Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32016D2277

Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/2277 z dne 15. decembra 2016 o enakovrednosti regulativnega okvira Mednarodnega finančnega centra Dubaj za centralne nasprotne stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

C/2016/8343

OJ L 342, 16.12.2016, p. 65–67 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2016/2277/oj

16.12.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 342/65


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU) 2016/2277

z dne 15. decembra 2016

o enakovrednosti regulativnega okvira Mednarodnega finančnega centra Dubaj za centralne nasprotne stranke v skladu z Uredbo (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (1) ter zlasti člena 25(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Namen postopka za priznanje centralnih nasprotnih strank (v nadaljnjem besedilu: CNS) s sedežem v tretjih državah iz člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 je, da se CNS, ki imajo sedež in dovoljenje v tretjih državah, katerih regulativni standardi so enakovredni standardom iz navedene uredbe, omogoči opravljanje klirinških storitev za klirinške člane ali mesta trgovanja s sedežem v Uniji. Postopek priznanja in v tem okviru predviden sklep o enakovrednosti tako prispevata k doseganju poglavitnega cilja Uredbe (EU) št. 648/2012, tj. zmanjšanju sistemskega tveganja z razširjanjem uporabe varnih in stabilnih CNS za kliring pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, s katerimi se trguje na prostem trgu (v nadaljnjem besedilu: izvedeni finančni instrumenti OTC), vključno s primeri, kadar imajo navedene CNS sedež in dovoljenje v tretji državi.

(2)

Da bi se pravne ureditve tretjih držav v zvezi s CNS obravnavale kot enakovredne pravni ureditvi Unije, bi morale biti veljavne pravne in nadzorne ureditve v smislu doseganja regulativnih ciljev v veliki meri enakovredne zahtevam Unije. Namen te ocene enakovrednosti je torej preveriti, ali pravne in nadzorne ureditve Mednarodnega finančnega centra Dubaj (v nadaljnjem besedilu: DIFC) zagotavljajo, da CNS s sedežem in dovoljenjem v DIFC klirinških članov ali mest trgovanja s sedežem v Uniji ne izpostavljajo višji stopnji tveganja kot CNS z dovoljenjem v Uniji, posledično pa ne pomenijo nesprejemljivih stopenj sistemskega tveganja v Uniji. Zato bi bilo zlasti treba upoštevati bistveno manjša tveganja, ki so značilna za klirinške dejavnosti, ki se izvajajo na finančnih trgih, manjših od finančnega trga Unije.

(3)

V skladu s členom 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo biti izpolnjeni trije pogoji, v skladu s katerimi se ugotovi, da so pravne in nadzorne ureditve v tretji državi v zvezi s CNS z dovoljenjem v tej tretji državi enakovredne tistim, določenim v navedeni uredbi.

(4)

V skladu s prvim pogojem morajo CNS z dovoljenjem v tretji državi izpolnjevati pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(5)

Pravno zavezujoče zahteve DIFC za CNS z dovoljenjem v DIFC predstavljata regulativni zakon iz leta 2004 (Regulatory Law 2004) in zakon o trgih iz leta 2012 (Markets Law 2012) (v nadaljnjem besedilu: predpisi DIFC). Dopolnjuje ju pravilnik dubajskega Urada za finančne storitve (Dubai Financial Services Authority, v nadaljnjem besedilu: DFSA), ki vsebuje modul o tržnih institucijah z dovoljenjem (Authorised Market Institutions, AMI).

(6)

CNS z dovoljenjem v DIFC mora imeti dovoljenje DFSA kot tržna institucija z dovoljenjem. Ta sklep se nanaša samo na režim, ki se uporablja za tržne institucije z dovoljenjem, ki opravljajo dovoljeno finančno storitev upravljanja klirinške družbe v DIFC. Da bi tržne institucije z dovoljenjem pridobile dovoljenje za opravljanje kliringa, morajo izpolniti posebne zahteve, ki jih določi DFSA in ki so določene v pravilniku DFSA. Tržne institucije z dovoljenjem varno in učinkovito upravljajo klirinške sisteme in skrbno obvladujejo tveganja, povezana z njihovim poslovanjem in operacijami. Imeti morajo tudi zadostne finančne, človeške in sistemske vire.

(7)

Predpisi DIFC v celoti izvajajo mednarodne standarde, določene po načelih za infrastrukture finančnih trgov, ki sta jih aprila 2012 izdala Odbor za plačilne in poravnalne sisteme (CPSS) (2) in Mednarodno združenje nadzornikov trgov vrednostnih papirjev (IOSCO).

(8)

Predpisi DIFC od tržnih institucij z dovoljenjem zahtevajo, da sprejmejo notranja pravila in postopke za zagotavljanje skladnosti z vsemi zahtevami in ki so potrebni za ustrezno ureditev njihovih klirinških sistemov in sistemov za poravnavo. Pravilo 5.6 od tržnih institucij z dovoljenjem zahteva, da njihova notranja pravila in postopki vsebujejo posebne določbe, vključno s pravili za primere neizpolnjevanja obveznosti. Navedena notranja pravila in postopke je treba skupaj z vsemi spremembami pred začetkom njihovega izvajanja predložiti DFSA. DFSA lahko zavrne predlagana pravila ali zahteva njihove spremembe. V skladu s pravili DIFC so notranja pravila tržnih institucij z dovoljenjem pravno zavezujoča in izvršljiva zoper člane in druge udeležence.

(9)

Pravno zavezujoče zahteve, ki se uporabljajo za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC, torej sestavlja dvoplastni sistem. Temeljna načela iz pravilnika DFSA in predpisi DIFC določajo visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati tržne institucije z dovoljenjem, da bi pridobile dovoljenje za opravljanje klirinških storitev v DIFC (v nadaljnjem besedilu: osnovna pravila). Ta osnovna pravila so prva plast pravno zavezujočih zahtev v DIFC. Za dokazovanje skladnosti z osnovnimi pravili, morajo tržne institucije z dovoljenjem v skladu s pravilom 5.6 o pravilih poslovanja vzpostaviti svoja notranja pravila in postopke ter jih predložiti DFSA v odobritev pred začetkom njihovega izvajanja, DFSA pa jih lahko prepreči ali zavrne. Navedena notranja pravila in postopki so druga plast zahtev v DIFC.

(10)

Ocena enakovrednosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC, bi morala upoštevati tudi učinke na zmanjševanje tveganja, ki jih zagotavljajo v smislu stopnje tveganja, ki so jim izpostavljeni klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji, kadar so udeležena v teh subjektih. Učinki na zmanjševanje tveganja so odvisni od stopnje tveganja samih klirinških dejavnosti, ki jih opravlja zadevna CNS, ki je odvisna od velikosti finančnega trga, na katerem deluje, ter primernosti pravnih in nadzornih ureditev, ki se uporabljajo za CNS za zmanjšanje navedene stopnje tveganja. Da bi bil dosežen enakovreden učinek na zmanjševanje tveganja, so potrebne strožje zahteve za zmanjševanje tveganja za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na večjih finančnih trgih, kjer je stopnja tveganja sama po sebi večja kot za CNS, ki opravljajo svoje dejavnosti na manjših finančnih trgih, na katerih je stopnja tveganja sama po sebi manjša.

(11)

Finančni trg, na katerem tržne institucije z dovoljenjem v DIFC opravljajo svoje klirinške dejavnosti, je precej manjši od trga, na katerem so aktivne CNS s sedežem v Uniji. Od leta 2011 je bilo malo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti ali kliringa zanje. Zato so klirinški člani in mesta trgovanja s sedežem v Uniji s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v DIFC izpostavljeni precej manjšim tveganjem kot s sodelovanjem v CNS z dovoljenjem v Uniji.

(12)

Pravne in nadzorne ureditve, ki se uporabljajo za CNS z dovoljenjem v DIFC se lahko zato obravnavajo kot enakovredne, če so primerne za zmanjševanje navedene nižje stopnje tveganja. Osnovna pravila, ki se uporabljajo za navedene CNS, dopolnjena z njihovimi internimi pravili in postopki, ki zahtevajo skladnost z načeli za infrastrukture finančnega trga, zmanjšujejo nižjo stopnjo tveganja, ki obstaja v DIFC, ter dosegajo učinke zmanjševanja tveganja, ki so enakovredni učinkom Uredbe (EU) št. 648/2012.

(13)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve DIFC zagotavljajo, da tržne institucije z dovoljenjem v DIFC izpolnjujejo pravno zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz naslova IV Uredbe (EU) št. 648/2012.

(14)

V skladu z drugim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve DIFC glede CNS z dovoljenjem v DIFC zagotavljati, da za navedene CNS veljata stalen učinkovit nadzor in izvrševanje.

(15)

DFSA kot nadzornik tržnih institucij z dovoljenjem spremlja te institucije v DIFC, da zagotovi skladnost z veljavnimi pravili. Ima polna pooblastila za izdajo dovoljenj tržnim institucijam z dovoljenjem in njihovo kaznovanje, vključno s pooblastilom za preklic dovoljenja tržne institucije z dovoljenjem ter pooblastilom za uvedbo sankcij proti njim. DFSA izvaja tekoči nadzor. Prav tako sprejme ciklus nenehnega upravljanja tveganj, ki zajema ugotavljanje, ocenjevanje, prednostno razvrščanje in zmanjševanje tveganj. Regulativni zakon iz leta 2004 daje DFSA velika pooblastila pri izvrševanju njenih zakonov in pravil. DFSA je pooblaščena za izvajanje preiskav o sumih kršitev svojih pravil in ima pooblastila za opravljanje preiskav, obvezno pridobitev poslovnih knjig in evidenc ali da od posameznikov zahteva sodelovanje v razgovorih pod prisego ali z zagotovilom. Poleg tega lahko med drugim nalaga finančne kazni, izdaja javne opomine in osebam prepove opravljanje dejavnosti v DIFC.

(16)

Zato bi bilo treba skleniti, da za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC veljata učinkovit stalen nadzor in izvrševanje.

(17)

V skladu s tretjim pogojem iz člena 25(6) Uredbe (EU) št. 648/2012 morajo pravne in nadzorne ureditve DIFC vključevati učinkovit enakovreden sistem za priznanje CNS z dovoljenjem v skladu s pravno ureditvijo tretje države (v nadaljnjem besedilu: CNS z dovoljenjem tretje države).

(18)

CNS z dovoljenjem tretje države, ki želijo v DIFC opravljati kliring izvedenih finančnih instrumentov OTC, morajo zaprositi za dovoljenje pri DFSA. Modul za priznanje (Recognition Module) določa merila in postopek za priznanje.

(19)

Za izdajo priznanja mora imeti jurisdikcija, v kateri ima CNS sedež, dovolj učinkovito regulativno ureditev, podobno pravnim in nadzornim ureditvam, ki se uporabljajo v DIFC. Poleg tega je pred odobritvijo vloge CNS z dovoljenjem tretje države obvezna sklenitev dogovora o sodelovanju med DIFC in pristojnimi organi tretje države.

(20)

Zato bi bilo treba skleniti, da pravne in nadzorne ureditve DIFC omogočajo učinkovit enakovreden sistem za priznavanje CNS z dovoljenjem tretje države.

(21)

Ta sklep temelji na pravno zavezujočih zahtevah za tržne institucije z dovoljenjem, ki veljajo v DIFC v času sprejetja tega sklepa. Komisija bi morala v sodelovanju z ESMA še naprej redno spremljati razvoj pravnega in nadzornega okvira za tržne institucije z dovoljenjem ter izpolnjevanje pogojev, na podlagi katerih je bil sprejet ta sklep.

(22)

Redni pregled pravnih in nadzornih ureditev, ki se v DIFC uporabljajo za CNS z dovoljenjem v DIFC, ne posega v možnost, da Komisija kadar koli izven okvira splošnih pregledov izvede poseben pregled, če mora zaradi razvoja dogodkov ponovno oceniti, ali še obstaja enakovrednost, določena s tem sklepom. Takšna ponovna ocena bi lahko pripeljala do razveljavitve tega sklepa.

(23)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Evropskega odbora za vrednostne papirje –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Za namene odstavka 6 člena 25 Uredbe (EU) št. 648/2012 se pravne in nadzorne ureditve DIFC, ki jih sestavljajo predpisi DIFC in pravilnik DFSA ter ki se uporabljajo za tržne institucije z dovoljenjem v DIFC, štejejo za enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

Člen 2

Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Bruslju, 15. decembra 2016

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER


(1)  UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

(2)  S 1. septembrom 2014 je Odbor za plačilne in poravnalne sisteme spremenil ime v Odbor za plačila in tržno infrastrukturo (CPMI).


Top