(1)

Za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj je treba olajšati uporabo finančnih informacij.

(2)

Zaradi okrepitve varnosti, izboljšanja pregona finančnega kriminala, boja proti pranju denarja in preprečevanja davčnega kriminala v državah članicah in po vsej Uniji morajo imeti finančnoobveščevalne enote (FIU) in javni organi, pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj, boljši dostop do informacij, s čimer se bo izboljšala njihova sposobnost izvajanja finančnih preiskav in izboljšalo sodelovanje med njimi.

(3)

Na podlagi člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) si morajo Unija in države članice pomagati. Zavezati bi se morale tudi k poštenemu in hitremu sodelovanju.

(4)

Komisija se je v svojem sporočilu z dne 2. februarja 2016 o Akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma zavezala, da bo preučila možnost posebnega samostojnega pravnega instrumenta, da bi imeli organi držav članic, vključno z organi, pristojnimi za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, uradi za odvzem premoženjske koristi, davčnimi organi ter organi za preprečevanje korupcije, širši dostop do centraliziranih registrov bančnih in plačilnih računov. V tem akcijskem načrtu je pozvala tudi k pregledu ovir pri dostopu do informacij, njihovi izmenjavi in uporabi ter operativnem sodelovanju med FIU.

(5)

Boj proti hudim kaznivim dejanjem, vključno s finančnimi goljufijami in pranjem denarja, ostaja prednostna naloga za Unijo.

(6)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (3) zahteva od držav članic, da uvedejo sisteme centraliziranih registrov bančnih računov ali sisteme za pridobivanje podatkov, ki bi omogočali pravočasno identifikacijo imetnikov bančnih in plačilnih računov ter sefov.

(7)

Na podlagi Direktive (EU) 2015/849 morajo biti informacije iz takih centraliziranih registrov bančnih računov neposredno dostopne FIU, do njih pa morajo imeti dostop tudi nacionalni organi, pristojni za preprečevanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma.

(8)

Takojšen in neposreden dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov je pogosto nepogrešljiv za uspeh kazenske preiskave ali pravočasno odkritje, sledenje in začasno zavarovanje zadevnih sredstev z namenom njihovega odvzema. Neposreden dostop je najhitrejša vrsta dostopa do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov. Zato bi bilo treba s to direktivo določiti pravila, ki bi imenovanim organom držav članic, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, omogočila neposreden dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov. Kadar država članica dostop do informacij o bančnih računih zagotavlja prek osrednjega elektronskega sistema za pridobivanje podatkov, bi morala ta država članica zagotoviti, da organ, ki upravlja sistem za pridobivanje podatkov, imenovanim pristojnim organom takoj in nefiltrirano sporoči rezultate iskanja. Ta direktiva ne bi smela vplivati na kanale za izmenjavo informacij med pristojnimi organi ali na njihova pooblastila, da pridobijo informacije od pooblaščenih subjektov v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Na področje uporabe te direktive ne spada noben dostop do informacij, ki jih nacionalni organi hranijo v centraliziranih registrih za namene, ki niso zajeti v tej direktivi, ali v zvezi s kaznivimi dejanji, ki niso zajeta s to direktivo.

(9)

Glede na to, da so v vsaki državi članici za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj pristojni številni organi, ter za zagotovitev sorazmernega dostopa do finančnih in drugih informacij v okviru te direktive, bi morale države članice določiti, kateri organi so pooblaščeni, da dostopajo do centraliziranih registrov bančnih računov in lahko za namene te direktive od FIU zahtevajo informacije. Države članice bi morale pri izvajanju te direktive upoštevati naravo, organizacijski status, naloge in pravice teh organov, kot je določeno v njihovem nacionalnem pravu, vključno z obstoječimi mehanizmi za zaščito finančnih sistemov pred pranjem denarja in financiranjem terorizma.

(10)

Uradi za odvzem premoženjske koristi bi morali biti imenovani izmed pristojnih organov in imeti neposreden dostop do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje posameznega hudega kaznivega dejanja ali pri nudenju podpore v posamezni kazenski preiskavi, vključno z identifikacijo, sledenjem in začasnim zavarovanjem sredstev.

(11)

Kolikor so davčni organi in protikorupcijske agencije po nacionalnem pravu pristojni za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj, bi se morali prav tako šteti za organe, ki jih je mogoče imenovati za namene te direktive. Upravne preiskave, razen tistih, ki jih izvajajo FIU v okviru preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter učinkovitega boja proti njima, ne bi smele biti zajete v tej direktivi.

(12)

Storilci kaznivih dejanj, zlasti hudodelske združbe in teroristi, pogosto delujejo v različnih državah članicah in njihova sredstva, vključno z bančnimi računi, se pogosto nahajajo v drugih državah članicah. Zaradi čezmejne razsežnosti hudih kaznivih dejanj, vključno s terorizmom, in povezanih finančnih dejavnosti, je pogosto potrebno, da pristojni organi, ki izvajajo kazenske preiskave v eni državi članici, dostopajo do informacij o bančnih računih v drugih državah članicah.

(13)

Pristojni organi lahko informacije, ki jih pridobijo iz nacionalnih centraliziranih registrov bančnih računov, izmenjujejo s pristojnimi organi v drugi državi članici, in sicer v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2006/960/PNZ (4), Direktivo 2014/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta (5) in veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(14)

Z Direktivo (EU) 2015/849 se je bistveno okrepil pravni okvir Unije, ki ureja dejavnosti in sodelovanje FIU, vključno z oceno Komisije o možnosti vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma. Pravni status FIU se po državah članicah razlikuje od upravnega statusa ali statusa organa preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj do mešanice obeh. Pooblastila FIU vključujejo pravico dostopa do finančnih in upravnih informacij ter informacij v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki jih potrebujejo za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj ali financiranja terorizma ter za boj proti njim. Vendar pa pravo Unije ne določa vseh posebnih orodij in mehanizmov, s katerimi bi morale FIU razpolagati, da bi lahko dostopale do tovrstnih informacij in izpolnjevale svoje naloge. Ker so države članice v celoti odgovorne za vzpostavitev in določitev organizacijske narave FIU, se obseg dostopa različnih FIU do regulativnih podatkovnih zbirk razlikuje, zato je izmenjava informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ali organi pregona ter FIU pomanjkljiva.

(15)

Da bi se povečali pravna varnost in operativna učinkovitost, bi bilo treba s to direktivo določiti pravila za okrepitev sposobnosti FIU za izmenjavo finančnih informacij in finančne analize z imenovanimi pristojnimi organi v njihovi državi članici v zvezi z vsemi hudimi kaznivimi dejanji. Natančneje, FIU bi morale biti dolžne sodelovati z imenovanimi pristojnimi organi svojih držav članic in biti sposobne pravočasno odgovoriti na obrazložene zahteve po finančnih informacijah ali finančni analizi, ki jih vložijo ti imenovani pristojni organi, kadar so te finančne informacije ali finančna analiza potrebne, o čemer se odloča za vsak primer posebej, in če je razlog za takšne zahteve povezan s preprečevanjem, odkrivanjem, preiskovanjem ali pregonom hudih kaznivih dejanj, pri čemer veljajo izjeme iz člena 32(5) Direktive (EU) 2015/849. Ta zahteva ne bi smela izključevati avtonomnosti FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849. Zlasti v primerih, kadar zahtevane informacije izvirajo iz FIU druge države članice, bi bilo treba upoštevati vse omejitve in pogoje, ki jih za uporabo teh informacij določi zadevna FIU. Za vsakršno uporabo za namene, ki presegajo tiste, ki so bili prvotno odobreni, bi bilo treba zahtevati predhodno soglasje zadevne FIU. FIU bi morala ustrezno obrazložiti vsakršno odklonitev odgovora na zahtevo po informacijah ali analizi. Ta direktiva ne bi smela vplivati na operativno neodvisnost in avtonomnost FIU iz Direktive (EU) 2015/849, vključno z avtonomnostjo FIU, da spontano posredujejo informacije na lastno pobudo za namene te direktive.

(16)

V tej direktivi bi bilo treba določiti tudi jasno opredeljen pravni okvir, ki bi FIU omogočal, da bi zahtevale ustrezne podatke, shranjene pri imenovanih pristojnih organih v njihovi državi članici, kar bi jim omogočilo učinkovito preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, povezanih predhodnih kaznivih dejanj in financiranja terorizma ter za boj proti njim.

(17)

FIU bi si morale prizadevati za hitro izmenjavo finančnih informacij ali finančne analize v izjemnih in nujnih primerih, kadar so te informacije ali analiza povezane s terorizmom ali organiziranim kriminalom, povezanim s terorizmom.

(18)

Takšna izmenjava ne bi smela ovirati aktivne vloge FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849 pri posredovanju njene analize drugim FIU, kadar navedena analiza razkriva dejstva, ravnanje ali sum pranja denarja in financiranja terorizma, ki so v neposrednem interesu teh drugih FIU. Finančna analiza zajema operativno analizo, ki se osredotoča na posamezne primere in konkretne cilje ali na ustrezne izbrane informacije, odvisno od vrste in obsega razkritih prejetih informacij ter pričakovane uporabe informacij po njihovem posredovanju, ter tudi strateško analizo, ki obravnava trende in vzorce v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Vendar ta direktiva ne bi smela posegati v organizacijski status in vlogo, ki ju FIU podeljuje nacionalno pravo držav članic.

(19)

Glede na občutljivost finančnih podatkov, ki bi jih morale analizirati FIU, in potrebne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov bi bilo treba s to direktivo izrecno določiti vrsto in obseg informacij, ki si jih lahko izmenjajo FIU, FIU in imenovani pristojni organi ter imenovani pristojni organi različnih držav članic. S to direktivo se ne bi smele spreminjati trenutno dogovorjene metode za zbiranje podatkov. Države članice pa bi morale imeti možnost razširiti obseg finančnih informacij in informacij o bančnih računih, ki si jih lahko izmenjajo FIU in imenovani pristojni organi. Države članice bi morale imeti tudi možnost olajšati dostop imenovanih pristojnih organov do finančnih informacij in informacij o bančnih računih za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona kaznivih dejanj, ki niso huda kazniva dejanja. Ta direktiva ne bi smela odstopati od veljavnih pravil o varstvu podatkov.

(20)

V okviru posebnih pristojnosti in nalog Agencije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), ustanovljene z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta (6), določenih v navedeni uredbi, Europol podpira čezmejne preiskave s strani držav članic glede dejavnosti pranja denarja mednarodnih hudodelskih združb. V zvezi s tem bi moral Europol uradno obveščati države članice o vseh informacijah in povezavah med kaznivimi dejanji, ki zadevajo te države članice. V skladu z navedeno uredbo so nacionalne enote Europola organi za zvezo med Europolom in organi držav članic, ki so pristojni za preiskovanje kaznivih dejanj. Da bi se Europolu zagotovile informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, bi morala vsaka država članica dovoliti, da njena FIU odgovarja na zahteve po finančnih informacijah in finančni analizi, ki jih prek nacionalnih enot Europola te države članice ali, kjer je ustrezno, neposredno pri njih vloži Europol. Države članice bi morale tudi določiti, da so njihova nacionalna enota Europola in po potrebi njihovi imenovani pristojni organi pooblaščeni za odgovarjanje na zahteve po informacijah o bančnih računih, ki jih vloži Europol. Zahteve, ki jih vloži Europol, bi morale biti ustrezno utemeljene. Zahteve bi bilo treba vložiti za vsak primer posebej v okviru omejitev odgovornosti Europola in za izpolnjevanje njegovih nalog. Operativna neodvisnost in avtonomnost FIU ne bi smeli biti ogroženi, FIU pa bi morale same odločati o tem, ali bodo zagotovile zahtevane informacije ali analizo. Za zagotovitev hitrega in učinkovitega sodelovanja bi morale FIU pravočasno odgovoriti na zahteve Europola. V skladu z Uredbo (EU) 2016/794 bi moral Europol nadaljevati s sedanjo prakso zagotavljanja povratnih informacij državam članicam o tem, kako se uporabljajo informacije ali analiza, zagotovljene na podlagi te direktive.

(21)

Ta direktiva bi morala upoštevati tudi dejstvo, da so evropski delegirani tožilci Evropskega javnega tožilstva (EJT) v skladu s členom 43 Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 (7) po potrebi pooblaščeni, da pod enakimi pogoji, kot veljajo po nacionalnem pravu v podobnih zadevah, pridobijo vse zadevne informacije, shranjene v nacionalnih podatkovnih zbirkah o kazenskih preiskavah in podatkovnih zbirkah organov preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj ter v drugih ustreznih registrih javnih organov, vključno s centraliziranimi registri bančnih računov in sistemi za pridobivanje podatkov.

(22)

Komisija bi morala za okrepitev sodelovanja med FIU v bližnji prihodnosti opraviti oceno učinka, da bi ocenila možnost in ustreznost vzpostavitve usklajevalnega in podpornega mehanizma, kot je EU FIU.

(23)

Za zagotovitev ustreznega ravnovesja med učinkovitostjo in visoko ravnjo varstva podatkov bi morale države članice zagotoviti, da lahko občutljive finančne informacije, ki bi lahko razkrile občutljive podatke o rasi ali etničnem poreklu osebe, političnem mnenju, verskih ali filozofskih prepričanjih, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju ali spolni usmerjenosti, obdelujejo le osebe, ki so bile za to posebej pooblaščene, in sicer v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov.

(24)

S to direktivo se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, ki jih priznavata člen 6 PEU in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do varstva osebnih podatkov, prepoved diskriminacije, svoboda gospodarske pobude, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, domneva nedolžnosti in pravica do obrambe ter načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni, pa tudi temeljne pravice in načela, ki jih določa mednarodno pravo in mednarodni sporazumi, katerih pogodbenica je Unija ali vse države članice, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter ustave držav članic na njihovih zadevnih področjih uporabe.

(25)

Nujno je treba zagotoviti, da se pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te direktive v celoti spoštuje pravica do varstva osebnih podatkov. Vsako takšno obdelavo urejata Uredba (EU) 2016/679 (8) in Direktiva (EU) 2016/680 (9) Evropskega parlamenta in Sveta v okviru svojega posameznega področja uporabe. Kar zadeva dostop uradov za odvzem premoženjske koristi do centraliziranih registrov bančnih računov in sistemov za pridobivanje podatkov, se uporablja Direktiva (EU) 2016/680, medtem ko se člen 5(2) Sklepa Sveta 2007/845/PNZ (10) ne uporablja. Kar zadeva Europol, se uporablja Uredba (EU) 2016/794. V zvezi z mehanizmi za obdelavo občutljivih podatkov in evidenc zahtev po informacijah bi bilo treba s to direktivo določiti posebne in dodatne zaščitne ukrepe ter pogoje za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.

(26)

Pristojni organi bi morali vse osebne podatke, pridobljene na podlagi te direktive, obdelovati v skladu z veljavnimi pravili o varstvu podatkov, le če je to nujno in sorazmerno za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona hudih kaznivih dejanj.

(27)

Poleg tega je za spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in pravice do zasebnosti ter za omejitev učinka dostopa do informacij v centraliziranih registrih bančnih računov in sistemih za pridobivanje podatkov nujno zagotoviti pogoje, pod katerimi je takšen dostop omejen. Zlasti bi morale države članice zagotoviti, da se za dostop pristojnih organov do osebnih podatkov za namene te direktive uporabljajo ustrezne politike in ukrepi za varstvo podatkov. Dostop do informacij, ki vsebujejo osebne podatke in jih je mogoče pridobiti iz centraliziranih registrov bančnih računov ali s postopki avtentikacije, bi moralo imeti le pooblaščeno osebje. Za osebje z dostopom do teh občutljivih podatkov bi bilo treba zagotoviti usposabljanje o varnostnih praksah pri izmenjavi podatkov in ravnanju z njimi.

(28)

Prenos finančnih podatkov tretjim državam in mednarodnim partnerjem za namene te direktive bi moral biti dovoljen le pod pogoji iz poglavja V Uredbe (EU) 2016/679 ali poglavja V Direktive (EU) 2016/680.

(29)

Komisija bi morala poročati o izvajanju te direktive tri leta po datumu njenega prenosa in nato vsaka tri leta. V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (11) bi morala Komisija to direktivo tudi oceniti na podlagi informacij, zbranih v okviru posebnih ureditev za spremljanje, in sicer da bi ocenila dejanske učinke direktive in potrebo po nadaljnjem ukrepanju.

(30)

Namen te direktive je zagotoviti sprejetje pravil, s katerimi se bo državljanom Unije zajamčila večja raven varnosti, in sicer s preprečevanjem kriminala in boju proti njemu v skladu s členom 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Teroristične in kriminalne grožnje zaradi svoje čezmejne narave ogrožajo Unijo kot celoto, nanje pa se je treba odzivati na ravni celotne Unije. Če se v eni državi članici informacije o bančnih računih in finančne informacije ne uporabljajo učinkovito, bi lahko storilci kaznivih dejanj to izkoriščali in imeli od tega koristi, kar bi lahko imelo posledice v drugi državi članici.

(31)

Ker cilja te direktive, in sicer FIU in javnim organom, pristojnim za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje ali pregon hudih kaznivih dejanj, zagotoviti boljši dostop do informacij, s čimer se bo izboljšala njihova sposobnost izvajanja finančnih preiskav in izboljšalo sodelovanje med njimi, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(32)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive glede odločitev Komisije o pooblastitvi držav članic za začasno uporabo ali sklenitev sporazumov s tretjimi državami, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (12).

(33)

Sklep Sveta 2000/642/PNZ bi bilo treba razveljaviti, saj njegov predmet urejanja urejajo drugi akti Unije in zato ni več potreben.

(34)

V skladu s členom 3 Protokola št. 21 o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen PEU in PDEU, sta Združeno kraljestvo in Irska podali uradno obvestilo, da želita sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive.

(35)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU, Danska ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(36)

V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (13) je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal 10. septembra 2018 –