20.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/3

(1)

Evropski organ za vrednostne papirje in trge (v nadaljnjem besedilu: ESMA) je bil uradno obveščen o razredih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere imajo določene centralne nasprotne stranke (v nadaljnjem besedilu: CNS) dovoljenje za kliring. ESMA je za vsakega od navedenih razredov ocenila merila, ki so bistvena, da lahko zanje velja obveznost kliringa, vključno z ravnjo standardizacije, velikostjo in likvidnostjo ter razpoložljivostjo informacij o oblikovanju cen. Določila je razrede obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: obrestni izvedeni finančni instrumenti OTC), za katere bi morala veljati obveznost kliringa v skladu s postopkom iz Uredbe (EU) št. 648/2012, pri čemer je bil najpomembnejši cilj zmanjšanje sistemskega tveganja.

(2)

Pogodbe o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC imajo lahko stalen nominalni znesek, spremenljiv nominalni znesek ali pogojni nominalni znesek. Pogodbe s stalnim nominalnim zneskom imajo nominalni znesek, ki se med trajanjem pogodbe ne spreminja. Pogodbe s spremenljivim nominalnim zneskom imajo nominalni znesek, ki se med trajanjem pogodbe spreminja na predvidljiv način. Pogodbe s pogojnim nominalnim zneskom imajo nominalni znesek, ki se med trajanjem pogodbe spreminja na nepredvidljiv način. Pogojni nominalni zneski povečujejo kompleksnost pri oblikovanju cen in upravljanju tveganj, povezano s pogodbami o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC, in s tem vplivajo na sposobnost CNS, da za njih opravljajo kliring. Ta lastnost bi se morala upoštevati pri opredelitvi razredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere bi morala veljati obveznost kliringa.

(3)

Pri določanju, za katere razrede pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC bi morala veljati obveznost kliringa, bi bilo treba upoštevati posebno naravo pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki se sklenejo z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice. V tem pogledu razredi obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa v skladu s to uredbo, ne bi smeli zajemati pogodb, sklenjenih z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, če izpolnjujejo določene pogoje.

(4)

Različne nasprotne stranke potrebujejo različna obdobja za vzpostavitev potrebnih ureditev za kliring obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa. Da bi se zagotovilo nadzorovano in pravočasno izvajanje navedene obveznosti, bi morale biti nasprotne stranke razvrščene v tri kategorije, v katerih za dovolj podobne nasprotne stranke obveznost kliringa začne veljati na isti datum.

(5)

Prva kategorija bi morala vključevati tako finančne kot nefinančne nasprotne stranke, ki so na dan začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani vsaj ene od ustreznih CNS ter vsaj za enega od razredov obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa, saj imajo navedene nasprotne stranke že izkušnje s kliringom obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC in že vzpostavljene povezave s takimi CNS za kliring vsaj enega od navedenih razredov. Nefinančne stranke, ki so klirinški člani, bi prav tako morale biti vključene v prvo kategorijo, saj so njihove izkušnje in priprave na centralni kliring primerljive s tistimi, ki jih imajo finančne stranke, vključene v to kategorijo.

(6)

Drugo in tretjo kategorijo bi morale sestavljati finančne nasprotne stranke, ki niso vključene v prvo kategorijo, razvrščene po skupinah glede na njihovo raven pravne in operativne zmogljivosti v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC. Intenzivnost poslovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC bi se morala uporabljati kot podlaga za razločevanje med ravnmi pravne in operativne zmogljivosti finančnih nasprotnih strank in zato bi bilo treba določiti kvantitativni prag za ločevanje med drugo in tretjo kategorijo na podlagi skupnega povprečnega nominalnega zneska izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring, ob koncu meseca. Navedeni prag bi bilo treba določiti na ustrezni ravni, da bi se ločilo manjše udeležence na trgu, hkrati pa še vedno zajelo pomembne ravni tveganj v okviru druge kategorije. Poleg tega bi moral biti prag usklajen s pragom, dogovorjenim na mednarodni ravni, v zvezi z zahtevami glede kritja za izvedene finančne instrumente, za katere se ne izvaja centralni kliring, da bi se izboljšalo zbliževanje predpisov in omejili stroški zagotavljanja skladnosti s predpisi. Tako kot v navedenih mednarodnih standardih bi bilo treba, medtem ko se prag uporablja na splošno na ravni skupine zaradi potencialnih skupnih tveganj znotraj skupine, za investicijske sklade prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, saj na obveznosti sklada običajno ne vplivajo obveznosti drugih skladov ali njihovega upravljavca naložb. Zato bi bilo treba prag uporabljati ločeno za posamezne sklade, vendar samo, če v primeru insolventnosti ali stečaja sklada vsak posamezen sklad predstavlja povsem ločeno skupino sredstev, za katera se vzpostavi ločena obračunska enota, ki niso zavarovana, zajamčena ali podprta s strani drugega investicijskega sklada ali samega upravljavca naložb.

(7)

Nekateri alternativni investicijski skladi niso zajeti v opredelitvi finančnih nasprotnih strank iz Uredbe (EU) št. 648/2012, čeprav delujejo z ravnjo operativne zmogljivosti, kar zadeva pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki je podobna ravni alternativnih investicijskih skladov, ki so zajeti v navedeni opredelitvi. Zato bi morali biti alternativni investicijski skladi, razvrščeni kot nefinančne nasprotne stranke, vključeni v iste kategorije nasprotnih strank kot alternativni investicijski skladi, razvrščeni kot finančne nasprotne stranke.

(8)

Četrta kategorija bi morala vključevati nefinančne nasprotne stranke, ki niso vključene v druge kategorije, ker imajo manj izkušenj in operativne zmogljivosti, kar zadeva izvedene finančne instrumente OTC in centralni kliring, kot druge kategorije nasprotnih strank.

(9)

Pri datumu, na katerega začne veljati obveznost kliringa za nasprotne stranke v prvi kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da morda nimajo potrebnih obstoječih povezav s CNS za vse razrede, za katere velja obveznost kliringa. Poleg tega nasprotne stranke v tej kategoriji predstavljajo točko dostopa za kliring za nasprotne stranke, ki niso klirinški člani, saj se pričakuje, da se bo zaradi začetka veljavnosti obveznosti kliringa obseg kliringa za stranke in kliringa za posredne stranke močno povečal. In končno, ta prva kategorija nasprotnih strank predstavlja pomemben delež obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere se je že opravil kliring, obseg transakcij, za katere se bo moral opraviti kliring, pa se bo pomembno povečal po datumu, na katerega bo začela veljati obveznost kliringa iz te uredbe. Zato je potreben razumen časovni okvir za nasprotne stranke v prvi kategoriji, da se bodo lahko pripravile na kliring dodatnih razredov in da bodo lahko obvladale povečanje obsega kliringa za stranke in posredne stranke ter se prilagodile vedno večjemu obsegu transakcij, za katere bo treba opraviti kliring, in sicer bi moral navedeni časovni okvir znašati šest mesecev.

(10)

Pri določitvi datuma, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke v drugi in tretji kategoriji, bi bilo treba upoštevati dejstvo, da jih bo večina pridobila dostop do CNS s tem, ko bodo postale stranka ali posredna stranka klirinškega člana. Ta proces lahko traja od 12 do 18 mesecev, odvisno od pravne in operativne zmogljivosti nasprotnih strank in njihove pripravljenosti v zvezi z vzpostavitvijo ureditev s klirinškimi člani, ki so potrebne za kliring pogodb.

(11)

Pri določitvi datuma, na katerega začne obveznost kliringa veljati za nasprotne stranke iz četrte kategorije, bi bilo treba upoštevati njihovo pravno in operativno zmogljivost ter dejstvo, da imajo manj izkušenj z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC in centralnim kliringom kot druge kategorije nasprotnih strank.

(12)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotno stranko v tretji državi in drugo nasprotno stranko v Uniji, ki pripadata isti skupini in sta v celoti vključeni v iste konsolidirane podatke, zanju pa se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj, bi bilo treba zagotoviti odloženi datum začetka uporabe obveznosti kliringa. Odložitev začetka uporabe bi morala zagotoviti, da za navedene pogodbe ne velja obveznost kliringa za omejeno obdobje med odsotnostjo izvedbenih aktov v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, ki zajemajo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi in v zvezi z jurisdikcijo nasprotne stranke, ki nima sedeža v Uniji. Pristojni organi bi morali biti sposobni preveriti vnaprej, ali nasprotni stranki, ki sklepata navedene pogodbe, spadata v isto skupino in izpolnjujeta druge pogoje glede transakcij znotraj skupine v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012.

(13)

Za razliko od izvedenih finančnih instrumentov OTC, pri katerih so nasprotne stranke nefinančne nasprotne stranke, Uredba (EU) št. 648/2012 zahteva, da se v primeru nasprotnih strank pri pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki so finančne nasprotne stranke, obveznost kliringa uporablja za pogodbe, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, če preostala zapadlost takih pogodb na datum, na katerega začne veljati obveznost, to upravičuje. Uporaba obveznosti kliringa za navedene pogodbe bi morala biti skladna s ciljem zagotavljanja enotne in dosledne uporabe Uredbe (EU) št. 648/2012. Usmerjena bi morala biti v zagotavljanje finančne stabilnosti in zmanjševanje sistemskega tveganja, pa tudi enakih konkurenčnih pogojev za udeležence na trgu, kadar se za razred pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC razglasi, da zanj velja obveznost kliringa. Minimalno preostalo zapadlost bi bilo zato treba določiti na ravni, ki zagotavlja dosego navedenih ciljev.

(14)

Preden začnejo veljati regulativni tehnični standardi, sprejeti v skladu s členom 5(2) Uredbe (EU) št. 648/2012, nasprotne stranke ne morejo predvideti, ali bo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, veljala obveznost kliringa na datum, ko začne navedena obveznost veljati. Ta negotovost pomembno vpliva na zmožnost udeležencev na trgu, da natančno določijo ceno pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih sklenejo, saj za pogodbe, za katere se izvaja centralni kliring, veljajo drugačni predpisi glede zavarovanja s premoženjem, kot za pogodbe, za katere se ne izvaja centralni kliring. Zahteva, da se opravlja retrospektivni kliring (forward-clearing) za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti te uredbe, ne glede na njihovo preostalo zapadlost na datum, na katerega začne veljati obveznost kliringa, bi lahko omejila zmožnost nasprotnih strank, da se ustrezno zavarujejo pred tržnimi tveganji, in vplivala na delovanje trga in finančno stabilnost ali jim preprečila izvajanje običajnih aktivnosti z varovanjem pred navedenimi tveganji na druge ustrezne načine.

(15)

Poleg tega za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po začetku veljavnosti te uredbe in pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, dokler nasprotne stranke v navedenih pogodbah ne bodo sposobne določiti kategorije, v katero spadajo, ter ali zanje velja obveznost kliringa pri določeni pogodbi, vključno s transakcijami znotraj skupine, in preden lahko vzpostavijo potrebne ureditve za sklenitev navedenih pogodb ob upoštevanju obveznosti kliringa. Zato je zaradi ohranitve pravilnega delovanja in stabilnosti trga ter enakih konkurenčnih pogojev med nasprotnimi strankami ustrezno upoštevati, da za navedene pogodbe ne bi smela veljati obveznost kliringa ne glede na njihovo preostalo zapadlost.

(16)

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene po uradnem obvestilu ESMA, ki sledi izdaji dovoljenja CNS za opravljanje kliringa določenega razreda izvedenih finančnih instrumentov OTC, vendar pred datumom, na katerega začne veljati obveznost kliringa, ne bi smela veljati obveznost kliringa, kadar te pogodbe niso zelo pomembne za sistemsko tveganje ali kadar bi zahteva po obveznosti kliringa zanje kako drugače ovirala enotno in dosledno uporabo Uredbe (EU) št. 648/2012. Kreditno tveganje nasprotne stranke, povezano s pogodbami o obrestnih izvedenih finančnih instrumentih OTC z daljšimi zapadlostmi, ostane na trgu dlje časa kot kreditno tveganje obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi. Naložitev obveznosti kliringa za pogodbe s kratkimi preostalimi zapadlostmi bi predstavljala breme za nasprotne stranke, ki ne bi bilo sorazmerno s stopnjo tveganja, ki naj bi se s tem zmanjšalo. Poleg tega obrestni izvedeni finančni instrumenti OTC s kratkimi preostalimi zapadlostmi predstavljajo samo majhen del celotnega trga in s tem razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja, povezanega s tem trgom. Minimalne preostale zapadlosti bi morale zato biti določene na ravni, ki zagotavlja, da obveznost kliringa ne velja za pogodbe s preostalo zapadlostjo samo nekaj mesecev.

(17)

Nasprotne stranke v tretji kategoriji nosijo razmeroma majhen delež skupnega sistemskega tveganja in imajo manjšo pravno in operativno zmogljivost v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC kot nasprotne stranke v prvi in drugi kategoriji. Bistveni elementi pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC, vključno z oblikovanjem cen obrestnih izvedenih finančnih instrumentov OTC, za katere velja obveznost kliringa in ki se sklenejo, preden začne navedena obveznost veljati, se bodo morali razmeroma hitro prilagoditi, da se bo lahko vključil kliring, ki bo opravljen šele nekaj mesecev po sklenitvi pogodbe. Ta postopek retrospektivnega kliringa (forward-clearing) vključuje pomembne prilagoditve modela za oblikovanje cen in spremembe dokumentacije navedenih pogodb o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Nasprotne stranke v tretji kategoriji imajo zelo omejeno zmožnost za vključitev retrospektivnega kliringa v svoje pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC. Zato bi zahteva, da navedene nasprotne stranke opravljajo kliring za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa, omejila njihovo zmožnost, da se ustrezno zavarujejo pred tržnimi tveganji, ter vplivala na delovanje in stabilnost trga ali jim preprečila izvajanje običajnih dejavnosti, če se ne bodo sposobne še naprej varovati pred tveganji. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, ki jih nasprotne stranke v tretji kategoriji sklenejo pred začetkom veljavnosti obveznosti kliringa.

(18)

Poleg tega se lahko pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC, sklenjene med nasprotnimi strankami, ki pripadajo isti skupini, izvzamejo iz kliringa, če so izpolnjeni določeni pogoji, da bi se preprečilo omejevanje učinkovitosti postopkov za upravljanje tveganj znotraj skupin in s tem ne bi ogrozilo doseganje poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012. Zato obveznost kliringa ne bi smela veljati za transakcije znotraj skupine, ki izpolnjujejo določene pogoje in ki so sklenjene pred datumom, ko zanje začne veljati obveznost kliringa.

(19)

Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je ESMA predložila Komisiji.

(20)

Poleg tega je ESMA izvedla odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analizirala morebitne povezane stroške in koristi, zaprosila za mnenje interesno skupino za vrednostne papirje in trge, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (2), ter se posvetovala z Evropskim odborom za sistemska tveganja –

(a)

uporabljajo se samo za varovanje pred neusklajenostjo obrestnih mer ali valutnih tečajev kritnega premoženja glede na krito obveznico;

(b)

registrirane ali evidentirane so v kritnem premoženju krite obveznice v skladu z nacionalno zakonodajo o kritih obveznicah;

(c)

v primeru reševanja ali insolventnosti izdajatelja kritih obveznic ali sklada kritnega premoženja se ne prekinejo;

(d)

nasprotna stranka v izvedenem finančnem instrumentu OTC, sklenjenem z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, je uvrščena vsaj enakovredno z imetniki kritih obveznic, razen če je nasprotna stranka v izvedenem finančnem instrumentu OTC, sklenjenem z izdajatelji kritih obveznic ali s skladi kritnega premoženja za krite obveznice, stranka, ki je v zaostanku z izpolnjevanjem finančnih obveznosti, ali prizadeta stranka ali se odpove enakovredni uvrstitvi;

(e)

krita obveznica izpolnjuje zahteve iz člena 129 Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) in zanjo velja regulativna zahteva glede zavarovanja s premoženjem v višini vsaj 102 %.

(a)

prva kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki so na datum začetka veljavnosti te uredbe klirinški člani v smislu člena 2(14) Uredbe (EU) št. 648/2012 za vsaj enega od razredov izvedenih finančnih instrumentov OTC iz Priloge I k tej uredbi ali Priloge I k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2015/2205 (4) vsaj ene od CNS z dovoljenjem ali priznanih pred navedenim datumom za opravljanje kliringa za vsaj enega od navedenih razredov;

(b)

druga kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo kategorijo in ki spadajo v skupino, pri kateri znaša skupna povprečna vrednost ob koncu meseca za neporavnani bruto nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov, za katere se ne izvaja centralni kliring v januarju, februarju in marcu, več kot 8 milijard EUR in ki so kar koli od naslednjega:

(c)

tretja kategorija, v kateri so nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo ali drugo kategorijo in ki so kar koli od naslednjega:

(d)

četrta kategorija, v kateri so nefinančne nasprotne stranke, ki ne spadajo v prvo, drugo ali tretjo kategorijo.

(a)

9. februarja 2017 za nasprotne stranke iz prve kategorije;

(b)

9. julija 2017 za nasprotne stranke iz druge kategorije;

(c)

9. februarja 2018 za nasprotne stranke iz tretje kategorije;

(d)

9. julija 2019 za nasprotne stranke iz četrte kategorije.

(a)

9. julija 2019, če se ni sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo; ali

(b)

na poznejšega od naslednjih datumov, če se je sprejel sklep o enakovrednosti v skladu s členom 13(2) Uredbe (EU) št. 648/2012 za namene člena 4 navedene uredbe, ki zajema pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC iz Priloge I k tej uredbi, v zvezi z zadevno tretjo državo:

(a)

nasprotna stranka s sedežem v tretji državi je finančna nasprotna stranka ali nefinančna nasprotna stranka;

(b)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je:

(c)

obe nasprotni stranki sta v celoti vključeni v isto konsolidirano poročilo v skladu s členom 3(3) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(d)

za obe nasprotni stranki se uporabljajo ustrezni centralizirani postopki za ovrednotenje, merjenje in kontrolo tveganj;

(e)

nasprotna stranka s sedežem v Uniji je svoj pristojni organ pisno obvestila, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a), (b), (c) in (d), pristojni organ pa je v 30 koledarskih dneh po prejemu obvestila potrdil, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

(a)

15 let za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 1 iz Priloge I;

(b)

3 leta za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 2 iz Priloge I;

(c)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene 9. oktobra 2016 ali po njem, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge I.

(a)

15 let za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 1 iz Priloge I;

(b)

3 leta za pogodbe, sklenjene ali prenovljene pred 9. oktobrom 2016, ki spadajo v razrede v tabeli 2 iz Priloge I;

(c)

6 mesecev za pogodbe, sklenjene ali prenovljene 9. oktobra 2016 ali po njem, ki spadajo v razrede v tabeli 1 ali tabeli 2 iz Priloge I.

(a)

15 let za pogodbe, ki spadajo v razrede v tabeli 1 iz Priloge I;

(b)

3 leta za pogodbe, ki spadajo v razrede v tabeli 2 iz Priloge I.