(1)

Notranji trg je temelj Unije. Od vsega začetka pomembno prispeva k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju in bi še naprej moral v enaki meri koristiti vsem državljanom in podjetjem. Podjetjem Unije, predvsem mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP), je omogočil nove priložnosti in ekonomije obsega ter okrepil njihovo industrijsko konkurenčnost. Notranji trg je prispeval k ustvarjanju delovnih mest in potrošnikom ponudil večjo izbiro visokokakovostnih proizvodov in storitev po nižjih cenah. Še naprej ostaja gonilo za bolj povezan trg in močnejše, bolj uravnoteženo in pravičnejše gospodarstvo. Je eden glavnih dosežkov Unije in njen najmočnejši adut v vse bolj globaliziranem svetu ter temeljni element zelene in digitalne preobrazbe v trajnostno gospodarstvo, tudi kot odziv na vse večji pritisk podnebnih sprememb.

(2)

Notranji trg se mora stalno prilagajati hitro spreminjajočemu se okolju digitalne revolucije in globalizacije. Novo obdobje digitalnih inovacij še naprej ponuja priložnosti za podjetja in posameznike, ustvarja nove proizvode, storitve, procese in poslovne modele ter priložnosti za učinkovito pripravo visokokakovostne statistike. Pomeni pa tudi izziv za pravno urejanje, izvrševanje, varstvo potrošnikov in varnost.

(3)

Delovanje notranjega trga temelji na obsežnem pravu Unije. Ureja zlasti konkurenčnost, standardizacijo, vzajemno priznavanje, ugotavljanje skladnosti, varstvo potrošnikov in nadzor trga. Poleg tega vključuje pravila o poslovanju, trgovini in finančnih transakcijah, o področju rastlin, živali, hrane in krme, pripravi evropske statistike in spodbujanju poštene konkurence. To obsežno pravo Unije zagotavlja enake konkurenčne pogoje, ki so nujni za delovanje notranjega trga, ki prinaša koristi potrošnikom in podjetjem.

(4)

Še vedno pa so prisotne diskriminatorne, neupravičene ali nesorazmerne ovire za pravilno delovanje notranjega trga in pojavljajo se nove. Sprejetje pravil je le prvi korak, enako pomembno je zagotoviti, da delujejo. Sedanji izzivi, povezani z izvrševanjem obstoječih pravil, ovire za prosti pretok blaga in storitev ter majhen obseg čezmejnih javnih naročil omejujejo možnosti podjetij in potrošnikov. Odprava takšnih ovir je navsezadnje stvar zaupanja državljanov v Unijo, kakor tudi v njeno zmožnost uresničevanja ciljev ter ustvarjanja delovnih mest in rasti ob hkratnem varovanju javnega interesa.

(5)

V preteklosti je imela Unija ločene programe za ukrepanje v zvezi s konkurenčnostjo podjetij, zlasti MSP, varstvom potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanjem politike, ki ureja finančne storitve, ter v zvezi s področjem rastlin, živali, hrane in krme. Nekatere druge dejavnosti so se financirale neposredno v okviru proračunskih vrstic za notranji trg. Zdaj je treba racionalizirati ukrepe in izkoristiti sinergije med njimi ter zagotoviti prožnejši, preglednejši, enostavnejši in okretnejši okvir za financiranje dejavnosti, ki naj bi prispevale k dobro delujočemu trajnostnemu notranjemu trgu. Zato bi bilo treba vzpostaviti nov program, ki bo združeval dejavnosti, ki so se prej financirale v okviru omenjenih programov in drugih relevantnih proračunskih vrstic. Ta program bi moral vključevati tudi nove pobude za izboljšanje delovanja notranjega trga, vendar bi bilo treba preprečiti podvajanje s sorodnimi programi in ukrepi Unije.

(6)

Za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se uporablja poseben evropski statistični program, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Da bi se zagotovila kontinuiteta priprave in izkazovanja evropske statistike, bi moral novi program vključevati tudi dejavnosti, ki jih zajema prejšnji evropski statistični program, zato bi moral zagotavljati okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009. V okviru novega programa bi bilo treba določiti finančni okvir za evropsko statistiko, da se zagotovi visokokakovostna, primerljiva in zanesljiva evropska statistika, ki bo podpirala oblikovanje, izvajanje, spremljanje in vrednotenje vseh politik Unije. Za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike je nujni pogoj strokovna neodvisnost.

(7)

Zato je primerno, da se vzpostavi program za izboljšanje delovanja notranjega trga, konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, zlasti MSP, standardizacije, nadzora trga in varstva potrošnikov, področja rastlin, živali, hrane in krme ter za evropsko statistiko (program Enotni trg) (v nadaljnjem besedilu: Program). Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da bi bilo njegovo trajanje usklajeno s trajanjem večletnega finančnega okvira za leta 2021 do 2027 iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (6).

(8)

Program bi moral podpirati oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje notranjega trga. Podpirati bi moral ustvarjanje pravih pogojev za opolnomočenje vseh akterjev na notranjem trgu, vključno s podjetji, državljani, tudi s potrošniki, in zaposlenimi, ter predstavniki civilne družbe in javnih organov. Zato bi moral biti cilj Programa spodbujanje konkurenčnosti, razvoja zmogljivosti in trajnostnosti podjetij, zlasti MSP, tudi za tiste, ki delujejo v turističnem sektorju. Trajnostnost podjetij je pomembna za ohranjanje njihove dolgoročne konkurenčnosti in prispeva k prehodu v gospodarsko, okoljsko in socialno bolj trajnostno Unijo, ki bi ga morala spremljati digitalizacija in prizadevanje za trajnostne poslovne prakse. Program bi moral podpirati tudi izvrševanje pravil o varstvu potrošnikov in varnosti. Prav tako bi moral ozaveščati podjetja in posameznike o njihovih pravicah, tako da jim zagotavlja prava orodja, ustrezne informacije in pomoč, da bi sprejemali informirane odločitve in tesneje sodelovali pri oblikovanju politik Unije. Poleg tega bi moral biti cilj Programa krepitev regulativnega in upravnega sodelovanja, zlasti s programi usposabljanja, izmenjavo najboljših praks ter ustvarjanjem baz znanja in kompetenc, vključno z uporabo strateških javnih naročil. Njegov cilj bi moral biti tudi podpiranje razvoja visokokakovostnih standardov Unije in mednarodnih standardov ter oblikovanja pravil, na katerih temelji izvajanje zakonodaje Unije, med drugim z vključevanjem širokega kroga deležnikov.

To bi moralo vključevati tudi področje računovodskega poročanja in revizije, kar bo prispevalo k preglednosti in dobremu delovanju kapitalskih trgov Unije ter boljši zaščiti vlagateljev. Cilj Programa bi morala biti tudi podpora izvajanju in izvrševanju zakonodaje Unije, ki zagotavlja visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin, zaščito dobrega počutja ljudi in dobrobiti živali ter varnosti hrane in krme, ob spoštovanju načel trajnostnega razvoja in zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov. Program bi moral poleg tega podpirati pripravo visokokakovostne evropske statistike v skladu s statističnimi načeli, ki so določena v Uredbi (ES) št. 223/2009 in podrobneje opisana v Kodeksu ravnanja evropske statistike.

(9)

Moderen notranji trg, ki temelji na načelih pravičnosti, preglednosti in medsebojnega zaupanja, spodbuja konkurenco in koristi potrošnikom, podjetjem in zaposlenim. Boljše izkoriščanje nenehno razvijajočega se notranjega trga storitev bi moralo podjetjem Unije pomagati pri ustvarjanju delovnih mest in čezmejni rasti, nudenju večje izbire storitev po boljših cenah ter ohranjanju visokih standardov za potrošnike in delavce. Da bi to dosegli, bi moral Program prispevati k boljšemu spremljanju razvoja notranjega trga ter k opredelitvi in odpravi preostalih diskriminatornih, neupravičenih ali nesorazmernih ovir ter zagotoviti, da bo regulativni okvir dopuščal vse oblike inovacij, vključno z novim tehnološkim razvojem in procesi, poslovnimi modeli, ki omogočajo inovacije na področju storitev, modeli sodelovalnega in socialnega gospodarstva, socialnimi inovacijami in netehnološkimi inovacijami.

(10)

Za številne industrijske proizvode so bile regulativne ovire na notranjem trgu odstranjene s pomočjo mehanizmov preprečevanja, sprejetjem skupnih pravil in – na področjih, na katerih takšna pravila Unije ne obstajajo – z načelom vzajemnega priznavanja. Na področjih, kjer ni veljavne zakonodaje Unije, se uporablja načelo vzajemnega priznavanja, kar pomeni, da je blago, ki se zakonito trži v eni državi članici, upravičeno do prostega pretoka in se ga lahko prodaja v drugi državi članici. Kadar zadevna država članica nasprotuje trženju blaga, lahko postavi omejitve, pod pogojem, da je taka omejitev nediskriminatorna, utemeljena z legitimnimi cilji v javnem interesu, kot je določeno v členu 36 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ali priznana s sodno prakso Sodišča Evropske unije kot nujni razlog v javnem interesu ter sorazmerna z želenim ciljem. Zaradi neustrezne uporabe načela vzajemnega priznavanja, na primer zaradi nalaganja neupravičenih ali nesorazmernih omejitev, imajo podjetja, ki želijo vstopiti na trge drugih držav članic, težave. Čeprav je povezanost trga na področju blaga močna, ta situacija vseeno pomeni izgubljene priložnosti za gospodarstvo nasploh. Gospodarske koristi na tem področju se bodo povečale zaradi sprejetja Uredbe (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Zato bi moral biti cilj Programa izboljšati načelo vzajemnega priznavanja na področju blaga, da se uresniči ves njegov potencial. Cilj programa bi moral biti tudi, da se zmanjša število nezakonitega in neskladnega blaga, ki vstopa na trg, in sicer s ciljno usmerjenim ozaveščanjem in usposabljanjem, podpiranjem kontaktnih točk za proizvode iz Uredbe (EU) 2019/515 in boljšim sodelovanjem med pristojnimi organi za vzajemno priznavanje.

(11)

Novi izzivi na področju regulacije in izvrševanja so povezani s hitro spreminjajočim se okoljem digitalne revolucije ter povezanimi vsebinami kot so kibernetska varnost, varstvo podatkov in zasebnost, internet stvari in umetna inteligenca ter s tem povezani etični standardi. Stroga pravila, ki zadevajo varnost proizvodov in jasnost glede odgovornosti, so bistvena za zagotovitev, da se državljanom Unije, vključno s potrošniki in podjetji, v primeru škode omogoči primerno varstvo. Zato bi moral Program prispevati k hitremu prilagajanju in boljšemu izvrševanju ureditve glede odgovornosti za proizvode, ki spodbuja inovacije ter hkrati zagotavlja varnost in zaščito uporabnikov.

(12)

Dajanje na trg proizvodov, ki niso skladni s pravom Unije, vključno s proizvodi, uvoženimi iz tretjih držav, ogroža državljane Unije, vključno s potrošniki, pa tudi druge končne uporabnike. Gospodarski subjekti, ki po tradicionalni ali elektronski poti prodajajo skladne proizvode, se zaradi tistih, ki bodisi zaradi pomanjkanja znanja, bodisi namenoma, da bi pridobili konkurenčno prednost, ali zaradi razdrobljenosti nadzora trga po vsej Uniji ne spoštujejo pravil, srečujejo z izkrivljanjem konkurence. Organi za nadzor trga pogosto nimajo zadostnih finančnih sredstev in lahko delujejo le znotraj nacionalnih meja, medtem ko podjetniki trgujejo na ravni Unije ali celo na svetovni ravni. Zlasti pri e-trgovanju imajo velike težave s sledenjem neskladnih proizvodov, uvoženih iz tretjih držav, na podlagi katerega bi lahko ugotovili, kdo je odgovorni gospodarski subjekti v njihovi jurisdikciji.

Ker nimajo fizičnega dostopa do proizvodov, imajo tudi velike težave pri izvajanju ocen tveganja in preskusov. Zato bi si morali s Programom prizadevati za večjo skladnost proizvodov z ozaveščanjem o veljavnih pravilih Unije o varnosti proizvodov, krepitvijo pregledov skladnosti v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta (8) in spodbujanjem tesnejšega čezmejnega sodelovanja med izvršilnimi organi. Program bi moral prispevati tudi k utrditvi obstoječega okvira za dejavnosti nadzora trga, spodbujati skupne ukrepe organov za nadzor trga iz različnih držav članic, izboljšati izmenjavo informacij ter spodbujati zbliževanje in tesnejše povezovanje dejavnosti nadzora trga. Progam bi moral to doseči zlasti z zagotavljanjem doslednega izvrševanja novih zahtev, uvedenih z Uredbo (EU) 2019/1020, da bi se preprečila prodaja neskladnih proizvodov potrošnikom ter drugim končnim uporabnikom. Zato bi moral Program okrepiti zmogljivost organov za nadzor trga po vsej Uniji, prispevati k večji enotnosti izvrševanja pravil med državami članicami in državam članicam omogočiti enake koristi od notranjega trga, kar zadeva gospodarsko rast in trajnostnost.

(13)

Program ne vključuje ciljev in ukrepov za varstvo pravic intelektualne lastnine, vendar bi se bilo treba vseeno zavedati, da ponarejeni proizvodi pogosto niso skladni z zahtevami iz zakonodaje Unije o varnosti proizvodov in varstvu potrošnikov ter pomenijo tveganje za zdravje in varnost potrošnikov, zlasti kadar takšne proizvode kupujejo prek spleta. Zato bi moral Program povečati sinergije z drugimi programi Unije na področju varstva pravic intelektualne lastnine, zlasti z Instrumentom za opremo za carinske kontrole, vzpostavljenim z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Instrumenta za finančno podporo za opremo za carinske kontrole v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja.

(14)

Unija je zaradi lažjega zagotavljanja skladnosti kategorij harmoniziranih proizvodov z večjim tveganjem vzpostavila sistem akreditacije organov za ugotavljanje skladnosti, s katerim se preverjajo njihova usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost. Bistveno je, da so organi za ugotavljanje skladnosti zanesljivi in usposobljeni, saj preverjajo, ali proizvodi izpolnjujejo varnostne zahteve, preden so dani na trg. Zdaj je glavni izziv zagotoviti, da akreditacijski sistem še naprej sledi najnovejšemu razvoju in da se enako strogo uporablja po vsej Uniji. Zato bi moral Program podpirati ukrepe, ki bodo zagotovili, da organi za ugotavljanje skladnosti še naprej izpolnjujejo njihove zakonske zahteve, kot sta nepristranskost in neodvisnost, zlasti s pomočjo akreditacije. Podobno bi moral Program tudi podpirati ukrepe, ki bodo okrepili evropski akreditacijski sistem, zlasti na novih področjih politike, s podpiranjem Evropskega združenja za akreditacijo iz Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (9).

(15)

Zaradi razvoja spletne trgovine in potovalnih storitev potrošniški trgi ne poznajo meja, zato je pomembno zagotoviti, da bodo potrošniki, ki prebivajo v Uniji, lahko uživali enako raven varstva pri uvozu blaga in storitev od gospodarskih subjektov, ki imajo sedež v tretjih državah, tudi ko se prodajajo prek spleta. Zato bi moralo biti mogoče, da Program po potrebi podpira tudi sodelovanje z ustreznimi organi v tretjih državah, na primer pri izmenjavi informacij o neskladnih proizvodih.

(16)

Javni organi z javnimi naročili zagotavljajo, da se za javni denar dobi kar največ, ter prispevajo k bolj inovativnemu, trajnostnemu, vključujočemu in konkurenčnemu notranjemu trgu. To med drugim pomeni, da pri dodelitvi naročil v skladu z „najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo“ meril vrednotenja ne uporabljajo le za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe, temveč tudi za izbiro najugodnejše ponudbe, ki bo zagotovila največjo javno korist. Kadar je to v skladu z veljavnim pravom Unije, bi bilo treba upoštevati okoljske vidike, vidike pravične trgovine in socialne vidike ter spodbujati razdeljevanje razpisov za velike infrastrukturne projekte v sklope. Direktive 2014/23/EU (10), 2014/24/EU (11) ter 2014/25/EU (12) Evropskega parlamenta in Sveta določajo pravni okvir za povezovanje in učinkovito delovanje trgov javnih naročil, ki predstavljajo 14 % bruto domačega proizvoda Unije ter koristijo javnim organom, podjetjem in državljanom, vključno s potrošniki. Pravilno izvajanje pravil o javnih naročilih je ključno orodje za krepitev notranjega trga ter spodbujanje rasti podjetij Unije ter zaposlovanja v Uniji. Zato bi moral Program podpirati ukrepe za zagotovitev širše uporabe strateških javnih naročil in profesionalizacije javnih kupcev, olajšanje in izboljšanje dostopa do trgov javnih naročil za MSP, zlasti s pomočjo svetovalnih storitev in usposabljanja, povečanje preglednosti, celovitosti in boljših podatkov, spodbujanje digitalne preobrazbe javnih naročil in skupnega javnega naročanja prek krepitve partnerskega pristopa z državami članicami, boljše zbiranje in analiziranje podatkov, tudi prek namenskih orodij informacijske tehnologije, kakor tudi podpiranje izmenjave izkušenj in dobrih praks, zagotavljanje uporabe evropskih in mednarodnih standardov ter smernic, prizadevanje za koristne trgovinske sporazume, krepitev sodelovanja med nacionalnimi organi in za uvajanje pilotnih projektov.

(17)

Za uresničitev ciljev programa in da bi državljanom in podjetjem olajšali življenje, je treba poskrbeti za vse bolj digitalizirane in v celoti dostopne, visokokakovostne, uporabniško naravnane javne storitve. Okrepiti je treba tudi prizadevanja v zvezi z e-upravo in e-vlado, hkrati pa zagotoviti ustrezno varstvo podatkov in zasebnost. To pomeni, da bodo morale javne uprave te javne storitve ustvarjati skupaj z državljani in podjetji. Glede na nenehno in ustaljeno rast čezmejnih dejavnosti na notranjem trgu so potrebne tudi aktualne, točne in lahko razumljive informacije o pravicah podjetij in državljanov. To pomeni, da bi bilo treba zagotoviti poenostavljene informacije, ki pojasnjujejo upravne formalnosti. Bistvenega pomena sta tudi pravno svetovanje in pomoč pri reševanju problemov, ki se pojavljajo na čeznacionalni ravni. Javne organe bi bilo treba podpreti pri njihovih naporih, da uresničijo te cilje, npr. z enostavnim in učinkovitim povezovanjem nacionalnih uprav ter zagotavljanjem in lažjo izmenjavo informacij o tem, kako notranji trg deluje v praksi. Pri tem imajo že sedaj pomembno vlogo obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga, njihovo kakovost, prepoznavnost, preglednost in zanesljivost pa bi bilo treba še okrepiti. Program bi moral zato podpirati naslednja obstoječa orodja za upravljanje notranjega trga: portal Tvoja Evropa, ki bi moral postati temelj bodočega enotnega digitalnega portala, orodje Tvoja Evropa – nasveti, SOLVIT, informacijski sistem za notranji trg in pregled stanja enotnega trga.

(18)

Program bi moral podpirati razvoj regulativnega okvira Unije na področjih prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava, da bi bila podjetja, zlasti MSP, učinkovitejša in konkurenčnejša, obenem pa bi bili zaščiteni deležniki, na katere vpliva poslovanje podjetij, in da bi se odzvali na nove izzive politike. Poleg tega bi moral zagotoviti primerno vrednotenje, izvajanje in izvrševanje ustreznega pravnega reda, obveščati zainteresirane strani in jim pomagati ter spodbujati izmenjavo informacij na tem področju. Program bi moral nadalje podpirati pobude Komisije za jasen in prilagojen pravni okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije. Te pobude so potrebne za večjo pravno varnost v zvezi s pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi, zlasti glede odgovornosti, varnosti, etike in zasebnosti v okviru nastajajočih tehnologij, kot so internet stvari, umetna inteligenca, robotika in 3D-tiskanje. Cilj programa bi moral biti spodbujanje razvoja podatkovno vodenega poslovanja, saj bo takšno poslovanje odločilno za uspešnost gospodarstva Unije v svetovni konkurenci.

(19)

Program bi moral spodbujati tudi, da države članice pravilno in dosledno izvajajo in uporabljajo pravni okvir Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter razvoj prihodnjih politik za spopadanje z novimi izzivi na teh področjih. Prav tako bi moral podpirati ustrezne dejavnosti mednarodnih organizacij v evropskem interesu, kot je Odbor strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma Sveta Evrope.

(20)

Cilj izvajanja in razvoja notranjega trga na področju finančnih storitev, finančne stabilnosti in unije kapitalskih trgov, ki vključuje trajnostno financiranje, je močno odvisen od političnih ukrepov, ki jih na podlagi dokazov sprejme Unija. Pri uresničevanju tega cilja bi morala imeti Komisija aktivno vlogo, tako da stalno spremlja finančne trge in finančno stabilnost, ocenjuje, kako države članice izvajajo zakonodajo Unije in ali obstoječa zakonodaja ustreza svojemu namenu, ter kadar nastajajo nova tveganja, prepozna morebitna področja ukrepanja, pri tem pa v celotnem ciklu politike stalno vključuje deležnike. Takšne dejavnosti so odvisne od priprave analiz, študij, gradiva za usposabljanje, anket, ugotavljanja skladnosti, vrednotenj in visokokakovostnih statistik, podpirajo pa jih informacijski sistemi in komunikacijska orodja.

(21)

PDEU vključuje sistem pravil, ki zagotavlja, da se konkurenca na notranjem trgu ne izkrivlja. Program bi moral prispevati k politiki Unije na področju konkurence, vključno z izboljšanjem in krepitvijo sodelovanja z mrežami ter nacionalnimi organi in sodišči, krepitvijo mednarodnega sodelovanja ter zagotavljanjem informacij in pojasnil o pravicah, koristih in obveznostih politike Unije na področju konkurence širšemu krogu deležnikov. Program bi moral tudi pomagati izboljšati analize in ocene razvoja trga, vključno z uporabo sektorskih raziskav in drugimi orodji za raziskavo trga ter bolj sistematično izmenjavo informacij in najboljših praks v okviru Evropske mreže za konkurenco. To bi moralo prispevati k pošteni konkurenci in enakim konkurenčnim pogojem, vključno na svetovni ravni, ter opolnomočenju podjetij, zlasti MSP, in potrošnikov, da bi izkoristili prednosti notranjega trga.

(22)

Program mora zlasti obravnavati velike posledice, ki jih bo imel sedanji zeleni in digitalni prehod gospodarstva in poslovnega okolja na konkurenčnost in delovanje notranjega trga, zlasti zaradi eksponentne rasti količine in uporabe podatkov, ob upoštevanju, da se podjetja vedno bolj zatekajo k umetni inteligenci, velepodatkom in algoritmom ter drugim orodjem informacijske tehnologije in znanju. Poleg tega je bistvenega pomena, da Program podpira mreže ter spodbuja širše in tesnejše sodelovanje z državami članicami in njihovimi organi in sodišči, saj sta neizkrivljena konkurenca in notranji trg močno odvisna od ukrepanja teh subjektov. Glede na posebno vlogo politike konkurence pri preprečevanju škode za notranji trg, ki je posledica protikonkurenčnega ravnanja zunaj meja Unije, bi moral Program po potrebi podpirati tudi sodelovanje z organi tretjih držav. Nazadnje pa je potrebno tudi širše ozaveščanje, da bi lahko več državljanov in podjetij v celoti uživalo koristi poštene konkurence na notranjem trgu. To bi moralo podpirati prizadevanja, da bi koristi politike Unije na področju konkurence bolje predstavili državljanom Unije, tudi s sodelovanjem s predstavniki skupin civilne družbe in ustreznimi deležniki. Pri izvajanju dela Programa, ki se nanaša na konkurenco, bo verjetno potrebna prožnost, da bi se odzvali na spreminjajoče se potrebe, na katere vpliva dinamičen in hiter razvoj konkurenčnih pogojev na notranjem trgu, katerega hitrost in obseg je težko oceniti. Ta razvoj se nanaša zlasti na področja digitalizacije, umetne inteligence, algoritmov, velepodatkov, kibernetske varnosti in forenzične tehnologije.

(23)

Izjemno pomembno je okrepiti konkurenčnost in trajnostnost podjetij Unije ter hkrati na odprtem in konkurenčnem notranjem trgu zagotoviti resnično enake razmere za vse. MSP so gonilna sila gospodarstva Unije. Predstavljajo 99,8 % vseh podjetij Unije, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest ter znatno prispevajo k ustvarjanju novih kakovostnih delovnih mest v vseh sektorjih z regionalno in lokalno razsežnostjo, s tem pa tudi k ustvarjanju socialne kohezije. MSP imajo ključno vlogo pri modernizaciji industrije ter zeleni in digitalni preobrazbi gospodarstva, tudi pri doseganju podnebne nevtralnosti. Zato bi moral Program podpirati tudi njihova prizadevanja za učinkovitejšo rabo virov in razvoj okolju prijaznih visokokakovostnih proizvodov in storitev. S tem bi moral Program prispevati tudi k večji konkurenčnosti MSP na svetovnem trgu.

(24)

MSP imajo skupne izzive, ki na večja podjetja ne vplivajo v enaki meri. Ti skupni izzivi med drugim vključujejo pridobivanje finančnih sredstev, zaposlovanje usposobljene delovne sile, lajšanje upravnega bremena, uvajanje ustvarjalnih in inovativnih rešitev, med drugim prek javnih naročil, ter dostop do svetovnih trgov in vrednostnih verig, ki jim omogoča razvoj dejavnosti internacionalizacije. Program bi moral te tržne pomanjkljivosti odpravljati sorazmerno, ob tem pa ne bi smel po nepotrebnem izkrivljati konkurence na notranjem trgu. Program bi moral upoštevati tudi posebne potrebe specifičnih vrst MSP, kot so mikro podjetja, MSP, ki ponujajo storitve, in MSP, ki opravljajo obrtne dejavnosti, pa tudi MSP, v katerih delujejo samozaposleni in osebe v svobodnih poklicih, ter podjetja socialne ekonomije. Podjetja socialne ekonomije v Uniji sestavljajo različne vrste podjetij in subjektov s področja socialne ekonomije, kot so zadruge, vzajemne družbe, neprofitna združenja, fundacije, socialna podjetja in druge oblike podjetij. Ker se osredotočajo na ustvarjanje skupne koristi in socialnega učinka za ljudi in ne na ustvarjanje dobička, so lahko gonilna sila socialnih inovacij, preglednega upravljanja in solidarnosti in večino svojih dobičkov ali presežkov ponovno vložijo v svoje cilje. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi posebnim potrebam potencialnih novih podjetnikov, kot so mladi podjetniki, podjetnice, starejši in invalidi.

(25)

Program bi moral upoštevati zlasti MSP, kot so opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES (13). Pri uporabi te uredbe za MSP bi se morala Komisija posvetovati z vsemi zadevnimi deležniki, vključno z javnimi in zasebnimi organizacijami, ki zastopajo MSP, in organizacijami za spodbujanje trgovine držav članic.

(26)

Program bi moral podpirati in spodbujati kulturo inovacij, in sicer z razvojem industrijskih ekosistemov, ki so zmožni spodbujati ustanavljanje zagonskih podjetij in rast MSP, zlasti vseh takšnih MSP, ki so se sposobna spoprijeti z izzivi zelenega in digitalnega prehoda ter vse bolj konkurenčnega in hitro spreminjajočega se okolja. Cilj Programa bi moralo biti podpiranje procesa uvajanja inovacij s spodbujanjem novih sodelovalnih poslovnih modelov, mreženja ter izmenjave znanja in virov, vključno v okviru evropskih partnerstev grozdov in organizacij poslovnih mrež.

(27)

Pri oblikovanju programov dela v podporo MSP bi bilo treba upoštevati strateške določbe strategije za MSP in Pobude za mala podjetja v Evropi (Small Business Act), pa tudi kontekst, v katerem poslujejo MSP, kot je opisan v pregledu uspešnosti MSP. Pozornost bi bilo treba nameniti tudi mreži odposlancev za MSP.

(28)

Prenekatera težava Unije na področju konkurenčnosti je povezana s težavami MSP pri dostopanju do financiranja. Do teh težav pride, ker MSP le stežka izkažejo svojo kreditno sposobnost in nimajo zadostnih sredstev, ki bi omogočila varnost posojilodajalcem (tj. poroštva/jamstva), ali pa ker niso seznanjena z mehanizmi v podporo njihovim dejavnostim, ki že obstajajo na ravni Unije, nacionalni ali lokalni ravni. Dodatni izzivi, povezani s financiranjem, nastajajo zato, ker morajo MSP ostati konkurenčna, med drugim tako, da si prizadevajo za uvajanje inovacij, digitalizacijo in internacionalizacijo ter strokovno izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile. Omejen dostop do financiranja slabo vpliva na ustanavljanje, rast in možnosti preživetja podjetij ter na pripravljenost novih podjetnikov, da bi prevzeli poslovno uspešna podjetja z nasledstvom.

(29)

Pomanjkanje znanj in spretnosti je velika ovira za rast podjetij v Uniji. Za spodbujanje podjetništva v Uniji in podporo rasti MSP ter njihovemu digitalnemu in zelenemu prehodu bi moral Program spodbujati in olajšati dostop do znanj in spretnosti ter mentorskih shem za MSP, in zlasti razvoj tehnoloških, podjetniških ter vodstvenih znanj in spretnosti. Pri tem bi morala Komisija poskrbeti za usklajevanje s pobudami iz drugih programov Unije ter nacionalnih in regionalnih programov, da bi povečala sinergije in preprečila podvajanja.

(30)

Da bi MSP, vključno z zagonskimi in hitro rastočimi podjetji, premostila nedelovanje trga in da bi še naprej predstavljala temelj konkurenčnosti gospodarstva Unije, MSP potrebujejo dodatno podporo v obliki dolžniških in lastniških instrumentov, ki bodo vzpostavljeni v okviru sklopa politike za MSP sklada InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (14). Jamstvena shema za posojila, vzpostavljena z Uredbo (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (15), ima dokazano dodano vrednost in od nje se pričakuje, da bo imela ugoden učinek za vsaj 500 000 MSP. Več pozornosti bi lahko namenili večanju ozaveščanja potencialnih upravičencev o tem, da je v okviru InvestEU na voljo program za MSP.

(31)

Ukrepi iz Programa bi morali poskušati doseči cilje politike ne le z nepovratnimi sredstvi, temveč tudi z lažjim dostopom do finančnih instrumentov in proračunskih jamstev, vzpostavljenih v okviru sklopa politike za MSP Sklada InvestEU, in bi morali povečati sinergije z drugimi programi Unije. Vsi ukrepi bi morali imeti jasno dodano vrednost Unije.

(32)

Program bi moral učinkovito podpirati MSP v vsem njihovem življenjskem ciklu, pomoč pa bi morala segati od iskanja partnerjev za skupne projekte do komercializacije in dostopa do trga, razvoja zmogljivosti in spodbujanja sodelovanja v okviru grozdov in organizacij poslovnih mrež. Podpirati bi moral tudi zeleni in digitalni prehod MSP in temeljiti na edinstvenem strokovnem znanju in izkušnjah, pridobljenih v zvezi z MSP, ter na dolgoletnih izkušnjah pri delu z Unijo, nacionalnimi in regionalnimi deležniki. Ta podpora bi morala temeljiti na izkušnjah evropske podjetniške mreže (Enterprise Europe Network - EEN), ki deluje kot enotna kontaktna točka za izboljšanje konkurenčnosti MSP in razvoj njihovega poslovanja na notranjem trgu in širše. EEN še naprej zagotavlja storitve za druge programe Unije, predvsem Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (16), pri čemer uporablja finančna sredstva teh programov. EEN bi morala spodbujati tudi okrepljeno sodelovanje MSP pri oblikovanju pobud politike, ki zadevajo notranji trg, kot so javna naročila in postopki standardizacije. EEN bi morala izboljšati sodelovanje z evropskimi vozlišči za digitalne inovacije iz programa Digitalna Evropa, vzpostavljenimi v skladu z Uredbo (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta (17) in svetovalnim vozliščem Sklada InvestEU. Uspešni mentorski program – Erasmus za mlade podjetnike – bi moral biti še naprej orodje, ki novim podjetnikom in tistim, ki si to želijo postati, omogoča pridobivanje poslovnih in vodstvenih izkušenj tako, da jih poveže z izkušenimi podjetniki iz drugih držav, od katerih se lahko učijo, in jim tako pomaga poglabljati podjetniško znanje. Geografsko pokritost Programa bi bilo treba še razširiti, da bi imeli podjetniki več možnosti za povezovanje, po potrebi pa bi moral dopolnjevati druge pobude Unije.

(33)

Z zmanjšanjem stroškov, ki jih imajo MSP zaradi zapletenih postopkov prijave in pogojev za sodelovanje, bi si morali še bolj prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena ter za večjo dostopnost pobud iz Programa. V povezavi s tem bi morala biti EEN glavna informacijska točka za MSP, ki želijo dostopati do sredstev Unije - delovati bi morala kot točka „vse na enem mestu“ in jim nuditi prilagojeno svetovanje. Pomembno je graditi na izkušnjah, pridobljenih s sedanjimi ukrepi v podporo MSP, hkrati pa bi morali biti še naprej pripravljeni te ukrepe prilagoditi spreminjajočim se razmeram za MSP na notranjem trgu, zlasti tiste, ki zadevajo digitalizacijo in upravno breme.

(34)

Ker grozdi ponujajo ugodna in odporna poslovna okolja, so strateško orodje za podporo konkurenčnosti in širitev MSP. Olajšajo lahko zeleni in digitalni prehod industrije, vključno s storitvami, z ustvarjanjem rasti in delovnih mest pa okrepijo gospodarski razvoj regij. Pomembno je, da skupne pobude grozdov dosežejo kritično maso, saj bo to pospešilo rast MSP. Grozdi s povezovanjem specializiranih industrijskih ekosistemov ustvarjajo nove poslovne priložnosti za MSP ter jih bolje vključujejo v strateške vrednostne verige Unije in globalne strateške vrednostne verige. Zagotoviti bi bilo treba podporo razvoju nadnacionalnih in tudi medregionalnih strategij za partnerstva ter izvajanju skupnih dejavnosti, ki jih podpira Evropska platforma za sodelovanje grozdov in njegovo Evropsko središče znanja o učinkoviti rabi virov. Podpora bi morala tudi vključevati pomoč MSP, da se povežejo z MSP iz tretjih držav. Spodbujati bi bilo treba trajnostna partnerstva z nadaljevanjem financiranja, če bodo doseženi mejniki glede smotrnosti in sodelovanja. Neposredno podporo MSP bi bilo treba zagotoviti prek organizacij, ki združujejo grozde, in sicer za: spodbujanje uvajanja naprednih tehnologij, nove poslovne modele, nizkoogljične in z viri gospodarne rešitve, ustvarjalnost in oblikovanje, nadgrajevanje znanj in spretnosti, privabljanje talentov, pospeševanje podjetništva in internacionalizacijo. Druge akterje, specializirane za podporo MSP, bi bilo treba povezati s to neposredno podporo MSP, da se olajša industrijsko preoblikovanje in izvajanje strategij pametne specializacije. Program bi moral zato prispevati k povezovanju z vozlišči Unije za inovacije, zlasti z njenimi vozlišči za digitalne inovacije, ter naložbam v okviru kohezijske politike in Obzorja Evropa ter jih nadgrajevati. Lahko bi se preučile tudi sinergije s programom Erasmus+, vzpostavljenim z Uredbo (EU) XXXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (18).

(35)

Program bi moral prispevati h krepitvi odnosov med podjetji, zlasti MSP, in univerzami, raziskovalnimi središči ter drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in širjenjem znanja. S tem bi se lahko izboljšala sposobnost podjetij za premoščanje strateških izzivov, ki se pojavljajo v novih mednarodnih razmerah.

(36)

MSP se zaradi svoje majhnosti soočajo s specifičnimi ovirami za rast. Zlasti težko rastejo in širijo nekatere svoje poslovne dejavnosti. Na podlagi uspeha in dosedanjih izkušenj ter izkušenj, pridobljenih v okviru instrumenta za MSP in projektov grozdov Unije za nove industrijske vrednostne verige v okviru programa Obzorje 2020 vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (19), bi moral Program zagotavljati podporo za širitev dejavnosti MSP v vseh ključnih fazah njihovega razvoja, vključno s podporo za internacionalizacijo, uvajanje inovacij in dejavnosti komercializacije. Ta podpora bi dopolnjevala podporo Evropskega sveta za inovacije v okviru Obzorja Evropa, ki bo osredotočena predvsem na prodorne in prelomne inovacije, in s tem inovativna MSP, saj bo ciljno usmerjena zlasti na inovacije, ki ustvarjajo trg, hkrati pa podpirala vse vrste inovacij, tudi postopne.

(37)

Ustvarjalnost in vse oblike inovacij, vključno z inovacijami za učinkovitejšo rabo virov in energije, so ključnega pomena za konkurenčnost industrijskih vrednostnih verig Unije. So katalizator modernizacije podjetij in industrijskih sektorjev in prispevajo k pametni, vključujoči in trajnostni rasti. Vendar pa MSP še vedno zaostajajo pri njihovem uvajanju. Zato bi moral Program podpirati ciljno usmerjene ukrepe, omrežja in partnerstva za inovacije, ki temeljijo na ustvarjalnosti, da se omogoči MSP uspešen zeleni in digitalni prehod v vseh industrijskih vrednostnih verigah in ekosistemih.

(38)

Evropski standardi imajo na notranjem trgu pomembno vlogo. Ključni so za konkurenčnost podjetij, zlasti MSP. Evropski standardi so tudi bistveno orodje za podpiranje zakonodaje in politik Unije na številnih ključnih področjih, katerih cilj je pospeševanje zelenega in digitalnega prehoda, kot so energija, podnebne spremembe in varstvo okolja, informacijska in komunikacijska tehnologija, trajnostna raba in recikliranje virov, inovacije, varnost proizvodov, varstvo potrošnikov, varnost delavcev in delovne razmere ter starajoče se prebivalstvo, in imajo tako ugoden učinek na družbo kot celoto. Izkušnje kažejo, da bi morali biti standardi pripravljeni hitreje in pravočasneje, da bi bil njihov učinek kar največji, poleg tega pa si je treba bolj prizadevati za boljše vključevanje vseh zadevnih deležnikov, vključno s tistimi, ki zastopajo potrošnike.

(39)

Evropske standardizacijske dejavnosti ureja Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (20), izvajajo pa se s pomočjo dolgoletnega javno-zasebnega partnerstva, ki je ključnega pomena za uresničitev ciljev iz navedene uredbe ter cilje iz splošnih in sektorskih standardizacijskih politik Unije.

(40)

Dobro delujoč skupni okvir za računovodsko in neračunovodsko poročanje je bistvenega pomena za notranji trg, za učinkovito delovanje finančnih trgov in za doseganje povezanega trga za finančne storitve v okviru bančne unije in unije kapitalskih trgov.

(41)

V skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (21) bi bilo treba mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, in z njimi povezane razlage Odbora za pojasnjevanje MSRP vključiti v pravo Unije, da bi jih uporabljala podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na reguliranem trgu v Uniji, če MSRP izpolnjujejo zahteve iz navedene uredbe, vključno z zahtevo, da morajo letni računovodski izkazi prikazovati resnično in pošteno sliko, kot določa Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta (22), ter koristiti evropskemu splošnemu interesu. Te mednarodne standarde je treba razvijati na način, ki je pregleden in podvržen demokratičnemu nadzoru. Zato imajo MSRP pomembno vlogo pri delovanju notranjega trga, Unija pa ima neposredni interes za zagotovitev, da postopek razvijanja in odobritve MSRP vodi do standardov, ki so skladni z zahtevami pravnega okvira notranjega trga. Zato je pomembno v Programu vzpostaviti ustrezno ureditev financiranja za Fundacijo za MSRP.

(42)

Ob upoštevanju vloge, ki jo ima Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG) pri ocenjevanju, ali MSRP izpolnjujejo zahteve iz prava in politike Unije iz Uredbe (ES) št. 1606/2002, je prav tako potrebno, da Unija zagotovi stabilno financiranje EFRAG in torej prispeva sredstva za to financiranje preko Programa. Tehnično delo EFRAG bi se moralo osredotočati na zagotavljanje tehničnega svetovanja Komisiji o potrjevanju MSRP in na primeren nivo sodelovanja Unije v postopku razvijanja teh MSRP ter bi moralo zagotavljati, da so v postopku določanja mednarodnih standardov ustrezno upoštevani interesi Unije. Ti interesi bi morali vključevati pojem „preudarnosti“ ter ohraniti zahtevo „resničnega in poštenega prikaza“ iz Direktive 2013/34/EU in „splošnega evropskega interesa“ iz Uredbe (ES) št. 1606/2002 ob upoštevanju vpliva MSRP na finančno stabilnost in gospodarstvo. Za spodbujanje inovacij in razvoj najboljših praks pri korporativnem poročanju je bil kot del EFRAG ustanovljen Evropski laboratorij za korporativno poročanje. Le-ta predstavlja forum, v katerem lahko podjetja in vlagatelji izmenjajo najboljše prakse, zlasti na področju neračunovodskega in trajnostnega poročanja. EFRAG bi morala na podlagi tega dela prispevati tudi k razvoju standardov neračunovodskega poročanja.

(43)

Kar zadeva obvezno revizijo, je Nadzorna skupina, tj. mednarodna organizacija, odgovorna za spremljanje reforme upravljanja Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov (IFAC), leta 2005 ustanovila Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB). Vloga PIOB je nadzor nad postopkom sprejemanja mednarodnih revizijskih standardov (MSR) in drugimi dejavnostmi v javnem interesu, ki jih izvaja zveza IFAC. MSR se lahko sprejmejo za uporabo v Uniji, zlasti če so bili razviti v skladu s predpisanim postopkom, javnim nadzorom in preglednostjo, kot je določeno v členu 26 Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23). Glede na uvajanje MSR v Uniji in ključno vlogo PIOB pri zagotavljanju, da izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2006/43/ES, je pomembno, da se za PIOB v Programu vzpostavi ustrezna ureditev financiranja.

(44)

Unija prispeva k zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov, opolnomočenju potrošnikov in k postavljanju potrošnikov v središče notranjega trga tako, da podpira in dopolnjuje politike držav članic, s katerimi si prizadevajo, da bi državljanom, kadar delujejo kot potrošniki, zagotovile, da v celoti uživajo koristi notranjega trga in da jim je pri tem zagotovljena varnost, njihovi pravni in ekonomski interesi pa so ustrezno zaščiteni s konkretnimi ukrepi. Unija mora prav tako zagotoviti, da se zakonodaja s področja potrošnikov in varnosti proizvodov ustrezno in enako uveljavlja v praksi in da podjetja uživajo enake konkurenčne pogoje, s čimer je konkurenca na notranjem trgu poštena. Poleg tega je treba opolnomočiti vlogo potrošnikov, jih spodbujati in jim pomagati pri sprejemanju trajnostnih in informiranih odločitev, da bodo lahko prispevali k trajnostnemu, energetsko učinkovitemu in z viri gospodarnemu krožnemu gospodarstvu.

(45)

S Programom bi si morali prizadevati za ozaveščanje potrošnikov, podjetij, predstavnikov civilne družbe in organov o zakonodaji Unije s področja varstva potrošnikov in varnosti. Program bi moral tudi opolnomočiti potrošnike in njihove predstavniške organizacije na nacionalni ravni in na ravni Unije. To bi moralo biti storjeno zlasti s podpiranjem Evropskega urada združenj potrošnikov (fr. Bureau Européen des Unions de Consommateurs - BEUC), uveljavljene in priznane nevladne organizacije, ki zastopa interese potrošnikov v zvezi z vsemi relevantnimi politikami Unije, kar je tej organizaciji omogočilo ustvarjanje povečanih sinergij, ki bi okrepile zagovorništvo potrošnikov. To bi prav tako moralo biti storjeno s podpiranjem Evropskega združenja za usklajevanje zastopanja potrošnikov v standardizaciji (ANEC), ki zastopa interese potrošnikov v zvezi z vprašanji standardizacije. Pri tem bi bilo treba posebno pozornost nameniti novim tržnim potrebam glede spodbujanja trajnostne potrošnje, in sicer zlasti z osredotočanjem na ukrepe za preprečevanje zavajajočih praks načrtovanega zastaranja in drugih zavajajočih praks, kot so lažne okoljske trditve, z boljšim obveščanjem potrošnikov o trajnosti in popravljivosti proizvodov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti preprečevanju ranljivosti in spoprijemanju z izzivi, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, na primer v zvezi s povezanimi proizvodi, internetom stvari, umetno inteligenco in uporabo algoritmov, in razvoj novih vzorcev porabe in poslovnih modelov. Program bi moral podpirati ukrepe za razvoj ustreznih informacij o trgih, tudi objavo pregledov stanja potrošniških trgov Unije.

(46)

Program bi moral podpirati pristojne nacionalne organe, tudi organe, odgovorne za spremljanje varnosti proizvodov, ki sodelujejo zlasti prek sistema Unije za hitro obveščanje o nevarnih proizvodih. Prav tako bi moral podpirati izvrševanje Direktive 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta (24) ter Uredbe (ES) št. 765/2008 v zvezi z varstvom potrošnikov in varnostjo proizvodov ter mrežo za sodelovanje na področju varstva potrošnikov in mednarodno sodelovanje med zadevnimi organi v tretjih državah in v Uniji. Cilj Programa bi moral biti tudi zagotavljanje dostopa za vse potrošnike in trgovce do kakovostnega izvensodnega reševanja sporov, spletnega reševanja sporov in informacij o sodelovanju v odškodninskih tožbah.

(47)

Program bi moral podpreti tudi Mrežo evropskih potrošniških centrov, ki potrošnikom pomaga izkoristiti prednosti njihovih potrošniških pravic v Uniji pri čezmejnem nakupu blaga in storitev na notranjem trgu in v Evropskem gospodarskem prostoru, bodisi prek spleta bodisi na potovanju. Mreža 29 centrov, ki se že več kot 15 let skupaj financira iz potrošniških programov Unije, je dokazala svojo dodano vrednost pri krepitvi zaupanja potrošnikov in trgovcev na notranjem trgu. Obravnava več kot 120 000 zahtev potrošnikov letno ter prek svojih medijskih in spletnih informacijskih dejavnosti dosega milijone državljanov. Je ena izmed najbolj cenjenih podpornih mrež Unije za državljane in večina njenih centrov ima kontaktne točke, ki nudijo nasvete o vidikih prava notranjega trga, kot je Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta (25). V ocenah je bil poudarjen pomen nadaljnjega delovanja centrov. Mreža evropskih potrošniških centrov je lahko tudi pomemben vir informacij o izzivih in težavah, s katerimi se potrošniki soočajo na lokalni ravni ter so relevantni za oblikovanje politik Unije in zaščito interesov potrošnikov. Obstajajo tudi načrti, da mreža razvije dogovore o vzajemnosti s podobnimi organi v tretjih državah.

(48)

Sprejete so bile direktive 98/6/ES (26), 2005/29/ES (27), 2011/83/EU (28), (EU) 2019/2161 (29) in (EU) 2020/1828 (30) Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se med drugim zagotovila enaka obravnava potrošnikov na celotnem notranjem trgu v zvezi s čezmejnimi vprašanji, kot so prodaja neskladnih proizvodov v sektorju motornih vozil, neenotni standardi kakovosti za proizvode ali težave, ki jih imajo potniki v primeru odpovedi ali velikih zamud letov. Njihov cilj je tudi okrepiti zmogljivosti držav članic za izvrševanje, izboljšati varnost proizvodov ter okrepiti mednarodno sodelovanje in nove možnosti pravnih sredstev, predvsem s pomočjo zastopniških tožb kvalificiranih subjektov. Preverjanje ustreznosti prava Unije na področju varstva potrošnikov in trženja, ki ga je Komisija izvedla maja 2017, je pokazalo, da je treba bolje izvrševati pravila in olajšati pravno varstvo, kadar so potrošniki oškodovani zaradi kršitev potrošniške zakonodaje. Ob upoštevanju tega preverjanja ustreznosti bi zato morala biti podpora doslednemu izvajanju navedenih direktiv in ukrepov ter spodbujanje njihovega čezmejnega izvrševanja ena od prednostnih nalog.

(49)

Delovanje finančnih trgov še prav posebej vpliva na državljane, zato bi jih bilo treba bolje obveščati o ustreznih pravicah, tveganjih in koristih. Finančni trgi so ključni element notranjega trga in zahtevajo trden okvir za urejanje in nadzor, ki ne zagotavlja le finančne stabilnosti in trajnostnega gospodarstva, temveč tudi visoko stopnjo varstva potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev, vključno z malimi vlagatelji, varčevalci, imetniki zavarovalnih polic, člani in upravičenci pokojninskih skladov, individualnimi delničarji, posojilojemalci in MSP. Program bi moral prispevati h krepitvi zmožnosti potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev za sodelovanje pri oblikovanju politike, tudi s pripravo in razširjanjem jasnih, popolnih in uporabniku prijaznih informacij o proizvodih, ki se tržijo na finančnih trgih.

(50)

Zato bi moral Program še naprej podpirati specifične dejavnosti, zajete v programu za razvoj zmogljivosti v obdobju 2017–2020 za večje vključevanje potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev v oblikovanje politike Unije v skladu z Uredbo (EU) 2017/826 Evropskega parlamenta in Sveta (31), ki predstavlja nadaljevanje pilotnega projekta in pripravljalnih ukrepov za obdobje 2012–2017. To je potrebno, da se zagotovi, da so oblikovalci politike seznanjeni s stališči deležnikov, ki niso poklicni strokovnjaki za finančni sektor, ter da se zagotovi boljše zastopanje interesov potrošnikov in drugih končnih uporabnikov finančnih storitev. V okviru Programa bi se morali stalno razvijati njegova metodologija in najboljše prakse v zvezi s tem, kako povečati sodelovanje potrošnikov in končnih uporabnikov finančnih storitev, da bi ugotovili, katera vprašanja so pomembna za oblikovanje politik Unije, in zagotovili varovanje interesov potrošnikov na področju finančnih storitev. To bi moralo izboljšati politike na področju finančnih storitev, predvsem tiste, ki so usmerjene na to, da javnost bolje razume vprašanja, ki jih ureja finančna uredba, in zagotoviti boljšo finančno pismenost.

(51)

Komisija je v okviru pilotnega projekta in pripravljalnih ukrepov iz let 2012-2017 po opravljenem letnem javnem razpisu za zbiranje predlogov nepovratna sredstva dodelila dvema organizacijama. To sta Finance Watch, ki je bila leta 2011 ustanovljena z nepovratnimi sredstvi Unije kot mednarodno neprofitno združenje po belgijskem pravu, in Better Finance, ki je nastala po zaporednih reorganizacijah in preoblikovanju blagovne znamke evropskih združenj vlagateljev in delničarjev od leta 2009 naprej. Program za razvoj zmogljivosti, ki je bil vzpostavljen v okviru Uredbe (EU) 2017/826, ti dve organizaciji opredeljuje kot edini upravičenki. Zato je treba ti organizaciji še naprej sofinancirati v okviru Programa. Vendar bi moralo biti to financiranje pogojeno s temeljito oceno učinkovitosti in doseženega učinka pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev. Če bi se pojavili drugi potencialni upravičenci, katerih glavni cilji in dejavnosti bi vključevali zastopanje interesov potrošnikov in končnih uporabnikov na ravni Unije in katerih članstvo bi odražalo široko geografsko pokritost in širok razpon interesov, pa bi moral biti razpis za zbiranje predlogov odprt za njih.

(52)

Visoka raven varovanja zdravja na področju rastlin, živali, hrane in krme je nujna za varstvo potrošnikov in učinkovito delovanje notranjega trga. Varna in trajnostna veriga preskrbe s hrano je predpogoj za delovanje družbe in notranjega trga. Zelo pomembno je preprečevanje čezmejnih zdravstvenih kriz in preplahov v zvezi s hrano, saj te zaradi omejevanja gibanja oseb, pretoka blaga in prekinjanja proizvodnje in potrošnje ovirajo delovanje notranjega trga. Zato bi moral Program podpirati konkretne ukrepe, kot je uvedba nujnih ukrepov v kriznih razmerah, ki vplivajo na zdravje živali in rastlin.

(53)

Splošni cilj prava Unije na področju rastlin, živali, hrane in krme je zagotavljati visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin vzdolž prehranske verige, podpirati izboljšanje dobrobiti živali, prispevati k visoki ravni varovanja in informiranja potrošnikov ter visoki ravni varstva okolja, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in upoštevanjem razmer, do katerih bi lahko prišlo v državah članicah zaradi podnebnih sprememb, in hkrati izboljšati vzdržnost proizvodnje hrane in krme ter prispevati k prehranski varnosti in dostopnim cenam, zmanjšati količino odpadkov hrane, zvišati standarde kakovosti proizvodov po vsej Uniji, povečati konkurenčnost industrije hrane in krme v Uniji ter pospešiti ustvarjanje delovnih mest, vključno z raziskavami in inovacijami.

(54)

Glede na specifično naravo ukrepov, ki se nanašajo na visoko raven zdravja ljudi, živali in rastlin, je treba v tej uredbi določiti posebna merila za upravičenost v zvezi z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in uporabo javnih naročil. Zlasti bi morali biti kot izjema od načela neretroaktivnosti iz Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (32) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) – zaradi svoje nujne in nepredvidljive narave – upravičeni stroški nujnih ukrepov in bi morali vključevati tudi stroške, ki nastanejo zaradi suma pojava bolezni ali škodljivega organizma, pod pogojem, da je pojav naknadno potrjen in sporočen Komisiji. Ustrezne proračunske obveznosti in plačilo upravičenih izdatkov bi Komisija morala izvesti po podpisu pravnih obveznosti in oceni zahtevkov za plačilo, ki jih predložijo države članice. Stroški bi morali biti upravičeni tudi za nadzorne, preventivne in zaščitne ukrepe v primeru neposredne grožnje zdravstvenemu statusu Unije, ki je posledica pojava ali razvoja bolezni živali in zoonoz na ozemlju tretje države ali države članice ali v njenih čezmorskih državah in ozemljih, ter za zaščitne ukrepe ali druge ustrezne dejavnosti, sprejete v podporo zdravstvenemu stanju rastlin v Uniji.

(55)

Glede na vse večjo globalizacijo področja rastlin, živali, hrane in krme je uradni nadzor, ki ga izvajajo države članice, ključno orodje za preverjanje in spremljanje izvajanja, izpolnjevanja in izvrševanja ustreznih zahtev Unije, tudi glede uvoza. Uspešnost in učinkovitost sistemov uradnega nadzora je bistvenega pomena za ohranjanje visoke ravni varnosti v prehranski verigi, pa tudi za zaupanje potrošnikov, ter za hkratno zagotavljanje visoke ravni varstva okolja in dobrobiti živali. Za take nadzorne ukrepe bi morala biti na voljo finančna podpora Unije. Finančni prispevek bi moral biti na voljo zlasti referenčnim laboratorijem v Evropski uniji kot pomoč pri kritju stroškov, nastalih pri izvajanju programov dela, ki jih je odobrila Komisija, nacionalnim referenčnim laboratorijem za zdravje rastlin in živali, ki naj bi bili v skladu z Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta (33) upravičeni do ustreznih finančnih sredstev, ki jih zagotovijo države članice, pa bi bili lahko na voljo, pod pogojem, da je mogoče jasno dokazati, da izvedeni ukrepi pomenijo dodano vrednost Unije, in da je v okviru Programa na voljo dovolj sredstev za podporo tem ukrepom. Ker je poleg tega uspešnost uradnega nadzora odvisna tudi od tega, ali je nadzornim organom na voljo dobro usposobljeno osebje z ustreznim poznavanjem prava Unije, bi morala imeti Unija možnost, da prispeva k usposabljanju in ustreznim programom izmenjav osebja, ki jih organizirajo pristojni organi.

(56)

Protimikrobna odpornost postaja vse večji zdravstveni problem v Uniji in po svetu. Zato bi bilo treba omogočiti sofinanciranje ukrepov v podporo boju zoper protimikrobno odpornost v okviru Programa.

(57)

Visokokakovostna evropska statistika, razvita, pripravljena in izkazana v okviru tega programa na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009, je bistvenega pomena za odločanje na podlagi dokazov. Evropska statistika bi morala biti pravočasno na voljo ter prispevati k izvajanju politik Unije, kot izhajajo iz PDEU, zlasti kar zadeva okrepljeno in celostno ekonomsko upravljanje, socialno, ekonomsko in teritorialno kohezijo, trajnostni razvoj, kmetijsko politiko, socialno razsežnost Evrope in globalizacijo.

(58)

Evropska statistika je nujno potrebna za odločanje Unije ter za merjenje smotrnosti in učinka pobud Unije. Zato je pomembno, da se s sprejetjem pristopa na ravni Unije ter preseganjem vidika notranjega trga zagotovi nadaljnje zagotavljanje in razvoj evropske statistike, da se zajamejo vse dejavnosti in področja politike Unije, vključno z opolnomočenjem podjetij in državljanov za sprejemanje informiranih odločitev.

(59)

Zaradi njegovega horizontalnega značaja, veljajo za okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike v smislu Uredbe (ES) št. 223/2009 posebne zahteve, zlasti tiste iz navedene uredbe, v zvezi s spoštovanjem statističnih načel in delovanjem ter upravljanjem evropskega statističnega sistema, vključno z vlogo in nalogami, dodeljenimi Odboru za evropski statistični sistem in Komisiji (Eurostatu), ter vzpostavitvijo in izvajanjem načrtovanja programov statističnih dejavnosti.

(60)

Osnutek Programa, ki zadeva okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, je bil v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 predložen v predhodni pregled Odboru za evropski statistični sistem.

(61)

Unija in države članice so zavezane, da bodo imele še naprej vodilno vlogo pri izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030. S prispevanjem k uresničevanju Agende 2030 bodo Unija in države članice spodbujale močnejšo, bolj trajnostno in vključujočo, varnejšo in uspešnejšo Evropo. Program bi moral prispevati k izvajanju Agende 2030, med drugim z usklajevanjem ekonomskih, socialnih in okoljskih razsežnosti trajnostnega razvoja, ter bi moral v ta namen izkazati jasno in prepoznavno zavezanost vključevanju ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj.

(62)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah, in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bi moral ta program prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju splošnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podnebnim ciljem. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem Programa ter ponovno ocenjeni v okviru ustreznega postopka vrednotenja in pregleda. V tem okviru Program podpira dejavnosti, ki spoštujejo podnebne in okoljske standarde ter prednostne naloge Unije in ne bi bistveno škodovale okoljskim ciljem v smislu Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (34).

(63)

Ta uredba določa finančna sredstva za Program, ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (35).

(64)

V Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru (36) je predvideno sodelovanje na področjih, ki so predmet Programa, med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Evropskega združenja za prosto trgovino, ki sodelujejo v okviru Evropskega gospodarskega prostora (EGP), na drugi strani. Prav tako bi moralo biti mogoče, da v Programu lahko sodelujejo države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke, države iz evropske sosedske politike in druge tretje države. Poleg tega bi moral biti Program na področju evropske statistike odprt za Švico v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o sodelovanju na področju statistike (37).

(65)

Tretje države, ki so članice EGP, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(66)

Za ta program se uporablja finančna uredba. Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(67)

Ukrepi, ki se izvajajo na podlagi prejšnjih programov in proračunskih vrstic, so se izkazali za ustrezne in bi jih bilo treba ohraniti. Cilj novih ukrepov, uvedenih v okviru Programa, je zlasti okrepiti dobro delujoč notranji trg. Za enostavnejše in prožnejše izvajanje Programa ter s tem za boljše doseganje njegovih ciljev bi morali biti ukrepi opredeljeni le v smislu okvirnih in splošnih kategorij. V Program bi bilo treba vključiti tudi sezname okvirnih dejavnosti v zvezi s specifičnimi cilji na področju konkurenčnosti, varstva potrošnikov ali posebnih dejavnosti, ki izhajajo iz regulativnih zahtev, kot so specifične dejavnosti na področju standardizacije, nadzora trga, na področju rastlin, živali, hrane in krme ter na področju evropske statistike.

(68)

Opredeliti je treba določene kategorije subjektov, ki so upravičeni do financiranja, ter tiste subjekte, ki bi morali biti upravičeni do financiranja brez razpisov za zbiranje predlogov.

(69)

Glede na vedno večjo medsebojno povezanost in digitalizacijo svetovnega gospodarstva bi moral Program pri določenih dejavnostih še naprej nuditi možnost vključevanja zunanjih strokovnjakov, kot so uradniki tretjih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov.

(70)

Navesti je treba posebna merila v zvezi s pravili sofinanciranja in upravičenimi stroški. Ker pa zna biti potrebno, da se za nekatere specifične cilje v celoti financirajo upravičeni stroški, bi bilo treba biti omogočeno, da se odstopi od člena 190 finančne uredbe.

(71)

Na podlagi točke (a) drugega pododstavka člena193(2) finančne uredbe se lahko nepovratna sredstva dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Medtem ko v takšnih primerih stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, načeloma ne bi bili upravičeni, bi to moralo izjemoma biti mogoče, ob upoštevanju zapoznelega začetka veljavnosti tega programa in zaradi izogibanja motnjam pri zagotavljanju podpore Unije, kar bi lahko škodilo interesom Unije. Kadar je za zagotovitev kontinuitete in za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira 2021–2027 potrebno, bi bili stroški v zvezi z ukrepom, ki se je že začel izvajati, upravičeni od 1. januarja 2021, tudi če so ti stroški nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva. Iz istih razlogov in pod istimi pogoji ter kot odstopanje od člena 193(4) finančne uredbe bi morali biti v primeru nepovratnih sredstev za poslovanje upravičeni stroški, ki nastanejo pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(72)

V skladu z zavezo Komisije iz njenega sporočila z dne 19. oktobra 2010„Pregled proračuna EU“ in da se zagotovita skladnost in poenostavitev programov financiranja, bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če se s predvidenimi ukrepi iz Programa uresničujejo cilji, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa je treba izključiti dvojno financiranje.

(73)

Program bi moral prispevati k splošni podpori za obravnavanje posebnih potreb najbolj oddaljenih regij in njihovega vključevanja na notranji trg, kot je bilo nedavno ponovno potrjeno v sporočilu Komisije „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“.

(74)

Program bi moral spodbujati sinergije ob hkratnem preprečevanju podvajanja s povezanimi programi in ukrepi Unije. Ukrepi v okviru Programa bi morali dopolnjevati ukrepe programov Carina in Fiscalis, ki sta bila vzpostavljena z Uredbo (EU) 2021/444 Evropskega parlamenta in Sveta (38) oziroma Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Fiscalis“ za sodelovanje na področju obdavčitve, katerih cilj je prav tako podpirati in izboljševati delovanje notranjega trga.

(75)

Program bi moral spodbujati sinergije, dopolnjevanja in dodatnost v zvezi z MSP ter podporo za podjetništvo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, vzpostavljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu. Poleg tega bo sklop politike za MSP sklada InvestEU zagotavljal podporo z dolžniškim in lastniškim financiranjem, da se poveča dostop do finančnih sredstev za MSP in njihova razpoložljivost. Program bi si poleg tega moral prizadevati za sinergije v okviru Vesoljskega programa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/696 Evropskega parlamenta in Sveta (39), v zvezi s spodbujanjem MSP, da izkoristijo prodorne inovacije in druge rešitve, razvite v okviru navedenega programa.

(76)

Program bi moral spodbujati sinergije z Obzorjem Evropa, katerega cilj je spodbujati raziskave in inovacije. To bi moralo vključevati zlasti dopolnjevanje z ukrepi prihodnjega Evropskega sveta za inovacije za inovativna podjetja ter podporo storitvam za MSP, zlasti prek EEN.

(77)

Program bi moral spodbujati sinergije in dopolnjevanja v zvezi s programom Digitalna Evropa, katerega namen je spodbujati digitalizacijo gospodarstva Unije in javnega sektorja, obenem pa povečati kibernetsko varnost.

(78)

Poleg tega bi si moral Program prizadevati tudi za sinergije s programom Pravosodje, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/693 Evropskega parlamenta in Sveta (40), katerega cilj je podpreti nadaljnji razvoj evropskega območja pravice za učinkovitost nacionalnih pravosodnih sistemov, kar je ključni dejavnik za to, da se omogoči pravično in stroškovno učinkovito gospodarstvo Unije.

(79)

Program bi moral spodbujati sinergije s programom Erasmus+, programom Evropska solidarnostna enota, vzpostavljenim z Uredbo (EU) XXXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta (41), in Evropskim socialnim skladom plus, vzpostavljenim z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem socialnem skladu plus (ESS+), na področju mobilnosti delovne sile in mladih, ki je bistvenega pomena za dobro delujoč notranji trg.

(80)

Ukrepe, kot so veterinarski in fitosanitarni ukrepi v primeru kriznih stanj na področju zdravja živali in rastlin, bi bilo mogoče dopolnjevati s tržnimi posegi v okviru načrtovanja skupne kmetijske politike Unije.

(81)

Ukrepi, izvedeni v okviru Programa, bi morali imeti jasno dodano vrednost Unije in sorazmerno obravnavati tržne pomanjkljivosti ali neoptimalne naložbene razmere, ne da bi podvajali ali nadomestili zasebno financiranje.

(82)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (42). Za sprejetje programov dela za izvajanje ukrepov, ki prispevajo k opolnomočenju potrošnikov, bi bilo treba uporabiti svetovalni postopek. Postopek pregleda bi bilo treba uporabiti za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi z ukrepi, ki prispevajo h konkurenčnosti MSP, in za sprejetje izvedbenih aktov v zvezi s programi dela za izvajanje ukrepov, ki prispevajo k visoki ravni zdravja ljudi, živali in rastlin ter za uvedbo nižjih stopenj sofinanciranja, kadar je to potrebno za ukrepe v zvezi z nujnimi veterinarskimi in fitosanitarnimi ukrepi ter letnimi in večletnimi nacionalnimi veterinarskimi in fitosanitarnimi programi ter sprejetjem izvedbenih aktov v zvezi s programi dela za izvajanje ukrepov, ki prispevajo k varnosti hrane in krme.

(83)

Kadar je mogoče doseči sinergije med specifičnimi cilji Programa, se lahko potrebne določbe izvajajo v okviru skupnega programa dela.

(84)

Oblike financiranja Unije in načine izvajanja Programa bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti dodana vrednost Unije, stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neupoštevanja obveznosti. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kakor je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(85)

Za zagotovitev rednega spremljanja in poročanja o doseženem napredku ter o uspešnosti in učinkovitosti Programa bi bilo treba že na začetku vzpostaviti ustrezen okvir za spremljanje ukrepov in rezultatov Programa. Takšno spremljanje in poročanje bi moralo temeljiti na kazalnikih, ki merijo učinke ukrepov v okviru Programa glede na vnaprej določena izhodišča.

(86)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (43) bi bilo treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa. Komisija bi morala pripraviti poročilo o vmesni oceni doseganja ciljev ukrepov, podprtih v okviru Programa, rezultatov in učinkov, učinkovitosti porabe sredstev in dodane vrednosti programa za Unijo ter končno poročilo o oceni dolgoročnega učinka, rezultatov in trajnostnosti ukrepov ter sinergij z drugimi programi.

(87)

Za spremljanje podpore MSP bi moral Program uporabljati merljive kazalnike smotrnosti. Glede na razpoložljivost informacij in kjer je to ustrezno, bi morali ti kazalniki meriti rezultate in učinek, ki je dosežen s Programom glede njegovih specifičnih ciljev in specifičnih ciljnih skupin (na primer ženske, mlade in starejše osebe). Pri spremljanju bi bilo zlasti pomembno meriti podporo, ki je namenjena zelenemu in digitalnemu prehodu, internacionalizaciji in inovacijam. Poleg tega bi spremljanje moralo upoštevati kontekstualne kazalnike, ki ne merijo smotrnosti Programa, temveč omogočajo pregled okolja, v katerem delujejo MSP.

(88)

Na podlagi seznama bolezni živali iz Uredbe (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (44), Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (45), Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta (46) in Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta (47) bi bilo treba sestaviti neizčrpen seznam bolezni živali in zoonoz, upravičenih do financiranja v okviru nujnih ukrepov ter financiranja v okviru programov za izkoreninjenje, obvladovanje in nadzor.

(89)

Da bi se upoštevale situacije, ki jih izzovejo bolezni živali, ki bistveno vplivajo na živinorejo ali trgovino z rejnimi živalmi, razvoj zoonoz, ki ogrožajo ljudi, ali novi znanstveni dosežki ali epidemiološke spremembe pa tudi bolezni živali, ki lahko predstavljajo novo grožnjo za Unijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama bolezni živali in zoonoz. Da bi se upošteval prihodnji razvoj dogodkov v zvezi s subjekti, ki se jim v okviru Programa lahko dodelijo nepovratna sredstva v povezavi z zastopanjem interesov potrošnikov na ravni Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo seznama teh subjektov. Za zagotovitev učinkovite ocene napredka Programa pri doseganju njegovih ciljev bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU po potrebi sprejme akte v zvezi s spremembo seznama kazalnikov, ki se uporabijo za merjenje doseganja specifičnih ciljev, in da to uredbo dopolni tako, da vzpostavi okvir za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Posvetovati bi se bilo treba tudi z deležniki in združenji potrošnikov. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(90)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (48) so posamezniki in subjekti s sedežem v čezmorskih državah ali ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo v državi članici, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(91)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (49) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (50), (Euratom, ES) št. 2185/96 (51) in (EU) 2017/1939 (52) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 OLAF pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (53). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(92)

Horizontalna finančna pravila, ki jih Evropski parlament in Svet sprejmeta na podlagi člena 322 PDEU, se uporabljajo za to uredbo. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom, ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(93)

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (54) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo države članice v okviru te uredbe in pod nadzorom pristojnih organov držav članic. Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (55) ureja obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvaja Komisija v okviru te uredbe in pod nadzorom Evropskega nadzornika za varstvo podatkov. Vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani pristojnih organov bi morala biti v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679, vsaka izmenjava ali prenos informacij s strani Komisije pa v skladu s predpisi o prenosu osebnih podatkov iz Uredbe (EU) 2018/1725.

(94)

Uredba (ES) št. 223/2009 določa pravila za pripravo statistike v skladu z načelom statistične zaupnosti in določa, da nacionalni statistični uradi, drugi nacionalni organi in Komisija (Eurostat) sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev uskladitve načel in smernic glede fizičnega in logičnega varstva zaupnih podatkov.

(95)

Ker cilja te uredbe, to je vzpostavitve programa za izboljšanje delovanja notranjega trga, konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, zlasti MSP, ter varstva potrošnikov, za področje rastlin, živali, hrane in krme, ter okvir za načrtovanje in financiranje razvoja, priprave in izkazovanja evropske statistike za obdobje 2021-2027, države članice ne morejo zadovoljivo doseči zaradi čezmejne narave obravnavanih vprašanj, temveč se zaradi večje primernosti ukrepov Unije lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(96)

Program bi moral zagotoviti tudi večjo prepoznavnost in koherentnost notranjega trga Unije, konkurenčnost in trajnostnost podjetij, zlasti MSP, ter ukrepe evropske statistike za državljane, podjetja in uprave Unije.

(97)

Ker so spremembe določb pravnih aktov ob začetku njihove veljavnosti postale brezpredmetne in so spremembe, ki so jih uvedle v druge pravne akte, hkrati postale del navedenih pravnih aktov, razveljavitev Uredbe (EU) št. 652/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (56) ne vpliva na spremembe, ki so bile že uvedene s spremembami določb v drugih pravnih aktih ter zlasti v Uredbi (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (57) in Direktivi Sveta 2008/90/ES (58) v zvezi z ustanovitvijo Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo, ki velja še naprej ne glede na razveljavitev Uredbe (EU) št. 652/2014.

(98)

Da se zagotovi kontinuiteta zagotavljanja podpore med programi za obdobje 2014–2020 na področjih konkurenčnosti in trajnostnosti podjetij, zlasti MSP, varstva potrošnikov, strank in končnih uporabnikov finančnih storitev, oblikovanja politik na področju finančnih storitev, rastlin, živali, hrane in krme ter evropske statistike, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 1287/2013, Uredbo (EU) št. 254/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (59), Uredbo (EU) 2017/826, Uredbo (EU) št. 258/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (60), Uredbo (EU) št. 652/2014 in Uredbo (EU) št. 99/2013, ter tem programom, zlasti glede nadaljevanja večletnih ukrepov ter ocenjevanja uspehov predhodnih programov, ter da se omogoči začetek izvajanja od začetka večletnega finančnega okvira 2021–2027 bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021. Odhodke v zvezi z upravljanjem ukrepov, ki ne bodo končani do konca trajanja Programa, bi bilo treba od 1. januarja 2028 po potrebi kriti z odobritvami za tehnično in upravno pomoč.

(99)

Zaradi zapoznelega začetka veljavnosti te uredbe ni mogoče upoštevati rokov, do katerih je treba sprejeti programe dela na področju rastlin, živali, živil in krme, do katerih morajo države članice predložiti svoje veterinarske in fitosanitarne programe za leti 2021 in 2022, in prav tako ni mogoče, da Komisija spoštuje roke, do katerih mora te programe odobriti. Da bi se zagotovilo pravilno izvajanje ukrepov na področju rastlin, živali, hrane in krme v letih 2021 in 2022, se navedeni roki za leti 2021 in 2022 ne bi smeli uporabljati.

(100)

Uredbe (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 bi bilo zato treba razveljaviti z učinkom od 1. januarja 2021 —