27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 256/144

1.1

EESO pozdravlja polno zavzemanje Evropske unije in sredozemskih držav za evro-sredozemsko partnerstvo, predvideno v petletnem programu dela Evropske komisije, ki še posebej podpira predloge glede razvojnih politik za krepitev vloge in položaja žensk. V ta namen predlaga, da se namenijo posebna sredstva za financiranje tistih držav evro-sredozemske regije, ki bodo sprejele pozitivne ukrepe za konkretno izboljšanje pravnega statusa žensk (1).

1.2

EESO poziva, da se z mehanizmi nadzora iz sklepov prve evro-sredozemske ministrske konference o krepitvi vloge žensk v družbi zagotovi natančno spremljanje in ocenjevanje razvoja ženskega podjetništva ter da se sprejmejo ukrepi za spodbujanje tega razvoja.

1.3

EESO poziva, da se posebni ukrepi in cilji, namenjeni spodbujanju ženskega podjetništva, vključijo v nacionalne akcijske načrte, sprejete v okviru evropske sosedske politike.

1.4

EESO priporoča, da se v okviru evropske sosedske politike več sredstev nameni razvoju ženskega podjetništva in tehnični pomoči ženskam pri ustanavljanju podjetij.

1.5

EESO pozdravlja pobude GD za podjetništvo in industrijo ter Urada za sodelovanje EuropeAid, namenjene podjetnikom v Evropi in sredozemskih partnerskih državah (2). Evro-sredozemske partnerje poziva, da sprejmejo podobne ukrepe, ki bodo naravnani na potrebe te regije v okviru akcijskih načrtov, dogovorjenih s pogajanji s sredozemskimi partnerskimi državami.

1.6

EESO pozdravlja ustanovitev ad hoc odbora za pravice žensk v okviru Evro-sredozemske parlamentarne skupščine (EMPS). EESO ta odbor poziva, da predlaga politike za krepitev sedanjih poslovnih dejavnosti, ki jih izvajajo ženske, ter da spodbuja trajnostne, v prihodnost usmerjene pobude, s katerimi se bo mogoče soočiti s svetovno konkurenco.

1.7

EESO priporoča, da je treba ženske pri izvajanju Evro-sredozemske listine za podjetja obravnavati kot ciljno skupino (3).

1.8

Prizadevati si je treba za to, da bo uravnoteženo število mladih žensk in moških – bodisi v vlogi udeležencev bodisi vodilnih oseb – imelo korist od programov evro-sredozemskega partnerstva, namenjenih mladim.

1.9

EESO pozdravlja pobudo evro-sredozemske platforme mladih za vzpostavitev evro-sredozemske mreže skupin mladih, ki se ukvarjajo z vprašanjem enakosti spolov (4), ter evro-sredozemske mreže za mlade podjetnike (5).

1.10

EESO meni, da bodo z medministrskim sodelovanjem in vključevanjem drugih zainteresiranih strani – kot so predstavniki finančnih ustanov, izvajalske agencije, predstavniki poslovnih skupnosti, strokovnjaki in donatorji – v izmenjavo mnenj o prednostnih področjih ter z olajševanjem prenosa obstoječih podjetij na ženske doseženi boljši rezultati pri spodbujanju ženskega podjetništva.

1.11

EESO poziva h krepitvi nevladnih organizacij in socialno-poklicnih organizacij, ki delujejo na področju spodbujanja gospodarskih dejavnosti žensk, prek javno-zasebnih partnerstev.

1.12

EESO poziva evro-sredozemske zainteresirane strani, da organizirajo konferenco o ženskem podjetništvu v evro-sredozemski regiji, na kateri bi razpravljali o ustreznih vprašanjih in pripravili predloge za sodelovanje žensk pri reševanju globalnih izzivov v tej regiji.

1.13

EESO ponovno poudarja svoje mnenje, da ima spodbujanje ženskega podjetništva v evro-sredozemski regiji pomembno vlogo pri ustvarjanju dejavnega in dinamičnega gospodarstva, prilagojenega globalizaciji.

1.14

EESO meni, da je krepitev podjetniškega okolja za ženske predpogoj za dostop do trga v tej regiji in v državah EU.

1.15

EESO priporoča, da se za reševanje prihodnjih izzivov, s katerimi se bodo soočale podjetnice, izvede raziskava, ki bi ugotovila posebne potrebe v vsaki državi.

1.16

EESO ugotavlja, da mnogo različnih ustanov, vključno z organizacijo GEM (Global entrepreneurship monitor), UNPD (Razvojni program Združenih narodov) in Svetovno banko, proučuje podjetništvo v regiji Euromed. Kljub temu priporoča ustanovitev platforme za boljše seznanjanje oblikovalcev politik z ugotovitvami teh ustanov in za zbiranje ter razširjanje informacij mikro, malim in srednje velikim podjetjem v regiji Euromed. Platforma bi se lahko osredotočila predvsem na:

1.17

Odbor v zvezi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT) priporoča,

EESO stalni evro-sredozemski univerzitetni forum (6), vzpostavljen v Tampereju, izrecno poziva, da v svojih pobudah da prednost vidiku enakosti spolov, zlasti na področju podjetništva.

1.18

EESO priporoča, da se posebna pozornost nameni vplivu množičnih medijev, zlasti televizije, na podjetništvo in ženske.

2.1

Pripraviti je treba posebne politike in programe, ki bodo omogočili večji prispevek žensk k rasti in razvoju. Nekatere od teh politik bi lahko opredelili v akcijskem načrtu z jasnimi časovnimi okviri in postopki ocenjevanja, ki bi moral vključevati naslednje točke:

3.1

Pomembno je, da se pravice žensk ne obravnavajo kot vprašanje, ki je ločeno od vloge žensk pri gospodarskem razvoju. Bistveno je, da vsi socialni partnerji priznajo povezanost med človekovimi pravicami, demokracijo, razvojem in pravicami žensk. Prednost je treba dati odstranjevanju ovir za krepitev položaja žensk, ki izhajajo iz tradicionalnih, kulturnih in družinskih pravil.

3.2

Glede razlik med spoloma v zvezi z izobraževanjem in zaposlovanjem v evro-sredozemski regiji je treba združiti prizadevanja za ustvarjanje okolja, v katerem lahko ženske razvijajo svoje podjetniške dejavnosti.

3.3

Stopnja nepismenost žensk v regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike se sicer od države do države razlikuje, vendar je še vedno izjemno visoka: v povprečju 42-odstotna, medtem ko pri moških znaša v povprečju 21 %. Se pa v zadnjih dveh desetletjih kaže pozitiven trend pri enakem dostopu do izobraževanja, ki se sicer razlikuje od države do države. Stopnja pismenosti med mladimi ženskami (15-24 let) se v vsaki državi precej razlikuje od stopnje pismenosti med ženskami, starimi 24 let in več (9).

3.4

Možnosti zaposlovanja žensk so se v zadnjem desetletju povečale zaradi izobraževanja in usposabljanja ter zaradi rasti v sektorjih, v katerih je povpraševanje po ženski delovni sili največje, kot so socialne storitve, izobraževanje, zdravstvo in storitveni poklici. Samo 32 % žensk v delovno aktivni starosti je zaposlenih ali išče zaposlitev zunaj svojega doma. V tradicionalnih družbenih slojih, kjer dekleta sicer hodijo v šolo, pa jih odvračajo od iskanja zaposlitve.

3.5

Izobraževalni sistem mora spodbujati podjetniške pobude in prevzem tveganja. Oblikovanje nacionalnega učnega načrta za izboljšanje kakovosti osnovnega izobraževanja in odpravljanje nepismenosti, zlasti med prikrajšanimi in invalidnimi ženskami, je bistvenega pomena.

3.6

Izobraževanje o državljanskih zadevah in povečevanje ozaveščenosti o socialnih, političnih, pravnih in gospodarskih pravicah žensk je potrebno, izobraževati pa je treba tudi finančnike in druge akterje, da bi razumeli potrebe žensk pri poslovnih dejavnostih.

3.7

Spolne predsodke je treba obravnavati kot bistveno vprašanje v zvezi s socialnimi in političnimi razmerami ter povečevanjem celotne gospodarske rasti v regiji. Posebna vloga in status, ki ju družba določa ženskam s tradicionalnim družinskim pravom, tj. tako imenovanim kodeksom o osebnem statusu (Personal Status Code), diskriminirajo ženske. Pravni status žensk, ki določa sodelovanje žensk pri gospodarskih, političnih, socialnih, državljanskih in kulturnih dejavnostih, je še vedno ena največjih ovir, čeprav je skoraj 190 držav, vključno z arabsko regijo, ratificiralo Deklaracijo tisočletja (10).

3.8

Utrjevati je treba prepoznavnost majhnih tradicionalnih poslovnih dejavnosti, ki jih opravljajo ženske, in jih krepiti. To vključuje neplačane dejavnosti žensk v družini in tradicionalna opravila. Zagotoviti je treba usposabljanje in podporo, da bi spodbudili razvoj in posodabljanje številnih obrti in malih podjetij, ki bi se lahko z ustvarjanjem tržnih storitev spremenili v produktivno in plačano zaposlitev, kar bi prispevalo h krepitvi gospodarske vloge in položaja žensk.

3.9

Prispevek žensk je največji v kmetijskem sektorju. Velik delež žensk na podeželskih območjih je nepismen ali ima le osnovno izobrazbo, dostop do virov usposabljanja pa je zelo omejen (11). Pogosto so premalo obveščene in nimajo dovolj samozavesti, da bi izboljšale lasten položaj in položaj svoje družine. Zato potrebujejo integrirane programe, ki združujejo izboljšanje osebnega položaja, poklicno in podjetniško usposabljanje, posredovanje osnovnega poslovnega znanja ter pomoč pri načrtovanju uresničljivih poslovnih načrtov in pri dostopu do posojil in kreditov za ustanovitev mikro podjetja v njihovi vasi. Programi usposabljanja bi morali zagotoviti možnosti, da lahko ženske na podeželju kombinirajo kmetijske in nekmetijske pobude, ter tudi to, da moški prebivalci podprejo njihove nekmetijske dejavnosti.

3.10

Ustanoviti je treba male zadruge, ki bi podpirale podjetnice.

3.11

Spodbujati je treba že dejavne podjetnice k odkrivanju novih sektorjev, v katerih lahko ženske prevzamejo gospodarsko pobudo pri razvoju netradicionalnih poslovnih dejavnosti, vključno z razvojem njihovih sposobnosti na področju oglaševanja, trženja in oblikovanja cen ter naravnanosti na tuje trge.

3.12

Za ustvarjanje možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti žensk je potrebno dobro razumevanje sedanjih in prihodnjih socialnih in gospodarskih razmer v posameznih regijah.

3.13

Vključitev vseh zainteresiranih strani je nujna pri odpravljanju ovir za ženske ter za pripravo posebnih politik in programov, kar bi omogočilo večji prispevek žensk k rasti in razvoju.

3.14

Dostop do finančnih sredstev je ključnega pomena. Zgornje meje posojil je treba zvišati, da bi spodbudili mikro in mala podjetja, da svojo gospodarsko dejavnost razširjajo in vanjo vlagajo. Vlada in donatorji bi lahko ponudili spodbude uradnim institucijam, ki posojajo sredstva za te projekte. Oblikovalci politik ne bi smeli pozabiti na razlike med malimi in srednjimi podjetji ter mikro podjetji glede organizacije, financiranja, produktivnosti in možnosti za rast.

3.15

Spodbude za nove podjetniške projekte in ustanavljanje podjetij bi morale zajemati večjo učinkovitost sektorja mikro posojil ter poslovnih bank, ki ponujajo primerne in realistične pogoje za posojila.

3.16

Organizacija marketinških in promocijskih dejavnosti v regiji in v državah članicah EU lahko ustvari možnosti za izvozno naravnane pobude, zlasti v proizvodnem sektorju.

3.17

Prihodnost žensk v evro-sredozemski regiji je treba obravnavati v gospodarskem, političnem, družbenem in družinskem okviru. Brez gospodarske rasti in povečanja stopnje zaposlenosti bodo ženske še naprej diskriminirane v nepošteni konkurenci z moškimi.

3.18

Pripraviti je treba posebne politike in programe, ki bodo omogočili večji prispevek žensk k rasti in razvoju.

3.19

Strategije, ki so posebej namenjene podjetnicam, lahko ustvarijo možnosti za njihov izhod iz tradicionalnih gospodarskih struktur in za večje vlaganje v podjetje.

3.20

Vse pobude morajo biti podprte z raziskavami za ugotavljanje posebnih potreb vsake države, pri tem pa je treba prednosti in slabosti žensk obravnavati s pomočjo razdelitve v starostne skupine ter s posebnimi sektorskimi študijami.

3.21

Prepoznavanje in ocenjevanje nacionalnih ukrepov, povezanih z začetkom poslovne dejavnosti, informacije/svetovanje, financiranje, usposabljanje, mentorstvo ter mrežno povezovanje so potrebni za zbiranje in izmenjavo dobrih praks med Severom in Jugom evro-sredozemskega območja ter med južnimi državami tega območja. Stalno je treba spremljati napredek v evro-sredozemskih partnerskih državah, da bi zagotovili razvoj v smeri popolnega sodelovanja žensk v gospodarskem življenju njihovih držav.

3.22

Združenja podjetnic lahko v okviru transnacionalnih programov v evro-sredozemski regiji izmenjujejo izkušnje in dobre prakse, kar je učinkovit način razvoja podjetniških dejavnosti in znanj.

3.23

Franšizing je lahko učinkovito sredstvo, s katerim lahko ženske okrepijo svoj položaj tako, da se samozaposlijo ali ustanovijo malo podjetje. To lahko zmanjša tveganje ob začetku projekta, saj je tako mogoče izhajati iz preizkušenih praks in znanj. Pomembno je tudi izboljšanje delovanja centrov za poslovne vire. Povečati je treba zmogljivosti, ki ustrezajo posebnim poslovnim potrebam podjetij, lahko pa se razvijejo po zgledu uspešnih praks in programov v drugih državah.

3.24

Raziskovanje novih področij – kot so storitve IKT, raziskave in razvoj, upravljanje medijev in proizvodnja inovativnih medijskih programov – in novih tržnih niš v turizmu lahko ustvari nove možnosti za poslovne dejavnosti žensk.

3.25

IKT prispeva k produktivnosti, rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Razvoj tega sektorja je ključnega pomena za svetovno konkurenčnost evro-sredozemske regije. Pri vzpostavljanju potrebne infrastrukture je treba zagotoviti dostop vsem, da bi preprečili še večji digitalni razkorak, zlasti med ženskami in med deli prebivalstva z visoko stopnjo nepismenosti. Dodana vrednost razvoja IKT bo izboljšala podjetniška znanja tako moških kot žensk.

3.26

Spletni portal za podjetništvo žensk (12), ki ga je oblikoval GD za podjetništvo in industrijo Evropske komisije, je lahko učinkovito sredstvo za izmenjavo dobrih praks in mrežno povezovanje.

3.27

Ustvarijo se lahko formalna delovna mesta za zagotavljanje varstva otrok, kar bo ženskam pomagalo tudi pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti.

3.28

Podporne in informativne storitve v zvezi s samozaposlovanjem žensk lajšajo pritiske priseljevanja. Tako se lahko ustvarijo nova delovna mesta ne samo v matičnih državah, ampak tudi v državah gostiteljicah.

4.1

Cilj evropske sosedske politike je pospeševanje gospodarskega povezovanja med EU in njenimi partnericami. Proračunska sredstva za sredozemsko partnerstvo v okviru evropske sosedske politike za obdobje 2007-2013 so se zvišala za 32 % in zdaj znašajo 12 milijard EUR. Vendar je bilo premalo pozornosti namenjeno spodbujanju gospodarskih dejavnosti žensk.

4.2

EESO je na plenarnem zasedanju Evro-sredozemske parlamentarne skupščine 16. in 17. marca 2007 dobil status stalnega opazovalca s pravico do besede na vseh sejah te skupščine. S tem je dobil izredno priložnost za spodbujanje in krepitev gospodarskih dejavnosti žensk.

4.3

Na prvi evro-sredozemski ministrski konferenci o krepitvi vloge žensk v družbi je bila 14. in 15. novembra 2006 (13) v Carigradu sprejeta zaveza k spodbujanju podjetništva žensk z izboljšanjem njihovega dostopa do zemljišč, finančnih sredstev, trgov, informacij, usposabljanja in povezovanja v mreže ter s spodbujanjem finančnih ustanov k prilagajanju ponudbe potrebam žensk, zlasti z zagotavljanjem mikro posojil.

5.1

Ministri za industrijo so na peti evro-sredozemski konferenci v Caserti (Italija) 4. oktobra 2004 potrdili program dela za industrijsko sodelovanje v obdobju 2005-2006. Eden od predlogov se je nanašal na izmenjavo znanja in izkušenj pri podjetniškem izobraževanju.

5.2

Na tej podlagi je GD za podjetništvo in industrijo Evropske komisije pripravil Evro-sredozemsko listino za podjetja (14), ki jo je potrdilo devet sredozemskih partnerjev. Eno od ključnih načel je oblikovanje podjetniške družbe v evro-sredozemski regiji s ciljem spodbujati podjetništvo mladih in odraslih v izobraževalnem sistemu na vseh stopnjah z vidika vseživljenjskega učenja. Vendar pa GD ne obravnava posebej izzivov, s katerimi se srečujejo podjetnice.

5.3

Listina je učinkovito sredstvo za izboljšanje razmer za poslovne dejavnosti. Vendar pri izvajanju te listine spodbujanje podjetništva žensk ni niti ključno načelo niti eden od ciljev.

5.4

Čeprav program dela za evro-sredozemsko industrijsko sodelovanje za obdobje 2007-2008 izhaja iz doslej doseženega in daje večji pomen ukrepom za učinkovitejše izvajanje, ni izrecno naravnan na spodbujanje podjetništva žensk.

5.5

Številne pobude, ki jih je izvedla Evropska komisija, so lahko zgled dobrih praks in prenosa znanja med evropskimi in sredozemskimi državami (15).

6.1

Organizirana civilna družba ima pomembno vlogo pri krepitvi vloge in položaja žensk ter njihovi udeležbi v javni sferi ter pri spodbujanju njihovega podjetništva.

6.2

Izhajajoč iz zelo močne tradicije skrbi za prikrajšane – med drugim za invalidke ter ženske s slabim ali brez dostopa do izobraževanja in usposabljanja – je mogoče obstoječe vire učinkoviteje uporabiti, če se ponudi usposabljanje za pridobivanje upravljavskih znanj in zagotovijo finančna sredstva.

6.3

Nevladne in socialno-poklicne organizacije lahko učinkovito spodbujajo gospodarsko rast prek javno-zasebnih partnerstev (16). Takšna partnerstva lahko omogočijo širjenje storitev v okviru dejavnosti, ki prinašajo dohodek.

6.4

Druga področja, na katerih lahko delujejo izkušene nevladne in socialno-poklicne organizacije, so usposabljanje in pooblastila, s katerimi lahko odpravljajo razlike med spoloma pri izobraževanju.

7.1

EESO ima pomembno vlogo pri zagotavljanju sodelovanja civilne družbe pri izvajanju evro-sredozemske politike glede vključevanja žensk v gospodarsko in družbeno življenje (17).

7.2

EESO je s poročilom, ki ga je predstavil na 21. seji skupnega posvetovalnega odbora EU-Turčija 13. in 14. julija 2006 (18), prispeval k vprašanju žensk in zaposlovanja, za naslednjo sejo, ki bo novembra 2007 v Turčiji, pa bo pripravil tudi poročilo o ženskah in podjetništvu.

7.3

V končni izjavi Evro-mediteranskega vrha ekonomsko-socialnih svetov in drugih podobnih institucij, ki je potekal v Ljubljani od 15. do 17. novembra 2006 (19), so se udeleženci zavezali, da bodo vztrajali pri svojih pobudah za vključevanje žensk v gospodarsko in družbeno življenje, zlasti z razvojem podjetništva žensk.

7.4

EESO podpira tudi priznanje ministrov, da je treba krepiti vlogo civilne družbe in povečevati njene zmožnosti z izboljšanjem medsebojnega sodelovanja med vladami in parlamenti ter med organizacijami civilne družbe, organizacijami žensk, mladimi, sindikati, poslovnimi in poklicnimi združenji ter z izboljšanjem sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi upravami.

7.5

EU je v okviru barcelonskega procesa pripravila več programov. Nekaj teh programov je naravnanih na mlade v evro-sredozemski regiji. Odbor je pripravil informativno poročilo o podpori mladim v sredozemskih partnerskih državah, v katerem je ravno tako obravnaval spodbujanje podjetništva žensk (20).

8.1

Evropska komisija bi morala zagotoviti izvedbo ocene vpliva evropskih sosedskih politik, vključno s programi MEDA, in sistematično vključiti vprašanja spolov. Vloga žensk v podjetništvu evro-sredozemske regije je bistvenega pomena za reševanje gospodarskih izzivov globalizacije. Regionalni program za Bližnji vzhod in Severno Afriko, ki ga je Evropska komisija pripravila, da bi okrepila vlogo žensk v gospodarskem življenju, je korak naprej. Sprejeti je treba ukrepe za zagotovitev posvetovanja z ustreznimi predstavniki civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, v vseh fazah projektov (načrtovanju, izvajanju, ocenjevanju in spremljanju), da bi omogočili doseganje zastavljenih ciljev.