strokovnih konferencah. Z ostalimi študijami o širokopasovni pokritosti in stroških dostopa predstavljajo izhodiščni material za letna poročila o i2010. Drug primer je študija o interaktivni vsebini na spletu[10], na kateri temelji Sporočilo Komisije o vsebini na spletu[11].

Komisija je seznanjena tudi s priporočili, ki so jih pripravili ocenjevalci programa Modinis (glej prilogo 2), in jih pozdravlja. Meni, da se priporočila že upoštevajo pri izvajanju programa v podporo politikam IKT. Dejavnosti, zajete v Modinisu, so zdaj del „horizontalnih ukrepov“ programa v podporo politikam IKT. Priporočila se nanašajo na:

a) odnose z Odborom za upravljanje,

b) pravočasno sprejetje delovnih programov,

c) pripravo kazalnikov za primerjalno analizo,

d) poudarek na razširjanju najboljših praks.

Priporočila so bila upoštevana, kot sledi:

a) Vloga Odbora za upravljanje programa v podporo politikam IKT je pripraviti mnenje o osnutku letnega delovnega programa v skladu s členom 47 Odločbe o ustanovitvi programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP). Prisotna so tudi velika prizadevanja za okrepitev in izboljšanje komunikacije z odborom. O usmeritvah in prednostnih nalogah politik razpravlja Visoka strokovna skupina za i2010.

b) Sprejetje prvega delovnega programa v podporo politikam IKT je bilo prestavljeno zaradi poznega sprejetja odločbe o CIP (novembra 2006). Poleg tega so bili s programom v podporo politikam IKT uvedeni novi instrumenti in cilji, tako da so predstavniki držav članic v Odboru za upravljanje menili, da so pred oddajo mnenja o delovnem programu potrebne nadaljnje razprave. Ta zamuda je vplivala tudi na sprejetje delovnega programa za leto 2008. Po letu 2009 se bo delovni program predvidoma začel izvajati na začetku vsakega leta.

c) Okvir za primerjalno analizo i2010, sprejet leta 2006, je predstavljal smernice za vse dejavnosti primerjalne analize, ki se je izvajala v stalnem sodelovanju z državami članicami, zlasti prek delovne skupine Eurostata. Povezava z lizbonskim procesom je zagotovljena, saj so kazalniki za i2010 povezani z integriranimi smernicami za IKT. Kazalnike redno potrjujejo države članice in jih objavijo v profilih držav v letnem poročilu o i2010.

d) Izmenjava dobrih praks je bila okrepljena, in sicer prek spletnih podatkovnih zbirk (www.epractice.eu) in z razvojem tematskih omrežij, ki jih financira program v podporo politikam IKT. Poleg tega je bila razširjena na nova področja, kot sta e-vključenost in digitalni razkorak (http://www.broadband-europe.eu).

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Komisija meni, da je poročilo pozitivno, saj potrjuje tako učinkovitost kot tudi uporabnost akcijskega načrta za eEurope 2005 ter njegovega glavnega programa za financiranje Modinis. Čeprav so bile ugotovljene tudi nekatere pomanjkljivosti, te niso bistvene vplivale na splošno izvajanje programa. Odpravljene so bile z ukrepi, ki so pobudi sledili, s strategijo za i2010 in njenimi glavnimi instrumenti za financiranje (program v podporo politikam IKT).

Priloga 1

Končna ocena akcijskega načrta eEurope 2005

Izvlečki iz poročila o oceni [12]

Ocena o eEurope je razdeljena na tri dele:

- primernost eEurope,

- učinkovitost in medsebojna povezanost eEurope,

- potencialni učinek akcijskega načrta eEurope in njegovih izvedbenih mehanizmov.

1. Primernost

Primernost vsebin programa eEurope različne zainteresirane strani (npr. oblikovalci politik, podjetniki, akademske ustanove itn.) različno opredeljujejo. Dejstvo, da so prednostne naloge eEurope za oblikovalce politik v določeni državi članice primerne, ni nujno, da to velja tudi za podjetja v tej državi.

Pri pristopu, uporabljenem za to politiko, je bil glavni poudarek pri ocenjevanju na tem, ali je pristop, ki bi zagotovil krovno strategijo za vedno bolj zrelo politično področje, primeren in izvedljiv.

Iz rezultatov ocenjevanja je razvidno naslednje:

Akcijski načrt eEurope 2005 je bil bistven za vzpostavitev in ohranitev dialoga med državami z zelo različnimi kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi, zmogljivostmi, načrti in prednostnimi nalogami (ID).

Države članice so enotnega mnenja, kar zadeva primernost eEurope kot krovnega okvira politike ali vsaj kot skupnega evropskega pristopa. Države članice menijo, da je potreben forum, ki se bo zavzemal za skupen in usklajevalen pristop pri standardih in predpisih ter drugih vprašanjih interoperabilnosti. Primernost eEurope se lahko med državami članicami razlikuje, čeprav je primernost za EU kot tako velika. Vzrok za to so različen razvoj IKT in različne potrebe politik, zaradi katerih cilji eEurope v nekaterih državah članicah ne odražajo splošnega razvoja informacijske družbe.

2. učinkovitost in medsebojna povezanost eEurope

Učinkovitost eEurope je bila ocenjena glede na funkcijo Svetovalne skupine za eEurope in njenih podskupin.

Svetovalna skupina za eEurope je imela pomembno vlogo pri izmenjavi izkušenj in krepitvi vzajemnega učenja na evropski ravni. Na zasedanjih svetovalne skupine so predstavniki držav članic dobili širši pregled nad izzivi informacijske družbe in rešitvami drugih držav.

Vendar pa je bila vloga svetovalne skupine pri ustvarjanju impulzov za razvoj in usklajevanje politike informacijske družbe omejena, saj države članice v njej niso enako aktivno sodelovale, sama skupina pa ni bila dovolj interaktivna. Svetovalna skupina ni delovala tako, kot je bilo načrtovano, tj. kot preskusni kamen za strategije, ki jih je za informacijsko družbo predlagala Komisija. Vzrok za to je, da predstavniki držav članic pripadajo prenizki ravni odločanja in zaradi tega ne morejo zastopati stališč svojih držav.

Uporabnost druge sekcije Svetovalne skupine za eEurope je zelo vprašljiva. Njeno pooblastilo je bilo nejasno že na začetku, njihovo delo pa skoraj ni vplivalo na dejavnosti eEurope.

Druga sekcija svetovalne skupine je bila sestavljena iz različnih strokovnjakov in zainteresiranih strani z različnih političnih področij ter gospodarskih panog. Za udeležence skupine je bila skupina koristno mesto, na katerem so lahko izmenjali mnenja in vzpostavili nove mreže. Vendar zaradi tako široke sestave in brez jasnega pooblastila razprave niso bile dovolj natančne in strokovne, da bi bile lahko vplivne.

Večina dela se opravi v podskupinah. Tako podskupina za e-zdravje kot podskupina za e-vlado sta dobro delovali, saj sta omogočili razprave in dosegli konsenz o pomembnih zadevah.

Kljub temu se je zaradi velikega števila podskupin in premajhnega usklajevanja transparentnost zmanjšala, prizadevanja pa so bila podvojena. Poleg tega je usklajevanje med delovnimi skupinami za eEurope ter delovnimi skupinami drugih GD nezadostno.

3. Učinek in učinkovitost

Ocena učinka je temeljila zlasti na prispevku eEurope k politiki informacijske družbe in njeni strategiji v državah članicah, tj. na njegovem neposrednem učinku. Kjer je bilo mogoče, se je pri oceni poskušal ugotoviti tudi neposredni učinek na programe in ukrepe, ki se izvajajo.

eEurope je omogočil nekatere neposredne ukrepe v državah članicah, tako na področju političnih programov, ki se izvajajo, kot tudi pri izboljšanju notranjega usklajevanja.

Akcijski načrt eEurope 2005 je imel v državah članicah različen učinek, odvisno od njihovih gonilnih sil in značilnosti. V oceni je bilo ugotovljenih pet vrst učinka:

- eEurope kot platforma za vplivanje,

- eEurope kot glavni pobudnik in gonilna sila nacionalne politike ID,

- eEurope kot referenca za nacionalne politike ID,

- eEurope kot spodbujevalni dejavnik za nekatera področja ID,

- eEurope kot spodbuda za boljše usklajevanje nacionalnih politik ID.

Različne vrste učinka je mogoče najti v različnih kombinacijah v različnih državah članicah, kar nakazuje, da je bil eEurope kot javni poseg v informacijsko družbo v državah članicah uspešen v več pogledih. Iz ocene tudi izhaja, da je učinek eEurope obojestranski – čeprav se lahko eEurope šteje za konsolidirano evropsko politiko, nanj še vedno neposredno vplivajo države članice, saj uporabljajo njegove izvedbene mehanizme.

Akcijski načrt eEurope 2005 je bil pomemben dejavnik pri ohranjanju IKT na političnem dnevnem redu v času, ko je bilo zanimanje za to tematiko majhno, deloma tudi zaradi novih tematik, ki so veljale za pomembnejše.

Pogosto so potrebni veliki napori, da se ohrani podpora na visoki politični ravni za področje, ki ponavadi ni na vrhu kratkoročnega nacionalnega političnega dnevnega reda. Iz ocene izhaja, da je eEurope s svojimi izvedbenimi mehanizmi, kot so svetovalna skupina, ministrske konference in primerjalna analiza, imel ključno vlogo pri ohranjanju podpore za pobude IKT na visoki ravni. Vzrok za to so lahko tudi različne vrste učinka, saj je podpora na visoki ravni eden od glavnih dejavnikov, ki omogočajo te vrste učinka. Zato bi lahko bila prizadevanja za podporo na visoki ravni v povezavi z razvijanjem in razširjanjem najboljših praks učinkovito sredstvo, ki bi omogočalo doseganje rezultatov, za katere si prizadevajo javni posegi v politiko, kot sta eEurope in i2010.

eEurope je prispeval k doseganju skupnih ciljev politik informacijske družbe, npr. z akcijskima načrtoma za e-vlado in e-zdravje, ki presegata splošno izjavo o interesih in v katerih so opredeljeni konkretnejši cilji.

Medtem ko je iz rezultatov ocene razvidno, da je eEurope okrepil podporo na visoki ravni in s tem spodbudil tudi ukrepe v nacionalni politiki IKT, pa lahko, če primerjamo cilje politik informacijske družbe v državah članicah s cilji akcijskega načrta eEurope, ugotovimo, da je bil glavni poudarek na razvoju e-vlade in e-zdravja. Poudariti je treba prispevek primerjalne analize pri e-vladi, kjer so razprave o kazalnikih in prednostnem seznamu poskrbele, da je bilo to področje stalno na političnem dnevnem redu.

Priloga 2

Končna ocena Modinisa

Izvlečki iz poročila o oceni [13]

UčINKOVITOST MODINISA

Glavni poudarek pri ocenjevanju učinkovitosti Modinisa je bil na upravljanju programa, uporabi sredstev, vlogi Odbora za upravljanje Modinisa ter splošni usklajenosti delovnih programov z akcijskim načrtom eEurope 2005.

Iz ocene izhaja, da je vloga Odbora za upravljanje omejena na funkcijo, določeno v upravnem postopku. Vendar pa sta odnos med Odborom za upravljanje in Svetovalno skupino za eEurope zaznamovala nejasna razdelitev pristojnosti in pomanjkanje usklajenosti. Prisotne so bile predvsem napetosti med formalnim pravnim statusom Odbora za upravljanje na eni in statusom članov Svetovalne skupine za eEurope na drugi strani.

Iz ocene tudi izhaja, da je bila vloga Odbora za upravljanje Modinisa bolje opredeljena v okviru i2010. Jasna razdelitev med visoko strokovno skupino, ki se financira z upravnimi sredstvi Komisije, in dejavnostmi MODINIS, je zmanjšala predhodno nejasnost o tem, kako naj različni forumi delujejo vzajemno, saj je bila pristojnost usklajevanja prenesena na države članice.

Kar zadeva uporabo sredstev, je pozno sprejetje delovnega programa bistveno vplivalo na uporabo sredstev za Modinis v letu 2004. Poraba proračunskih sredstev in proračunske obveznosti so se v letih 2005 in 2006 izboljšale. Veljavni postopek za sprejetje delovnih programov in proračunov znotraj Komisije trenutno ne dopušča dejavnosti, ki bi zajele celotno proračunsko leto, saj vedno prihaja do zamud v formalnem sprejetju proračuna, pri čemer je prvi kvartal namenjen formalnemu sprejetju osnutka proračuna in programa. To ne vpliva slabo samo na učinkovitost porabljenih proračunskih sredstev, ampak tudi na časovno načrtovanje in primernost dejavnosti, zajetih v delovnih programih.

V delovnih programih je bilo tudi premalo poudarka na komunikaciji in izmenjavi informacij, zaradi česar je bilo tem dejavnostim namenjenih malo sredstev.

Kljub navedenemu delovni programi Modinisa po mnenju ocenjevalcev ustrezajo ciljem Modinisa kot finančnega programa za podporo akcijskemu načrtu eEurope 2005.

Učinkovitost, učinek in primernost Modinisa

Na splošno lahko sklepamo, da je učinek Modinisa na različnih področjih ukrepov in delovnih paketih različen. Najbolj opazen je učinek primerjalne analize, ki so jo države članice vzele resno in ki je v nekaterih primerih privedla do bistvenih izboljšav zmogljivosti. Primerjalna analiza je tudi področje, na katerem je bil Modinis najbolj viden, kajti program ni zagotovil samo financiranja primerjalne analize, ampak je prispeval tudi k razvoju in prilagoditvi kazalnikov za i2010.

Pri ostalih treh področjih ukrepov je bila večina dejavnosti, financiranih v okviru Modinisa, uporabnih in je omogočila nadaljnje ukrepe, npr. konference ali pripravo Evropske agencije za varnost omrežij in informacij. Konference so se izkazale za pomembne mejnike glavnih področij eEurope, zagotovile impulze za nadaljnji razvoj politike ter prispevale k razvoju konkretnih časovnih in akcijskih načrtov. Edini izvedbeni mehanizem, za katerega je bil ugotovljen manjši pomen, so bile študije, financirane v okviru Modinisa, saj niso bile dobro razširjene ter so imele le malo učinka pri izmenjavi informacij in pridobivanju kompetenc držav članic. Modinis je s svojim učinkom zagotovil, da so sredstva prejele tiste dejavnosti, ki so bile v skladu s cilji eEurope, in da so se zaradi tega tudi lahko izvajale.

Modinis je bil nedvomno pomemben kot izvedbeni mehanizem za eEurope, saj je omogočil izvajanje vseevropskih dejavnosti, ki jih države članice sicer ne bi mogle izvajati ali financirati. Zato je imel nedvomno pomembno vlogo pri zagotavljanju evropske dodane vrednosti dejavnostim držav članic.

Priporočila

Priporočeno je, da se vloga Odbora za upravljanje v prihodnjih podobnih programih omeji na sprejemanje delovnih programov in dodeljevanje proračunskih sredstev. Vendar mora Komisija izboljšati komunikacijo z odborom in zagotoviti, da je njegova vloga ustrezno opredeljena.

Komisija mora najti načine, kako bo pravočasno sprejela delovne programe in kako bo proračunsko leto uskladila z delovnim programom, da bo zagotovila učinkovito porabo proračunskih sredstev.

Kazalnike primerjalne analize je treba stalno izboljševati ter prilagajati novemu razvoju in morebitnemu novemu pristopu novih držav članic k Uniji. Še naprej si je treba prizadevati za določevanje novih kazalnikov. Treba je zagotoviti usklajenost in sodelovanje med različnimi delovnimi skupinami, pristojnimi za opredeljevanje kazalnikov, da se prepreči podvajanje prizadevanj in zagotovi čim večja kakovost kazalnikov za i2010.

V okviru i2010 je treba okrepiti izmenjavo dobrih praks, saj nove države članice in nova področja zahtevajo skupna prizadevanja pri spodbujanju učenja in usklajenosti v Evropski uniji.

Širjenje dobrih praks na konferencah in s študijami je za zdaj neučinkovito. Ocenjevalci tudi predlagajo, da si je treba za razširjenje najboljših praks, npr. za spletne podatkovne zbirke, bolj prizadevati in da jim je treba nameniti več sredstev.

[1] Evropski svet v Barceloni, sklepi predsedstva, odstavek 40 (http://ue.eu.int/en/Info/eurocouncil/index.htm)

[2] http://ec.europa.eu/information_society/policy/ecomm/tomorrow/index_en.htm.

[3] COM(2007) 836, http://ec.europa.eu/avpolicy/other_actions/content_online/index_en.htm.

[4] COM(2007) 694, http://ec.europa.eu/information_society/activities/einclusion/index_en.htm.

[5] Rambøll Management and Technopolis

[6] Glej Prilogo 1.

[7] COM(2006) 129

[8] COM(2007) 694

[9] Glej Prilogo 2.

[10] http://ec.europa.eu/information_society/eeurope/i2010/docs/studies/interactive_content_ec2006.pdf

[11] COM(2007) 836 konč.http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2007:0836:FIN:EN:PDF

[12] Celotno poročilo je dostopno na: http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/data/pdf/studies/s2005_01/eEurope2005_final_report.pdf

[13] Celotno poročilo je dostopno na:http://ec.europa.eu/dgs/information_society/evaluation/data/pdf/studies/s2005_01/modinis_final_report.pdf