(1)

Organ ESMA bi moral pri ocenjevanju stopnje sistemskega tveganja, ki ga CNS iz tretje države pomeni za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, upoštevati nabor objektivnih kvantitativnih in kvalitativnih vidikov ter na tej podlagi utemeljiti svojo odločitev o priznanju CNS iz tretje države kot CNS stopnje 1 ali stopnje 2. Upoštevati bi moral tudi vse pogoje, pod katerimi je Komisija morda sprejela svojo odločitev o enakovrednosti. Organ ESMA mora pri ocenjevanju profila tveganja CNS iz tretjih držav upoštevati zlasti objektivne in pregledne kvantitativne kazalnike dejavnosti v zvezi s posli, opravljenimi glede klirinških udeležencev s sedežem v Uniji ali denominiranimi v valutah Unije, v času ocenjevanja. Organ ESMA mora poslovanje CNS obravnavati celostno, njegova ocena pa bi morala izražati tveganje, ki bi ga lahko posamezna CNS pomenila za finančno stabilnost Unije.

(2)

Pri podrobni opredelitvi meril, ki jih mora organ ESMA upoštevati pri določanju stopnje CNS iz tretje države, bi bilo treba obravnavati naravo transakcij, za katere je CNS opravila kliring, vključno z njihovo kompleksnostjo, profilom tveganja in povprečno zapadlostjo, ter preglednost in likvidnost zadevnih trgov ter stopnjo, do katere so klirinške dejavnosti CNS denominirane v eurih ali drugih valutah Unije. Pri tem lahko posebne lastnosti nekaterih produktov, kot so produkti na področju kmetijstva, ki kotirajo in se izvajajo na reguliranih trgih tretjih držav in se nanašajo na trge, ki jih večinoma uporabljajo domače nefinančne nasprotne stranke tiste tretje države, ki s takimi pogodbami upravljajo svoja poslovna tveganja, zaradi nizke stopnje medsebojnega sistemskega povezovanja s preostalim finančnim sistemom pomenijo zanemarljivo tveganje za klirinške člane in mesta trgovanja v Uniji.

(3)

Države, v katerih CNS posluje, obseg storitev, ki jih opravlja, značilnosti finančnih instrumentov, za katere opravlja kliring, in obseg kliringa so objektivni kazalniki kompleksnosti poslovanja CNS. Organ ESMA bi moral pri upoštevanju merila iz točke (a) člena 25(2a) Uredbe (EU) št. 648/2012 zato obravnavati lastniško, poslovno in korporacijsko strukturo CNS, obseg, naravo in kompleksnost klirinških storitev, ki jih ponuja CNS, ter koliko so navedene storitve pomembne za klirinške člane in stranke (v nadaljnjem besedilu: klirinški udeleženci) s sedežem v Uniji. Sistemski pomen CNS bi bilo treba oceniti celostno, pri čemer pa bi moral organ ESMA še zlasti upoštevati delež poslovanja, ki ga CNS opravi v valutah Unije, in delež poslovanja CNS, ki izhaja od klirinških udeležencev s sedežem v Uniji. Pri CNS, za katero je verjetneje, da je sistemsko pomembna za Unijo, je pomembno, da organ ESMA oceni strukturo in lastništvo skupine, katere del je morda CNS, da ugotovi, ali obstaja tveganje za interese Unije. Poleg tega bi bilo treba oceniti tudi globino, likvidnost in preglednost trgov, za katere taka CNS opravlja storitve, da bi lahko organ ESMA bolje razumel tveganje za klirinške člane s sedežem v Uniji pri izvajanju dražb za upravljanje neizpolnjenih obveznosti.

(4)

Poglavitni elementi, ki jih je treba upoštevati pri oceni zmogljivosti CNS, da prenese katere koli neugodne razmere, so kapital CNS in finančna sredstva, ki so jih odobrili klirinški udeleženci, ter vrsta in narava zavarovanja, ki ga zagotavljajo. Organ ESMA bi moral zato ob upoštevanju merila iz točke (b) člena 25(2a) Uredbe (EU) št. 648/2012 imeti pregled nad finančnimi sredstvi, ki jih ima CNS na voljo v primeru neizpolnitve obveznosti ali dogodka, ki ni povezan z neizpolnitvijo obveznosti. Organ ESMA bi moral upoštevati tudi zavarovano, nezavarovano, odobreno, neodobreno, financirano ali nefinancirano naravo teh sredstev ter sredstva, ki jih CNS uporablja za zagotavljanje pravne varnosti in zaupanja glede poravnave plačil, ki jih opravlja, in zavarovanja, ki ga mora obravnavati. Nazadnje, organ ESMA bi moral upoštevati obstoj, naravo in učinek okvira za sanacijo in reševanje CNS v jurisdikciji, v kateri posluje CNS, ki je zaprosila za priznanje. Take okvire za sanacijo in reševanje bi bilo treba oceniti glede na mednarodno dogovorjene smernice in ključne lastnosti. Organ ESMA bi moral pri proučevanju tveganja v zvezi s poravnavo in likvidnostjo pri tistih CNS, ki bodo verjetno sistemske, posebno pozornost nameniti temu, kako varen je dostop teh CNS do likvidnosti, in likvidnostnim pritiskom na valute Unije. Varnost plačil in poravnav se lahko okrepi z uporabo tehnologije razpršene evidence ali drugimi novimi tehnologijami, zato bi moral organ ESMA pozornost nameniti dodatnemu tveganju, ki bi ga to lahko pomenilo za CNS, zlasti kibernetskemu tveganju.

(5)

Narava pogojev, ki jih določi CNS, da lahko klirinški udeleženci dostopajo do njenih storitev, in povezave med navedenimi klirinškimi udeleženci vplivajo na to, kako lahko neugoden dogodek v zvezi z navedenimi udeleženci vpliva na CNS. Organ ESMA bi moral zato ob upoštevanju merila iz točke (c) člena 25(2a) Uredbe (EU) št. 648/2012 ugotoviti identiteto klirinških udeležencev v CNS, kolikor je to mogoče, zlasti kadar navedena CNS opravlja storitve za klirinške udeležence s sedežem v Uniji. Organ ESMA bi moral ugotoviti tudi ustrezen tržni delež ali relativni pomen klirinških udeležencev ali skupin klirinških udeležencev v navedeni CNS. V obsegu, potrebnem za oceno učinka, ki bi ga lahko to imelo na strukturo klirinškega članstva, bi moral organ ESMA oceniti pogoje in možnosti, pod katerimi CNS zagotavlja dostop do svojih klirinških storitev. V zvezi s CNS, ki bo verjetno sistemska za Unijo, bi moral organ ESMA oceniti, ali so pravne in bonitetne zahteve, ki jih CNS določi za svoje klirinške člane, dovolj stroge.

(6)

V primeru težav CNS bodo klirinški udeleženci morda morali neposredno ali posredno uporabljati podobne ali enake storitve, ki jih opravljajo druge CNS. Da bi organ ESMA ocenil relativni pomen CNS, ki zaprosi za priznanje, bi moral ob upoštevanju merila iz točke (d) člena 25(2a) Uredbe (EU) št. 648/2012 torej ugotoviti, ali lahko klirinški udeleženci klirinške storitve, ki jih opravlja navedena CNS, ali njihov del nadomestijo s storitvami, ki jih opravljajo druge CNS, zlasti kadar imajo navedene druge CNS dovoljenje, izdano v Uniji, ali so v njej priznane. Kadar lahko klirinški člani in stranke s sedežem v Uniji kliring nekaterih produktov, za katere velja obveznost kliringa, opravijo le v eni CNS iz tretje države, bi moral organ ESMA zelo pozorno proučiti sistemski pomen navedene CNS.

(7)

CNS so lahko na več načinov povezane z drugimi finančnimi infrastrukturami, kot so druge CNS ali centralne depotne družbe. Motnje navedenih povezav lahko negativno vplivajo na dobro delovanje CNS. Zato bi moral organ ESMA ob upoštevanju merila iz točke (e) člena 25(2a) Uredbe (EU) št. 648/2012 oceniti, koliko je CNS povezana z drugimi infrastrukturami finančnih trgov ali finančnimi institucijami na način, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic. Pri tem bi moral posebno pozornost nameniti povezavam in medsebojnim odvisnostim s subjekti v Uniji. Nazadnje, opredeliti in oceniti bi moral naravo storitev, ki jih CNS odda v zunanje izvajanje, in tveganje, ki jih lahko take ureditve pomenijo za CNS, če bi se iz katerega koli razloga prekinile ali okrnile.

(8)

Kadar se z uporabo objektivnih kvantitativnih kazalnikov ugotovi, da je izpostavljenost klirinških članov in strank s sedežem v Uniji do CNS precejšnja, bi moral organ ESMA pri vsakem merilu oceniti dodatne elemente. Večje kot je število navedenih kazalnikov, ki jih izpolnjuje CNS, večja je verjetnost, da organ ESMA sklene, da je ta CNS sistemsko pomembna za finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic.

(9)

Ta delegirana uredba bi morala začeti veljati čim prej, da se zagotovi čimprejšnji začetek izvajanja Uredbe (EU) 2019/2099 Evropskega parlamenta in Sveta (2) –