(1)

Posledice izbruha COVID-19 so države članice prizadele na način brez primere. Trenutna javnozdravstvena kriza ovira rast v državah članicah, kar še poslabšuje resne težave s pomanjkanjem likvidnosti zaradi nenadnega velikega povečanja javnih naložb, ki so potrebne v njihovih zdravstvenih sistemih in drugih sektorjih njihovih gospodarstev. Zaradi tega so nastale izredne razmere, ki jih je treba reševati s posebnimi ukrepi.

(2)

V odziv na vpliv javnozdravstvene krize sta bili uredbi (EU) št. 1301/2013 (3) in (EU) št. 1303/2013 (4) Evropskega parlamenta in Sveta že spremenjeni z Uredbo (EU) 2020/460 Evropskega parlamenta in Sveta (5), da se je omogočila večja prožnost pri izvajanju programov, ki se podpirajo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (v nadaljnjem besedilu skupaj: skladi) ter Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR). Da bi prispevali k učinkovitemu odzivu na sedanjo javnozdravstveno krizo, je bil obseg podpore iz ESRR precej razširjen.

(3)

Vendar pa postajajo resni negativni učinki na gospodarstva in družbe Unije vedno hujši. Zato je treba državam članicam zagotoviti izredno dodatno prožnost, da se bodo lahko odzvale na to javnozdravstveno krizo brez primere, in sicer z razširitvijo možnosti uporabe celotne neporabljene podpore iz skladov.

(4)

Da bi zmanjšali breme za javne proračune v odziv na javnozdravstveno krizo, bi bilo treba državam članicam izjemoma omogočiti, da za programe kohezijske politike zaprosijo za 100‐odstotno stopnjo sofinanciranja za obračunsko leto 2020–2021, in sicer v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Na podlagi ocene uporabe te izredne stopnje sofinanciranja bi Komisija lahko predlagala razširitev tega ukrepa.

(5)

Da bi državam članicam zagotovili dodatno prožnost pri prerazporeditvi sredstev za zagotovitev prilagojenih odzivov na javnozdravstveno krizo, bi bilo treba v okviru cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ uvesti ali okrepiti možnosti prenosov finančnih sredstev med ESRR, ESS in Kohezijskim skladom. Poleg tega bi bilo treba zaradi splošno razširjenega vpliva javnozdravstvene krize za države članice izjemoma povečati tudi možnosti prenosa sredstev med kategorijami regij, ob tem pa upoštevati cilje Pogodbe na področju kohezijske politike. Taki prenosi ne bi smeli vplivati na sredstva v okviru cilja „evropsko teritorialno sodelovanje“, dodatne dodelitve za najbolj oddaljene regije ali podporo pobudi za zaposlovanje mladih in Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim.

(6)

Da bi se državam članicam omogočila hitra uporaba razpoložljivih sredstev za odziv na izbruh COVID-19 in ob upoštevanju, da je izvajanje programov za obdobje 2014–2020 v pozni fazi in da lahko prenos zadeva le sredstva, ki so na voljo za načrtovanje programov za leto 2020, je upravičeno, da se države članice za preostanek programskega obdobja izjemoma izvzamejo iz obveznosti izpolnjevanja zahtev glede tematske osredotočenosti.

(7)

Da se državam članicam omogoči, da se osredotočijo na potreben odziv na izbruh COVID-19 in zmanjšajo upravna bremena, bi bilo treba poenostaviti nekatere postopkovne zahteve, povezane z izvajanjem programov in revizijami. Zlasti sporazumi o partnerstvu se za preostanek programskega obdobja ne bi smeli več spreminjati niti zaradi upoštevanja predhodnih sprememb operativnih programov niti zaradi uvajanja kakršnih koli drugih sprememb. Treba bi bilo odložiti roke za predložitev letnih poročil o izvajanju za leto 2019 in predložitev zbirnega poročila Komisije na podlagi teh letnih poročil o izvajanju. V zvezi s skladi in ESPR bi morala biti za obračunsko leto 2019–2020 izrecno določena tudi razširjena možnost za revizijske organe, da uporabijo nestatistično metodo vzorčenja.

(8)

Primerno je določiti, da bi se za zaključene ali v celoti izvedene operacije, ki spodbujajo zmogljivosti za odzivanje na krize v okviru izbruha COVID-19, izjemoma dovolila upravičenost izdatkov. Moralo bi biti možno, da se take operacije izberejo, še preden Komisija odobri potrebne spremembe programa. Določiti bi bilo treba posebne ureditve za sklicevanje na izbruh COVID-19 kot na višjo silo v okviru prenehanja obveznosti.

(9)

Za zmanjšanje upravnih bremen in zamud pri izvajanju, kadar so potrebne spremembe finančnih instrumentov za zagotovitev učinkovitega odziva na javnozdravstveno krizo, za preostanek programskega obdobja ne bi smela biti več potrebna revizija in posodabljanje predhodnih ocen in posodobljenih poslovnih načrtov ali enakovrednih dokumentov kot spremnih dokumentov, ki dokazujejo, da je bila zagotovljena podpora uporabljena za predvideni namen. Razširiti bi bilo treba možnosti za podporo za obratni kapital prek finančnih instrumentov v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).

(10)

Za zagotovitev, da lahko države članice v celoti izkoristijo podporo iz skladov in ESPR, bi bilo treba zagotoviti dodatno prožnost za izračun končnega plačila ob koncu programskega obdobja.

(11)

Za olajšanje prenosov, odobrenih na podlagi te uredbe, se pogoj iz točke (f) člena 30(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) v zvezi z uporabo odobritev za isti cilj ne bi smel uporabljati za prenose, predlagane na podlagi te uredbe.

(12)

Za zagotovitev skladnosti med pristopom na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu med trenutnim izbruhom COVID-19 in pomočjo de minimis na eni strani ter pogoji za zagotavljanje podpore podjetjem v težavah v okviru ESRR na drugi strani, bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1301/2013 spremeniti, da se omogoči dodeljevanje podpore takim podjetjem v teh posebnih okoliščinah.

(13)

Ker cilja te uredbe, in sicer odziva na vpliv javnozdravstvene krize z uvedbo ukrepov za prožnost pri dodeljevanju podpore iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)

Glede na nujnost razmer v povezavi z izbruhom COVID-19 bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

(15)

Zaradi izbruha COVID-19 in nujne potrebe po obravnavi s tem povezane javnozdravstvene krize ter njenih družbenih in gospodarskih posledic je bilo primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen PEU, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(16)

Uredbi (EU) št. 1301/2013 in (EU) št. 1303/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –