EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014R0316

Uredba Komisije (EU) št. 316/2014 z dne 21. marca 2014 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije Besedilo velja za EGP

OJ L 93, 28.3.2014, p. 17–23 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/316/oj

28.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 93/17


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 316/2014

z dne 21. marca 2014

o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine sporazumov o prenosu tehnologije

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj (1) ter zlasti člena 1 Uredbe,

po objavi osnutka te uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 101(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije in ustrezna usklajena ravnanja, zajeta v členu 101(1) Pogodbe, v katerih sta udeleženi samo dve podjetji.

(2)

V skladu z Uredbo št. 19/65/EGS je Komisija sprejela zlasti Uredbo (ES) št. 772/2004 (2). Uredba (ES) št. 772/2004 opredeljuje skupine sporazumov o prenosu tehnologije, za katere je Komisija menila, da običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Zaradi splošne pozitivne izkušnje z uporabo navedene uredbe, ki preneha veljati 30. aprila 2014, ter ob upoštevanju dodatnih izkušenj, pridobljenih od njenega sprejetja, je smiselno sprejeti novo uredbo o skupinskih izjemah.

(3)

Nova uredba mora izpolnjevati dve zahtevi glede zagotavljanja učinkovitega varstva konkurence in ustrezne pravne varnosti za podjetja. Pri uresničevanju teh ciljev je treba upoštevati potrebo po čim večji poenostavitvi upravnega nadzora in pravnih okvirov.

(4)

Sporazumi o prenosu tehnologije zadevajo licenciranje tehnoloških pravic. Taki sporazumi običajno izboljšujejo gospodarsko učinkovitost in spodbujajo konkurenco, ker lahko zmanjšajo podvajanje raziskav in razvoja, krepijo spodbude za začetne raziskave in razvoj, spodbujajo večjo inovativnost, omogočajo razširjanje in ustvarjajo konkurenco na proizvodnem trgu.

(5)

Verjetnost, da bodo taki učinki, ki povečujejo učinkovitost in konkurenčnost, prevladali nad kakršnimi koli protikonkurenčnimi učinki zaradi omejitev, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije, je odvisna od stopnje tržne moči zadevnih podjetij in zato od obsega, v katerem se ta podjetja soočajo s konkurenco podjetij, ki imajo v lasti nadomestne tehnologije, ali podjetij, ki proizvajajo nadomestne izdelke.

(6)

Ta uredba bi se morala nanašati samo na sporazume o prenosu tehnologije med dajalcem in pridobiteljem licence. Take sporazume bi morala urejati tudi, če sporazum vsebuje pogoje glede več kot ene ravni menjave, na primer zahtevo, da pridobitelj licence vzpostavi poseben sistem distribucije, in izpolnitev obveznosti, ki jih pridobitelj licence mora zahtevati oziroma lahko zahteva od prodajnih posrednikov za izdelke, proizvedene na podlagi licence. Vendar pa bi morali biti taki pogoji in obveznosti skladni s pravili o konkurenci, ki se uporabljajo za sporazume o dobavi in distribuciji, kot so določena v Uredbi Komisije (EU) št. 330/2010 (3). Sporazumi o dobavi in distribuciji, sklenjeni med pridobiteljem licence in kupci njegovih pogodbenih izdelkov, ne bi smeli biti izvzeti s to uredbo.

(7)

Ta uredba bi se morala uporabljati samo za sporazume, s katerimi dajalec licence dovoljuje pridobitelju licence in/ali enemu ali več njegovim podizvajalcem, da izkoriščajo licenčne tehnološke pravice, po možnosti po nadaljnjih raziskavah in razvoju, ki jih opravijo pridobitelj licence in/ali njegovi podizvajalci, za proizvodnjo blaga ali storitev. Ne bi se smela uporabljati za podeljevanje licenc v okviru sporazumov o raziskavah in razvoju, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 (4), in za podeljevanje licenc v okviru sporazumov o specializaciji, ki jih zajema Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 (5). Nadalje se ne bi smela uporabljati za sporazume, katerih namen je zgolj razmnoževanje in distribucija avtorsko zaščitene programske opreme, saj taki sporazumi ne zadevajo licenciranja tehnologije za proizvodnjo, ampak so sorodnejši sporazumom o distribuciji. Poleg tega se ne bi smela uporabljati za sporazume za ustanovitev tehnoloških združenj, torej sporazumov za združevanje tehnologij z namenom podeljevanja licenc zanje tretjim osebam, ali za sporazume, s katerimi se za združene tehnologije podeljuje licence tretjim osebam.

(8)

Za uporabo člena 101(3) Pogodbe z uredbo ni potrebna opredelitev sporazumov o prenosu tehnologije, ki so lahko zajeti v členu 101(1) Pogodbe. Pri posamični presoji sporazumov na podlagi člena 101(1) Pogodbe je treba upoštevati več dejavnikov, zlasti strukturo in dinamiko upoštevnih tehnoloških in proizvodnih trgov.

(9)

Ugodnost skupinske izjeme iz te uredbe bi morala biti omejena na tiste sporazume, za katere se lahko dovolj gotovo domneva, da izpolnjujejo pogoje iz člena 101(3) Pogodbe. Za uresničitev koristi in izpolnitev ciljev prenosa tehnologije ta uredba ne bi smela pokrivati le prenosa tehnologije kot take, temveč tudi druge določbe v sporazumih o prenosu tehnologije, če in kolikor navedene določbe neposredno zadevajo proizvodnjo ali prodajo pogodbenih izdelkov.

(10)

Za sporazume o prenosu tehnologije med konkurenti je mogoče domnevati, da imajo – kadar skupni delež na upoštevnih trgih pogodbenic ne presega 20 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev – na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.

(11)

Za sporazume o prenosu tehnologije med konkurenti je mogoče domnevati, da imajo – kadar skupni delež na upoštevnih trgih pogodbenic ne presega 30 %, sporazumi pa ne vsebujejo nekaterih strogo protikonkurenčnih omejitev – na splošno za posledico izboljšanje proizvodnje ali distribucije in omogočajo potrošnikom pravičen delež doseženih koristi.

(12)

Če je veljavni prag tržnega deleža presežen na enem ali več proizvodnih ali tehnoloških trgih, se skupinska izjema ne bi smela uporabljati za sporazum na teh upoštevnih trgih.

(13)

Ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije, ki dosegajo tržne deleže nad navedenimi pragovi, spadajo na področje uporabe člena 101(1) Pogodbe. Na primer, sporazumi o podeljevanju izključne licence med nekonkurenčnimi podjetji pogosto ne spadajo na področje uporabe člena 101(1). Prav tako ni mogoče domnevati, da sporazumi o prenosu tehnologije, ki dosegajo tržne deleže nad navedenimi pragovi in spadajo na področje uporabe člena 101(1), ne bodo izpolnili pogojev za izjemo. Prav tako tudi ni mogoče domnevati, da bodo imeli običajno za posledico objektivne prednosti takšnih značilnosti in velikosti, da se bodo izravnali neugodni učinki na konkurenco.

(14)

Ta uredba ne bi smela izvzeti sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo omejitve, ki niso nujne za izboljšanje proizvodnje ali distribucije. Zlasti bi bilo treba sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo nekatere strogo protikonkurenčne omejitve, kot je določanje cen, ki se zaračunavajo tretjim osebam, izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme, ki jo določa ta uredba, ne glede na tržne deleže zadevnih podjetij. Pri takih nedopustnih omejitvah bi bilo treba iz ugodnosti skupinske izjeme izključiti celoten sporazum.

(15)

Zaradi zaščite spodbud za inovacije in ustrezno uporabo pravic intelektualne lastnine je treba nekatere omejitve izključiti iz ugodnosti skupinske izjeme. Zlasti bi bilo treba izključiti nekatere obveznosti povratnega odstopa licence in klavzule o neizpodbijanju. Kadar je taka omejitev vključena v licenčni sporazum, se iz ugodnosti skupinske izjeme izključi samo omenjena omejitev.

(16)

Pragovi tržnih deležev in izvzetje sporazumov o prenosu tehnologije, ki vsebujejo strogo protikonkurenčne omejitve iz izjeme in izvzete omejitve, ki jih določa ta uredba, običajno zagotavljajo, da sporazumi, za katere se uporablja skupinska izjema, udeleženim podjetjem ne omogočajo izključitve konkurence glede znatnega dela zadevnih izdelkov.

(17)

Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (6) odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum, za katerega se uporablja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe. To se lahko zgodi zlasti pri zmanjšanju spodbud za inovacije ali pri oviranem dostopu na trge.

(18)

Organ zadevne države članice, pristojen za konkurenco, lahko umakne ugodnost iz člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za ozemlje te države članice ali del njenega ozemlja, če ima v posameznem primeru sporazum, za katerega se uporablja izjema iz te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, na ozemlju te države članice ali delu njenega ozemlja, ki ima vse lastnosti samostojnega geografskega trga.

(19)

Za okrepitev nadzora nad vzporednimi mrežami sporazumov o prenosu tehnologije, ki imajo podobne omejevalne učinke in pokrivajo več kot 50 % danega trga, lahko Komisija z uredbo razglasi, da se ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vključujejo posebne omejitve glede zadevnega trga, s čimer znova vzpostavi celovito uporabo člena 101 Pogodbe za take sporazume –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„sporazum“ pomeni sporazum, sklep podjetniškega združenja ali usklajena ravnanja;

(b)

„tehnološke pravice“ pomenijo strokovno znanje in izkušnje ter naslednje pravice oziroma kombinacijo obojega, vključno z vlogami za te pravice ali vlogami za registracijo teh pravic:

(i)

patenti;

(ii)

uporabni modeli;

(iii)

pravice iz modela;

(iv)

topografije polprevodniških vezij;

(v)

dodatni varstveni certifikati za medicinske proizvode ali druge izdelke, za katere je mogoče pridobiti take dodatne varstvene certifikate;

(vi)

potrdila gojiteljev rastlin in

(vii)

avtorske pravice na programski opremi;

(c)

„sporazum o prenosu tehnologije“ pomeni:

(i)

sporazum o licenciranju tehnoloških pravic, sklenjen med dvema podjetjema za namene proizvodnje pogodbenih izdelkov s strani pridobitelja licence in/ali njegovih podizvajalcev;

(ii)

sporazum o odstopu tehnoloških pravic, sklenjen med dvema podjetjema z namenom izdelave pogodbenega izdelka, pri katerem odstopnik ostane deloma izpostavljen tveganju v zvezi z izkoriščanjem tehnologije;

(d)

„vzajemni sporazum“ pomeni sporazum o prenosu tehnologije, pri katerem si dve podjetji z isto pogodbo ali z ločenimi pogodbami podelita licenco za tehnološke pravice in kadar te licence zadevajo konkurenčne tehnologije ali se lahko uporabijo za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov;

(e)

„nevzajemni sporazum“ pomeni sporazum o prenosu tehnologije, pri katerem eno podjetje drugemu podeli licenco za tehnološke pravice ali kadar si dve podjetji podelita tako licenco, vendar navedene licence ne zadevajo konkurenčnih tehnologij in jih ni mogoče uporabiti za proizvodnjo konkurenčnih izdelkov;

(f)

„izdelek“ pomeni blago ali storitev, vključno z vmesnimi izdelki in storitvami ter končanimi izdelki in storitvami;

(g)

„pogodbeni izdelek“ pomeni izdelek, proizveden, neposredno ali posredno, na podlagi licenčnih tehnoloških pravic;

(h)

„pravice intelektualne lastnine“ vključujejo pravice industrijske lastnine, zlasti patente in blagovne znamke ter avtorsko in sorodne pravice;

(i)

„tehnično znanje in izkušnje“ pomeni skupek praktičnih informacij, ki izhajajo iz izkušenj in preizkušanja, ki so:

(i)

zaupne, tj. niso splošno znane ali zlahka dostopne;

(ii)

bistvene, tj. pomembne in uporabne pri proizvodnji pogodbenih izdelkov; ter

(iii)

določene, tj. dovolj razumljivo opisane, da je mogoče preveriti, ali izpolnjujejo merili zaupnosti in bistvenosti;

(j)

„upoštevni proizvodni trg“ pomeni trg za pogodbene izdelke in njihove nadomestke, torej vse tiste izdelke, ki jih kupci zaradi njihovih značilnosti, cen in predvidene uporabe štejejo za zamenljive ali nadomestljive s pogodbenimi izdelki;

(k)

„upoštevni tehnološki trg“ pomeni trg za licenčne tehnološke pravice in njihove nadomestke, torej vse tiste tehnološke pravice, ki jih pridobitelj licence zaradi njihovih značilnosti, licenčnin, ki se plačujejo za navedene pravice, in predvidene uporabe šteje za zamenljive ali nadomestljive z licenčnimi tehnološkimi pravicami;

(l)

„upoštevni geografski trg“ pomeni območje, na katerem so zadevna podjetja vključena v ponudbo proizvodov in povpraševanje po njih ali licenciranje tehnoloških pravic, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni, ter ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij zato, ker so pogoji konkurence na teh območjih občutno drugačni;

(m)

„upoštevni trg“ pomeni kombinacijo upoštevnega proizvodnega ali tehnološkega trga in upoštevnega geografskega trga;

(n)

„konkurenčna podjetja“ pomenijo podjetja, ki si konkurirajo na upoštevnem trgu, torej:

(i)

konkurenčna podjetja na upoštevnem trgu licenčnih tehnoloških pravic, to so tista podjetja, ki licencirajo konkurenčnotehnološke pravice (dejanski konkurenti na upoštevnem trgu);

(ii)

konkurenčna podjetja na upoštevnem trgu, na katerem se prodajajo pogodbeni izdelki, to so tista podjetja, ki so v odsotnosti sporazuma o prenosu tehnologije dejavna na upoštevnih trgih, na katerih se prodajajo pogodbeni izdelki (dejanski konkurenti na upoštevnem trgu), ali tista podjetja, ki bi ob odsotnosti sporazuma o prenosu tehnologije dejansko in ne le v teoriji, kot odgovor na majhno in stalno povečanje relativnih cen, v kratkem času verjetno opravila potrebne dodatne naložbe ali prevzela druge potrebne stroške prehoda, da bi lahko vstopila na upoštevne trge (potencialni konkurenti na upoštevnem trgu);

(o)

„selektivni sistem distribucije“ pomeni sistem distribucije, v okviru katerega se dajalec licence zavezuje, da bo neposredno ali posredno licenciral proizvodnjo pogodbenih izdelkov samo pridobiteljem licence, izbranim na podlagi določenih meril, in v okviru katerega se ti pridobitelji licence zavežejo, da pogodbenih izdelkov ne bodo prodajali nepooblaščenim distributerjem na ozemlju, ki ga je dajalec licence predvidel za navedeni sistem;

(p)

„izključna licenca“ pomeni licenco, v skladu s katero dajalcu licence na splošno ali za določeno uporabo ni dovoljeno proizvajati na podlagi licenčnih tehnoloških pravic ali podeliti licenčnih tehnoloških pravic tretjim osebam na določenem ozemlju;

(q)

„izključno ozemlje“ pomeni določeno ozemlje, na katerem ima samo eno podjetje dovoljenje za proizvodnjo pogodbenih izdelkov, a je na njem vendarle mogoče dovoliti drugemu pridobitelju licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, če je bila druga licenca podeljena za vzpostavitev alternativnega vira dobave temu kupcu;

(r)

„izključna skupina kupcev“ pomeni skupino kupcev, ki ji lahko v skladu s sporazumom o prenosu tehnologije samo ena pogodbenica aktivno prodaja pogodbene izdelke, proizvedene na podlagi licenčne tehnologije.

2.   V tej uredbi pojmi „podjetje“, „dajalec licence“ in „pridobitelj licence“ vključujejo povezana podjetja vsakega od njih.

„Povezana podjetja“ pomenijo:

(a)

podjetja, v katerih lahko pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije neposredno ali posredno:

(i)

uveljavlja več kot polovico glasovalnih pravic; ali

(ii)

imenuje več kot polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje; ali

(iii)

ima pravico upravljati posle podjetja;

(b)

podjetja, ki imajo nad pogodbenico sporazuma o prenosu tehnologije, neposredno ali posredno, pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c)

podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravice ali pooblastila iz točke (a);

(d)

podjetja, v katerih ima pogodbenica sporazuma o prenosu tehnologije skupaj z enim ali več podjetji iz točke (a), (b) ali (c) ali v katerih imata dve ali več od slednjih podjetij skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a);

(e)

podjetja, v katerih imajo pravice ali pooblastila iz točke (a) skupaj:

(i)

pogodbenice sporazuma o prenosu tehnologije ali povezana podjetja vsake od njih iz točk (a) do (d), ali

(ii)

ena ali več pogodbenic sporazuma o prenosu tehnologije ali eno ali več njihovih povezanih podjetij iz točk (a) do (d) in ena ali več tretjih oseb.

Člen 2

Izjema

1.   V skladu s členom 101(3) Pogodbe in ob upoštevanju določb te uredbe se člen 101(1) Pogodbe ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije.

2.   Izjema, določena v odstavku 1, se uporablja, kolikor sporazumi o prenosu tehnologije vsebujejo omejitve konkurence, ki jih zajema člen 101(1) Pogodbe. Izjema se uporablja vse do izteka zapadlosti ali razglasitve neveljavnosti licenčnih tehnoloških pravic ali, pri strokovnem znanju in izkušnjah, vse dokler strokovno znanje in izkušnje ostanejo tajni. Vendar če strokovno znanje in izkušnje postanejo javno znani kot posledica dejanja pridobitelja licence, se izjema uporablja ves čas trajanja sporazuma.

3.   Izjema, določena v odstavku 1, se uporablja tudi za določbe sporazumov o prenosu tehnologije, ki se nanašajo na nakup izdelkov, ki ga izvede pridobitelj licence, ali na izdajo dovoljenj ali dodelitev drugih pravic intelektualne lastnine ali strokovnega znanja in izkušenj pridobitelju licence, če in kolikor so navedene določbe neposredno povezane s proizvodnjo ali prodajo pogodbenih izdelkov.

Člen 3

Pragovi tržnih deležev

1.   Kadar so pogodbenice sporazuma konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da skupni tržni delež pogodbenic ne presega 20 % na upoštevnih trgih.

2.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 uporablja pod pogojem, da tržni delež vsake od pogodbenic ne presega 30 % na upoštevnih trgih.

Člen 4

Nedopustne omejitve

1.   Kadar so pogodbenice sporazuma konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo pogodbenice nadzor, za cilj kar koli od spodaj navedenega:

(a)

omejevanje možnosti pogodbenice, da določa svoje cene pri prodaji izdelkov tretjim osebam;

(b)

omejevanje proizvodnje, razen omejevanja proizvodnje pogodbenih izdelkov, ki se naloži pridobitelju licence v nevzajemnem sporazumu ali samo enemu od pridobiteljev licence v vzajemnem sporazumu;

(c)

razdelitev trgov ali kupcev, razen:

(i)

obveznosti dajalca in/ali pridobitelja licence na podlagi nevzajemnega sporazuma, da z licenčnimi tehnološkimi pravicami ne bosta proizvajala na izključnem ozemlju, rezerviranem za drugo pogodbenico sporazuma, in/ali prodajala aktivno in/ali pasivno na izključnem ozemlju ali izključni skupini kupcev, rezervirani za drugo pogodbenico sporazuma;

(ii)

na podlagi nevzajemnega sporazuma, omejevanja aktivne prodaje s strani pridobitelja licence na izključnem ozemlju ali izključni skupini kupcev, ki jo je dajalec licence dodelil drugemu pridobitelju licence, pod pogojem, da slednji ni konkurenčno podjetje dajalca licence v času sklenitve njegove lastne licence;

(iii)

obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za lastno uporabo pod pogojem, da za pridobitelja licence ni omejitve aktivne in pasivne prodaje pogodbenih izdelkov kot rezervnih delov za njegove lastne izdelke;

(iv)

na podlagi nevzajemnega sporazuma, obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, kadar je bila licenca podeljena zaradi oblikovanja alternativnega vira dobave za tega kupca;

(d)

omejevanje sposobnosti pridobitelja licence za izkoriščanje lastnih tehnoloških pravic ali omejevanje sposobnosti katere koli od pogodbenic sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če ta omejitev ni nujno potrebna za preprečitev razkritja licenčnega strokovnega znanja in izkušenj tretjim osebam.

2.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za sporazume, ki imajo, neposredno ali posredno, posamično ali skupaj z drugimi dejavniki, nad katerimi imajo pogodbenice nadzor, za cilj kar koli od spodaj navedenega:

(a)

omejevanje sposobnosti pogodbenice za določanje cen pri prodaji izdelkov tretjim osebam, ne da bi to posegalo v možnost določanja najvišje prodajne cene ali priporočanja prodajne cene, pod pogojem, da to nima za posledico fiksne ali najnižje prodajne cene zaradi pritiskov ali spodbud katere koli od pogodbenic sporazuma;

(b)

omejevanje ozemlja, na katerem pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, ali kupcev, ki jim pridobitelj licence lahko pasivno prodaja pogodbene izdelke, razen:

(i)

omejevanja pasivne prodaje na izključnem ozemlju ali izključni skupini kupcev, rezerviranima za dajalca licence;

(ii)

obveznosti, da proizvaja pogodbene izdelke samo za lastno uporabo pod pogojem, da za pridobitelja licence ni omejitve za aktivno in pasivno prodajo pogodbenih izdelkov kot rezervnih delov za njegove lastne izdelke;

(iii)

na podlagi nevzajemnega sporazuma, obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja pogodbene izdelke samo za določenega kupca, kadar je bila licenca podeljena zaradi oblikovanja alternativnega vira dobave za tega kupca;

(iv)

omejevanja prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki se ukvarja z veleprodajo;

(v)

omejevanja prodaje nepooblaščenim distributerjem s strani članov sistema selektivne distribucije;

(c)

omejevanje aktivne ali pasivne prodaje končnim uporabnikom s strani pridobitelja licence, ki je član sistema selektivne distribucije in ki se ukvarja z maloprodajo, ne da bi to posegalo v možnost prepovedi članu sistema, da posluje iz nepooblaščene poslovne enote.

3.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja v času sklenitve sporazuma, temveč postanejo konkurenčna pozneje, se za ves čas trajanja sporazuma uporablja odstavek 2 in ne odstavek 1, razen če se pozneje vsebina sporazuma bistveno ne spremeni. Taka sprememba vključuje sklenitev novega sporazuma o prenosu tehnologije med pogodbenicama, ki zadeva konkurenčnotehnološke pravice.

Člen 5

Izvzete omejitve

1.   Izjema iz člena 2 se ne uporablja za nobeno od naslednjih obveznosti, vsebovanih v sporazumih o prenosu tehnologije:

(a)

kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pridobitelja licence za podelitev izključne licence ali odstop pravic, delno ali v celoti, dajalcu licence ali tretji osebi, ki jo določi dajalec licence, v zvezi z lastnimi izboljšavami ali lastnimi novimi načini uporabe licenčne tehnologije;

(b)

kakršno koli neposredno ali posredno obveznost pogodbenice, da ne izpodbija veljavnosti pravic intelektualne lastnine, katerih imetnik v Uniji je druga pogodbenica, ne da bi to, v primeru izključne licence, posegalo v možnost zagotavljanja prenehanja veljavnosti sporazuma o prenosu tehnologije, če pridobitelj licence izpodbija veljavnost licenčnih tehnoloških pravic.

2.   Kadar pogodbenice sporazuma niso konkurenčna podjetja, se izjema iz člena 2 ne uporablja za nobene neposredne ali posredne obveznosti, ki omejujejo sposobnost pridobitelja licence za izkoriščanje njegovih lastnih tehnoloških pravic ali sposobnost katere koli pogodbenice sporazuma za opravljanje raziskav in razvoja, razen če slednja omejitev ni nujna za preprečitev razkritja licenčnega strokovnega znanja in izkušenj tretjim osebam.

Člen 6

Odprava ugodnosti v posameznih primerih

1.   Komisija lahko na podlagi člena 29(1) Uredbe (ES) št. 1/2003 odvzame ugodnost iz te uredbe, če v posameznem primeru ugotovi, da ima sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema iz člena 2 te uredbe, kljub temu učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe, zlasti kadar:

(a)

je za tehnologije tretjih oseb dostop do trga omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež podobnih omejevalnih sporazumov, ki pridobiteljem licenc prepovedujejo uporabo tehnologij tretjih oseb;

(b)

je dostop na trg potencialnim pridobiteljem licenc omejen, na primer s kumulativnim učinkom vzporednih mrež podobnih omejevalnih sporazumov, ki dajalcem licenc prepovedujejo podeljevanje licenc drugim pridobiteljem licenc, ali če edini lastnik tehnologije, ki podeljuje licenco za upoštevne tehnološke pravice, sklene dogovor o izključni licenci s pridobiteljem licence, ki je že dejaven na proizvodnem trgu na podlagi nadomestnotehnoloških pravic.

2.   Kadar ima, v katerem koli določenem primeru, sporazum o prenosu tehnologije, za katerega se uporablja izjema iz člena 2 te uredbe, učinke, ki so nezdružljivi s členom 101(3) Pogodbe na ozemlju države članice ali na njegovem delu, ki ima vse lastnosti posebnega geografskega trga, lahko organ te države članice, pristojen za konkurenco, odvzame ugodnosti te uredbe na podlagi člena 29(2) Uredbe (ES) št. 1/2003 za to ozemlje, v enakih okoliščinah, kot so določene v odstavku 1 tega člena.

Člen 7

Neuporaba te uredbe

1.   V skladu s členom 1a Uredbe št. 19/65/EGS lahko Komisija z uredbo razglasi, da se, kadar vzporedne mreže podobnih sporazumov o prenosu tehnologije pokrivajo več kot 50 % upoštevnega trga, ta uredba ne uporablja za sporazume o prenosu tehnologije, ki vsebujejo posebne omejitve za navedeni trg.

2.   Uredba iz odstavka 1 se ne začne uporabljati prej kot šest mesecev po njenem sprejetju.

Člen 8

Uporaba pragov tržnih deležev

Za uporabo pragov tržnih deležev iz člena 3 veljajo naslednja pravila:

(a)

tržni delež se izračuna na podlagi podatkov o vrednosti prodaje na trgu. Če podatki o vrednosti prodaje na trgu niso na voljo, je mogoče za določitev tržnega deleža zadevnega podjetja uporabiti ocene, ki temeljijo na drugih zanesljivih tržnih informacijah, vključno z obsegom prodaje na trgu;

(b)

tržni delež se izračuna na podlagi podatkov za prejšnje koledarsko leto;

(c)

tržni delež podjetij iz točke (e) drugega pododstavka člena 1(2) se enakomerno porazdeli na vsako podjetje, ki ima pravice ali pooblastila iz točke (a) drugega pododstavka člena 1(2);

(d)

tržni delež dajalca licence na upoštevnem trgu za licenčne tehnološke pravice se izračuna na podlagi prisotnosti licenčnih tehnoloških pravic na upoštevnih trgih (tj. proizvodnih trgih in geografskih trgih), na katerih se prodajajo pogodbeni izdelki, torej na podlagi podatkov o prodaji pogodbenih izdelkov, ki jih proizvedejo dajalec licence in vsi njegovi pridobitelji licence skupaj;

(e)

če tržni delež iz člena 3(1) ali (2) na začetku ni večji od 20 % oziroma 30 %, pozneje pa preseže omenjeni vrednosti, se izjema iz člena 2 še naprej uporablja v obdobju dveh zaporednih koledarskih let, ki sledita letu, v katerem je bil 20 % ali 30 % prag prvič presežen.

Člen 9

Razmerje do drugih uredb o skupinskih izjemah

Ta uredba se ne uporablja za licenčne ureditve v sporazumih o raziskavah in razvoju, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1217/2010, ali v sporazumih o specializaciji, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1218/2010.

Člen 10

Prehodno obdobje

Prepoved iz člena 101(1) Pogodbe se od 1. maja 2014 do 30. aprila 2015 ne uporablja za sporazume, veljavne na dan 30. aprila 2014, ki ne izpolnjujejo pogojev za uporabo izjeme iz te uredbe, vendar pa so 30. aprila 2014 izpolnjevali pogoje za uporabo izjeme iz Uredbe (ES) št. 772/2004.

Člen 11

Obdobje veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. maja 2014.

Veljati preneha 30. aprila 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 21. marca 2014

Za Komisijo V imenu predsednika

Joaquín ALMUNIA

Podpredsednik


(1)  UL 36, 6.3.1965, str. 533/65.

(2)  Uredba Komisije (ES) št. 772/2004 z dne 7. aprila 2004 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za skupine sporazumov o prenosu tehnologije (UL L 123, 27.4.2004, str. 11).

(3)  Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).

(4)  Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 335, 18.12.2010, str. 36).

(5)  Uredba Komisije (EU) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja (UL L 335, 18.12.2010, str. 43).

(6)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).


Top