(1)

Države članice morajo v skladu s členom 10 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora pripraviti načrte izvedbe, ki morajo vključevati zavezujoče cilje uspešnosti za vsako referenčno obdobje načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja. Navedeni cilji uspešnosti morajo biti skladni z vseevropskimi cilji, ki jih je Komisija sprejela za zadevno referenčno obdobje.

(2)

Vseevropski cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje so bili prvotno določeni v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2019/903 (3). Ker so bili navedeni vseevropski cilji uspešnosti in osnutki načrtov izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki so jih države članice naknadno predložile oktobra 2019, pripravljeni pred izbruhom pandemije COVID-19 marca 2020, pri njih ni upoštevano znatno zmanjšanje zračnega prometa zaradi ukrepov, ki so jih države članice in tretje države sprejele za zajezitev pandemije.

(3)

V odziv na vpliv pandemije COVID-19 na izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa so bili v Izvedbeni uredbi (EU) 2020/1627 (4) določeni izredni ukrepi za tretje referenčno obdobje, ki odstopajo od določb Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je 2. junija 2021 sprejela Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/891 (5) o določitvi revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje. Na njegovi podlagi so države članice oktobra 2021 Komisiji predložile osnutke načrtov izvedbe z revidiranimi lokalnimi cilji uspešnosti za tretje referenčno obdobje.

(4)

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2022/728 (6) je bil naslovljen na Belgijo, Nemčijo, Grčijo, Francijo, Ciper, Latvijo, Luksemburg, Malto, Nizozemsko, Romunijo in Švedsko. V navedenem sklepu je Komisija ugotovila, da cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti in zmogljivosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje, ki ga je predložila Helenska republika (v nadaljnjem besedilu: Grčija), niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti, in izdala priporočila za revizijo navedenih ciljev.

(5)

V odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je Unija sprejela omejevalne ukrepe, s katerimi je ruskim letalskim prevoznikom, zrakoplovom, registriranim v Rusiji, ter zrakoplovom, ki niso registrirani v Rusiji in so v lasti ali zakupu ali pod drugim nadzorom katere koli ruske fizične ali pravne osebe, subjekta ali organa, prepovedala pristanek na ozemlju Unije, vzletanje z njega ali prelete čezenj. Navedeni omejevalni ukrepi in protiukrepi, ki jih je sprejela Rusija, so privedli do sprememb v zračnem prometu v evropskem zračnem prostoru. Nekatere države članice je močno prizadelo znatno zmanjšanje števila preletov v zračnem prostoru, za katerega so odgovorne. Vendar je učinek na število letov, ugotovljen na ravni Unije, omejen v nasprotju z velikim upadom zračnega prometa po vsej Evropi, ki je bil posledica izbruha pandemije COVID-19.

(6)

Grčija je 13. julija 2022 Komisiji v oceno predložila revidirani osnutek načrta izvedbe za tretje referenčno obdobje (v nadaljnjem besedilu: revidirani osnutek načrta izvedbe).

(7)

Organ za oceno uspešnosti, ki Komisiji pomaga pri izvajanju načrta izvedbe v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 549/2004, je Komisiji predložil poročilo z nasveti glede ocene revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija.

(8)

V skladu s členom 15(1) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317 je Komisija ob upoštevanju lokalnih okoliščin ocenila skladnost lokalnih ciljev uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, in sicer na podlagi meril za ocenjevanje iz Priloge IV, točka 1, k navedeni izvedbeni uredbi. Komisija je za vsako ključno področje uspešnosti in z njim povezane cilje uspešnosti oceno dopolnila s pregledom elementov iz Priloge IV, točka 2, k navedeni izvedbeni uredbi.

(9)

V osnovni napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR), objavljeni junija 2022, so upoštevane spremenjene okoliščine glede zračnega prometa v evropskem zračnem prostoru. Na podlagi navedene napovedi Komisija ugotavlja, da ni predvideno, da bi v Grčiji v tretjem referenčnem obdobju prišlo do neugodnih sprememb v prometu zaradi ruske vojne v Ukrajini.

(10)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede varnosti, je Komisija v skladu s Prilogo IV, točka 1.1, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenila skladnost ciljev, ki jih je predložila Grčija glede učinkovitosti varnostnega upravljanja izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa.

(11)

Lokalni cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Grčija predlagala glede učinkovitosti varnostnega upravljanja, razčlenjeni po ciljih varnostnega upravljanja in izraženi kot raven izvajanja, so:

(12)

Cilji uspešnosti glede varnosti, ki jih je Grčija predlagala glede svojega izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa (HASP), so skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(13)

Komisija ugotavlja, da revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, vsebuje ukrepe za HASP za dosego lokalnih ciljev glede varnosti, vključno z ukrepi v zvezi z usposabljanjem osebja, poročanjem o dogodkih in njihovo preiskavo, izvajanjem pregledov v okviru sistema varnostnega upravljanja, varnostnimi pregledi in upravljanjem sprememb.

(14)

Glede na navedeno v uvodnih izjavah 11, 12 in 13 ter ob upoštevanju, da bi bilo treba vseevropske cilje uspešnosti glede varnosti iz Izvedbenega sklepa (EU) 2021/891 doseči do zadnjega leta tretjega referenčnega obdobja, tj. do leta 2024, bi bilo torej treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede varnosti, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(15)

Kar zadeva ključno področje uspešnosti glede okolja, je bila v skladu s Prilogo IV, točka 1.2, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 ocenjena skladnost ciljev, ki jih je Grčija predložila glede povprečne horizontalne učinkovitosti leta na ruti za dejansko trajektorijo. V skladu s tem so bili predlagani cilji iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, primerjani z zadevnimi referenčnimi vrednostmi za horizontalno učinkovitost leta na ruti, določenimi v načrtu za izboljšanje evropskega omrežja rut (ERNIP), ki je bil na voljo ob sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021.

(16)

Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, še pred izbruhom pandemije COVID-19, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj je rok za njegovo uporabo potekel in je njegovo izvajanje postalo dokončno, pri čemer retroaktivne prilagoditve niso več mogoče. Podobno v revidiranih osnutkih načrtov izvedbe tudi ni mogoče retroaktivno spremeniti lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja za leto 2021, ki so jih države članice določile v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih oktobra 2021. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede okolja z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2022, 2023 in 2024.

(17)

Cilji uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede okolja, ki jih je predlagala Grčija, in zadevne nacionalne referenčne vrednosti za tretje referenčno obdobje iz ERNIP, izražene kot povprečna horizontalna učinkovitost leta na ruti za dejansko trajektorijo, so:

(18)

Komisija ugotavlja, da so cilji glede okolja, ki jih je predlagala Grčija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako od koledarskih let 2022, 2023 in 2024.

(19)

Komisija ugotavlja, da je Grčija v svojem revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za dosego lokalnih ciljev glede okolja, ki večinoma izpolnjujejo obstoječe pravne zahteve na podlagi prava Unije ter vključujejo prehodni načrt glede navigacije na podlagi zmogljivosti, izboljšanje rut službe zračnega prometa in izvajanje 24-urnega zračnega prostora prostih rut.

(20)

Glede na navedeno v uvodnih izjavah 17, 18 in 19 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede okolja, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

Ocena revidiranih ciljev uspešnosti na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti

(21)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 ugotovila, da predlagani cilji glede zmogljivosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Grčija predložila leta 2021, v zvezi s povprečno zamudo pri upravljanju pretoka zračnega prometa na let na ruti niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. Grčija je v okviru svojega revidiranega osnutka načrta izvedbe predlagala revidirane cilje glede zmogljivosti na rutah.

(22)

Za koledarsko leto 2020 vseevropski cilj uspešnosti za tretje referenčno obdobje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, ki je bil prvotno določen v Izvedbenem sklepu (EU) 2019/903, še pred izbruhom pandemije COVID-19, ni bil revidiran z Izvedbenim sklepom (EU) 2021/891, saj je rok za njegovo uporabo potekel in je njegovo izvajanje postalo dokončno, pri čemer retroaktivne prilagoditve niso več mogoče. Podobno v revidiranih osnutkih načrtov izvedbe tudi ni mogoče retroaktivno spremeniti lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti za leto 2021, ki so jih države članice določile v osnutkih načrtov izvedbe, predloženih oktobra 2021. Zato bi morala biti skladnost lokalnih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti z ustreznimi vseevropskimi cilji uspešnosti ocenjena za koledarska leta 2022, 2023 in 2024.

(23)

Spodnja razpredelnica prikazuje začetne cilje uspešnosti glede zmogljivosti na rutah za grško območje zaračunavanja za tretje referenčno obdobje, kot so navedeni v osnutku načrta izvedbe iz leta 2021, revidirane cilje uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe ter ustrezne referenčne vrednosti iz načrta delovanja omrežja, ki je bil na voljo ob sprejetju revidiranih vseevropskih ciljev uspešnosti za tretje referenčno obdobje, tj. 2. junija 2021.

(24)

Skladnost revidiranih ciljev glede zmogljivosti na rutah, ki jih je predložila Grčija, je bila ocenjena v skladu z merili iz Priloge IV, točka 1.3, k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317, in sicer s primerjanjem navedenih ciljev z zadevnimi referenčnimi vrednostmi iz načrta delovanja omrežja, ki je bil na voljo 2. junija 2021. Komisija ugotavlja, da so cilji glede zmogljivosti, ki jih je predlagala Grčija, enaki ustreznim nacionalnim referenčnim vrednostim za vsako od koledarskih let 2022, 2023 in 2024.

(25)

Komisija ugotavlja, da je Grčija v revidiranem osnutku načrta izvedbe predstavila ukrepe za doseganje lokalnih ciljev glede zmogljivosti na rutah. Navedeni ukrepi vključujejo povečanje števila kontrolorjev zračnega prometa v ekvivalentih polnega delovnega časa do konca tretjega referenčnega obdobja, uvedbo novega sistema upravljanja zračnega prometa ter 24-urno izvajanje zračnega prostora prostih rut.

(26)

Komisija meni, da je Grčija ustrezno obravnavala priporočila iz člena 2 Izvedbenega sklepa (EU) 2022/728 glede revidiranja svojih ciljev uspešnosti glede zmogljivosti.

(27)

Glede na navedeno v uvodnih izjavah 23 do 26 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede zmogljivosti, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(28)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, je Komisija svojo oceno ciljev glede zmogljivosti na rutah dopolnila s pregledom ciljev glede zmogljivosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s Prilogo IV, točka 2.1(b), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(29)

V Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 je Komisija izrazila pomisleke v zvezi s cilji glede zmogljivosti na terminalih, ki jih je Grčija predlagala v osnutku načrta izvedbe, predloženem leta 2021, in navedla, da bi morala Grčija dodatno utemeljiti navedene cilje ali jih revidirati navzdol.

(30)

Komisija ugotavlja, da cilji glede zmogljivosti na terminalih, ki jih je v revidiranem osnutku načrta izvedbe predlagala Grčija, ostajajo nespremenjeni. Vendar Komisija ugotavlja tudi, da je Grčija ustrezno utemeljila navedene cilje uspešnosti, tudi s predložitvijo dodatnih informacij o ukrepih za krepitev zmogljivosti za izboljšanje zamude pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodih v tretjem referenčnem obdobju. Poleg tega Grčija poroča, da je začela tesno sodelovanje z upraviteljem omrežja, da bi izboljšala uspešnost pri upravljanju pretoka zračnega prometa pri prihodih na več letališčih, vključno z letališčem v Atenah. Ob upoštevanju utemeljitev, ki jih je predložila Grčija, Komisija nima nadaljnjih pomislekov v zvezi s cilji glede zmogljivosti na terminalih, ki jih je Grčija predložila v revidiranem osnutku načrta izvedbe.

(31)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 ugotovila, da predlagani cilji glede stroškovne učinkovitosti na rutah, vključeni v osnutek načrta izvedbe, ki ga je Grčija predložila leta 2021, niso skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti. Grčija je v okviru svojega revidiranega osnutka načrta izvedbe predlagala revidirane cilje glede stroškovne učinkovitosti na rutah.

(32)

Spodnja preglednica prikazuje začetne cilje uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na rutah za grško območje zaračunavanja za tretje referenčno obdobje, kot so navedeni v osnutku načrta izvedbe iz leta 2021, in ustrezne revidirane cilje uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, predloženega julija 2022.

(33)

Komisija ugotavlja, da je Grčija revidirala svoje lokalne cilje glede stroškovne učinkovitosti za leta 2022, 2023 in 2024. Na podlagi navedenih ciljev so skupni ugotovljeni stroški na enoto v primerjavi z osnutkom načrta izvedbe iz leta 2021 za 16,1 % nižji za leta 2022, 2023 in 2024 ter za 11,6 % nižji v celotnem tretjem referenčnem obdobju. Navedena zmanjšanja ugotovljenih stroškov na enoto so posledica posodobljenih predpostavk glede prometa, uporabljenih v revidiranem osnutku načrta izvedbe za leta 2022, 2023 in 2024, in revizije ugotovljenih stroškov, izraženih v realnih cenah iz leta 2017, navzdol za navedena leta.

(34)

Komisija ugotavlja, da napoved prometa, uporabljena v revidiranem osnutku načrta izvedbe, temelji na osnovni napovedi prometa službe Eurocontrola za statistiko in napovedi (STATFOR) iz junija 2022. Spremembe napovedi prometa za leta 2022, 2023 in 2024 so predstavljene v spodnji preglednici.

(35)

Revidirani ugotovljeni stroški za leta 2022, 2023 in 2024, izraženi v realnih cenah iz leta 2017, so prikazani v spodnji preglednici.

(36)

Revidirani osnutek načrta izvedbe vsebuje posodobljeno napoved inflacije za Grčijo za leta 2022, 2023 in 2024, kot je prikazano v spodnji preglednici.

(37)

Čeprav je posodobljena napoved inflacije višja, Komisija ugotavlja, da je Grčija revidirala navzdol ugotovljene stroške v nominalni vrednosti za leta 2022, 2023 in 2024, kot sledi:

(38)

Komisija je ocenila skladnost revidiranih ciljev glede stroškovne učinkovitosti, ki jih je predlagala Grčija, v skladu s Prilogo IV, točke 1.4(a), (b) in (c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(39)

V zvezi s Prilogo IV, točka 1.4(a), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v tretjem referenčnem obdobju znaša +4,8 %, kar ne dosega gibanja na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša +1,0 %. Vendar Komisija ugotavlja, da to pomeni izboljšanje glede na gibanje ugotovljenih stroškov na enoto v višini +9,1 %, izračunano na podlagi osnutka načrta izvedbe, ki ga je Grčija predlagala leta 2021.

(40)

V zvezi s Prilogo IV, točka 1.4(b), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na ruti na ravni območja zaračunavanja v drugem in tretjem referenčnem obdobju znaša –1,3 %, kar je enako kot dolgoročno gibanje na ravni Unije, ki v istem obdobju znaša –1,3 %. Komisija ugotavlja, da to pomeni izboljšanje glede na gibanje ugotovljenih stroškov na enoto v višini +0,5 %, izračunano na podlagi osnutka načrta izvedbe, predloženega leta 2021.

(41)

V zvezi s Prilogo IV, točka 1.4(c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 Komisija ugotavlja, da grška izhodiščna vrednost ugotovljenih stroškov na enoto znaša 23,20 EUR v realnih cenah iz leta 2017 in je za 18,9 % nižja od povprečne izhodiščne vrednosti 28,59 EUR v realnih cenah iz leta 2017 zadevne primerjalne skupine.

(42)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 40, je jasno, da grški revidirani cilji glede stroškovne učinkovitosti pomenijo dolgoročno gibanje ugotovljenih stroškov na enoto v drugem in tretjem referenčnem obdobju, ki je enako ustreznemu gibanju na ravni Unije. Poleg tega je grška izhodiščna vrednost za leto 2019 precej nižja od povprečja zadevne primerjalne skupine. Komisija tudi ugotavlja, da je Grčija revidirala navzdol ugotovljene stroške za tretje referenčno obdobje v realnih in nominalnih vrednostih, pri tem pa namerava povečati promet na podlagi posodobljene napovedi prometa za tretje referenčno obdobje. Komisija zato glede Grčije meni, da odstopanje od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na ravni Unije v tretjem referenčnem obdobju ne pomeni, da ni mogoče ugotoviti skladnosti z vseevropskimi cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti.

(43)

Komisija zato ugotavlja, da je Grčija ustrezno obravnavala priporočila iz člena 3 Izvedbenega sklepa (EU) 2022/728.

(44)

Glede na navedeno v uvodnih izjavah 32 do 43 bi bilo treba cilje na ključnem področju uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti, vključene v revidirani osnutek načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, šteti za skladne z vseevropskimi cilji uspešnosti.

(45)

V zvezi z letališči, ki spadajo na področje uporabe Izvedbene uredbe (EU) 2019/317, kot je določeno v členu 1(3) in (4) navedene izvedbene uredbe, je Komisija svojo oceno ciljev glede stroškovne učinkovitosti na rutah dopolnila s pregledom ciljev glede stroškovne učinkovitosti za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih v skladu s Prilogo IV, točka 2.1(c), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317.

(46)

V Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 je Komisija izrazila pomisleke glede ciljev stroškovne učinkovitosti na terminalih, ki jih je Grčija predlagala v osnutku načrta izvedbe, predloženem leta 2021, in navedla, da bi morala Grčija dodatno utemeljiti navedene cilje ali jih revidirati navzdol. Komisija ugotavlja, da je Grčija navedene cilje revidirala navzdol za leti 2022 in 2023 ter navzgor za leto 2024, vendar tega ni ustrezno utemeljila.

(47)

Komisija ugotavlja tudi, da grško gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v tretjem referenčnem obdobju znaša +7,7 % in ostaja višje od dejanskega gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v višini –3,9 % iz drugega referenčnega obdobja. Poleg tega se je gibanje ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v tretjem referenčnem obdobju poslabšalo in je višje od gibanja ugotovljenih stroškov na enoto na terminalih v višini +6,8 % iz osnutka načrta izvedbe, ki ga je Grčija predložila leta 2021.

(48)

Glede na navedeno v uvodnih izjavah 46 in 47 Komisija ugotavlja, da grški revidirani cilji uspešnosti glede stroškovne učinkovitosti na terminalih še vedno vzbujajo pomisleke. Komisija zato ponovno poudarja svoje stališče, da bi morala Grčija navedene cilje revidirati navzdol ali predložiti njihovo ustrezno utemeljitev, tudi za dodatno povečanje stroškov za leto 2024. Komisija poziva Grčijo, naj te pomisleke obravnava pri sprejemanju svojega končnega načrta izvedbe v skladu s členom 16, točka (a), Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(49)

V skladu s Prilogo IV, točka 2.1(f), k Izvedbeni uredbi (EU) 2019/317 je Komisija svojo oceno ciljev glede zmogljivosti dopolnila s pregledom sistemov spodbud iz člena 11 Izvedbene uredbe (EU) 2019/317. Komisija je v zvezi s tem proučila, ali predlagani sistemi spodbud izpolnjujejo vsebinske zahteve iz člena 11(1) in (3) Izvedbene uredbe (EU) 2019/317.

(50)

Komisija je v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728 ugotovila, da mora Grčija revidirati svoje sisteme spodbud za doseganje ciljev glede zmogljivosti na rutah in terminalih, tako da bi bile največje finančne neugodnosti, ki izhajajo iz navedenih sistemov spodbud, določene na ravni, ki bistveno vpliva na tvegane prihodke. Komisija ugotavlja, da je Grčija revidirala svoje sisteme spodbud za dosego ciljev glede zmogljivosti na rutah in terminalih tako, da je posledične največje finančne neugodnosti določila na ravni, ki je enaka 2 % oziroma 1,5 % ugotovljenih stroškov. V reviziji so ustrezno upoštevane ugotovitve Komisije, ki jih je ta navedla v Izvedbenem sklepu (EU) 2022/728. Komisija nima nadaljnjih pripomb v zvezi s sistemi spodbud, ki so vključeni v revidirani osnutek načrta izvedbe Grčije.

(51)

Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija ugotovila, da so cilji uspešnosti iz revidiranega osnutka načrta izvedbe, ki ga je predložila Grčija, skladni z vseevropskimi cilji uspešnosti –