21.3.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 86/14

(1)

Telekomunikacijska omrežja in storitve se vedno bolj spreminjajo v internetno podprto infrastrukturo, v kateri so širokopasovna omrežja tesno prepletena z digitalnimi storitvami. Internet postaja prevladujoča platforma za komunikacijo, storitve, izobraževanje, sodelovanje v družbenem in političnem življenju, kulturne vsebine ter poslovanje. Zato je zaradi družbene in gospodarske rasti, konkurenčnosti, socialne vključenosti in notranjega trga bistveno zagotoviti vseevropsko razpoložljivost splošno razširjenega, zelo hitrega in varnega dostopa do interneta in digitalnih storitev v javnem interesu.

(2)

Evropski svet je 17. junija 2010 podprl sporočilo Komisije z dne 26. avgusta 2010 o Evropski digitalni agendi, katere namen je začrtati pot za doseganje čim večjega družbenega in gospodarskega potenciala informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Spodbuditi želi ponudbo konkurenčne internetne infrastrukture visoke hitrosti in internetno podprtih digitalnih storitev ter povpraševanje po njih, da bi se približali pravemu enotnemu digitalnemu trgu, ki je bistven za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

(3)

V Uredbi (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4) so določeni pogoji, metode in postopki za zagotavljanje finančne pomoči Unije za vseevropska omrežja v sektorjih prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture. Zaradi podobnih izzivov in priložnosti v sektorjih, ki jih zajema instrument za povezovanje Evrope (IPE), je veliko možnosti za izkoriščanje sinergij, vključno z združevanjem sredstev IPE z drugimi viri financiranja.

(4)

Dejansko že obstaja veliko čezmejnih digitalnih storitev, ki omogočajo izmenjave med evropskimi javnimi upravami v podporo politikam Unije. Pri zagotavljanju novih rešitev je pomembno, da se upoštevajo že obstoječe rešitve, izvedene v okviru drugih evropskih pobud, da se izogne podvajanju dela ter se zagotovi usklajevanje in povezovanje pristopov in rešitev med različnimi pobudami in politikami, kot so na primer program ISA, vzpostavljen s Sklepom št. 922/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5), program Fiscalis, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1286/2013 Evropskega Parlamenta in Sveta (6), in Obzorje 2020, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7). Prav tako je pomembno, da rešitve upoštevajo dogovorjene mednarodne in/ali evropske standarde ali odprte specifikacije za interoperabilnost, zlasti tiste, ki jih je opredelila Komisija v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (8), ter druge zadevne specifikacije in smernice, kot je evropski interoperabilnostni okvir za evropske javne storitve (EIF).

(5)

Evropski tehnični standardi bodo koristili razvoju širokopasovnih omrežij visoke hitrosti. Če želi imeti Unija vodilno vlogo v telekomunikacijski industriji, so potrebni programi Unije za raziskave in razvoj ter intenzivnejše spremljanje postopkov standardizacije.

(6)

Vse-evropski pilotni projekti, izvedeni med državami članicami in sofinancirani v okviru programa za konkurenčnost in inovativnost (9), kot so PEPPOL, STORK, epSOS, eCODEX ali SPOCS, so potrdili ključne čezmejne digitalne storitve na notranjem trgu, temelječe na skupnih gradnikih, ki se konsolidirajo v okviru projekta eSENS. Ti pilotni projekti so že dosegli stopnjo zrelosti, potrebno za njihovo vzpostavitev, ali pa jo bodo dosegli v bližnji prihodnosti. Obstoječi projekti skupnega interesa, denimo na področjih kulturne dediščine (Europeana), zaščite otrok (Varnejši internet) in socialne varnosti (EESSI), so že izkazali jasno dodano vrednost ukrepanja na evropski ravni, predlagani pa so bili še drugi projekti, na primer na področju varstva potrošnikov (spletno reševanje sporov).

(7)

Na področju infrastruktur za digitalne storitve bi morali imeti gradniki prednost pred drugimi infrastrukturami za digitalne storitve, saj so predpogoj zanje. Infrastrukture za digitalne storitve bi morale med drugim ustvariti evropsko dodano vrednost in izpolnjevati dokazane potrebe. Tehnološko in operativno bi morale biti dovolj zrele za vzpostavitev, kar se dokaže predvsem z uspešnimi pilotnimi projekti. Temeljiti bi morale na konkretnem načrtu za trajnost, da bi zagotovile srednje- do dolgoročno delovanje jedrnih storitvenih platform tudi zunaj IPE. Finančno pomoč v okviru te uredbe bi bilo treba, kadar je mogoče, postopoma ukiniti ter, kadar je primerno, uporabiti sredstva iz drugih virov kot IPE.

(8)

Pomembno je financirati infrastrukture za digitalne storitve, ki so potrebne za izpolnjevanje pravnih obveznosti v skladu s pravom Unije in/ali razvijajo ali zagotavljajo gradnike ter imajo potencialno velik vpliv na vseevropske javne storitve, da bi lahko z njimi podprli več infrastruktur za digitalne storitve in sčasoma vzpostavili evropski ekosistem interoperabilnosti. V tem smislu pravne obveznosti pomenijo posebne določbe, ki zahtevajo razvoj ali uporabo infrastruktur za digitalne storitve ali pa rezultate, ki se jih lahko doseže le z evropskimi infrastrukturami za digitalne storitve.

(9)

Europeana in „Varnejši internet za otroke“ bi morali imeti kot uveljavljeni infrastrukturi za digitalne storitve prednost pri financiranju. Zlasti bi bilo treba v prvih letih finančnega okvira za obdobje 2014-2020, določenega v Uredbi (EU, Euratom) št. 1311/2013 (10) zagotoviti nadaljnje financiranje Unije iz drugih programov Unije v IPE ter tako omogočiti neprekinjeno in uspešno izvajanje storitev na isti ravni kot v trenutni shemi financiranja. Svet je 10. maja 2012 poudaril, kako pomembno je zagotoviti dolgoročno izvedljivost Europeane, vključno v smislu upravljanja in financiranja (11).

(10)

Zagotavljati bi bilo treba varno, vključujoče in pozitivno spletno okolje za otroke in mladino. V obdobju po letu 2014 bi bilo treba kot ključen ukrep za zaščito in spodbujanje pravic otrok v spletnem okolju zagotoviti delovanje programa „Varnejši internet“. Z izvajanjem te uredbe bi bilo treba finančno podpirati izvajanje evropske strategije za boljši internet za otroke na ravni Unije in na ravni držav članic, zlasti kar zadeva Centre za varnejši internet (SIC) v državah članicah. Dejavnosti SIC, vključno z vozlišči za ozaveščanje in drugimi dejavnostmi ozaveščanja, telefonskimi linijami za pomoč otrokom, staršem in skrbnikom o najboljših načinih otrokove uporabe interneta ter dežurnimi telefonskimi linijami za poročanje o spletnih vsebinah, povezanih s spolno zlorabo otrok, so ključen element navedene strategije in predpogoj za njen uspeh.

(11)

Bodoči pravni akt Unije o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu bo opredelil podrobne zahteve in pogoje za medsebojno priznavanje ključnih elementov, ki so v nadaljnjem besedilu imenovani kot gradniki infrastruktur za digitalne storitve. Navedeni akt bo zajel nekatere najpomembnejše gradnike, na primer elektronsko identifikacijo in elektronski podpis, v okviru projektov skupnega interesa, določenih v prilogi k tej uredbi.

(12)

Infrastrukture za digitalne storitve, ki se izvajajo v skladu s Sklepom 922/2009/ES, bodo olajšale elektronsko čezmejno in medsektorsko sodelovanje med evropskimi javnimi upravami. To bo posledično omogočilo zagotavljanje bistvenih storitev na področjih, ki med drugim vključujejo elektronsko identifikacijo in avtentikacijo in javno naročanje, čezmejno medsebojno povezovanje poslovnih registrov, interoperabilne elektronske čezmejne zdravstvene storitve ter čezmejno sodelovanje na področju kibernetske varnosti, kar bo prispevalo k enotnemu digitalnemu trgu. Takšno sodelovanje med upravami bo omogočeno z vzpostavitvijo in/ali spodbujanjem interoperabilnih jedrnih storitvenih platform, ki so osnovane na obstoječih skupnih gradnikih in/ali zagotavljajo dodatne gradnike, bistvene za razvoj drugih jedrnih storitvenih platform, ter z njimi povezanimi splošnimi storitvami, ki nacionalne infrastrukture povezujejo z jedrnimi storitvenimi platformami in tako omogočajo zagotavljanje čezmejnih digitalnih storitev.

(13)

Države članice bi morale spodbujati lokalne in regionalne organe, naj se polno in učinkovito vključijo v upravljanje infrastruktur za digitalne storitve, ter zagotoviti, da projekti skupnega interesa v zvezi s čezmejnim zagotavljanjem storitev e-uprave upoštevajo priporočila EIF.

(14)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 6. julija 2011 z naslovom „Evropske širokopasovne povezave: naložbe v rast, ki jo poganja digitalizacija“ (12) poudaril, da so širokopasovne storitve ključnega pomena za konkurenčnost industrije Unije ter da močno prispevajo k njeni gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest. Naložbe v najsodobnejšo tehnologijo in tehnologijo prihodnosti so ključnega pomena, če naj bo Unija prostor inovacij, znanj in storitev.

(15)

Evropski trg s skoraj 500 milijoni ljudi s širokopasovnimi povezavami visokih hitrosti bi deloval kot gonilna sila pri razvoju notranjega trga, pri čemer bi se oblikovala edinstvena kritična masa uporabnikov na svetu, ki bi vsem regijam dala nove priložnosti ter vsakemu uporabniku večjo vrednost, Uniji pa možnost, da v svetovnem merilu postane vodilno, na znanju temelječe gospodarstvo. Hitra širitev širokopasovnih omrežij visokih hitrosti je bistvena za razvoj produktivnosti Unije ter za nastajanje novih in malih podjetij, ki so lahko vodilna v različnih sektorjih, na primer v zdravstvu, proizvodnji in storitvenih dejavnostih.

(16)

Kombinacija novih priložnosti na področju infrastrukture ter novih, inovativnih in interoperabilnih storitev bi morala vzpostaviti učinkovit krog s spodbujanjem večjega povpraševanja po širokopasovnih povezavah visokih hitrosti, ki bi ga bilo lahko s komercialnega vidika lažje zadovoljiti.

(17)

Evropska digitalna agenda določa, da bi morali imeti do leta 2020 vsi Evropejci dostop do internetne povezave s hitrostjo več kot 30 Mb/s, 50 % ali več evropskih gospodinjstev pa bi moralo biti naročenih na internetne povezave s hitrostjo nad 100 Mb/s.

(18)

Glede na hiter razvoj digitalnih storitev in aplikacij, ki zahtevajo vse hitrejše internetne povezave, ter hiter razvoj najsodobnejših tehnologij, ki to omogočajo, je primerno, da se v okviru ocenjevanja Evropske digitalne agende razmisli o reviziji ciljev glede širokopasovnega dostopa za leto 2020 in se tako zagotovi, da ima Unija konkurenčne širokopasovne hitrosti v primerjavi z drugimi gospodarstvi sveta.

(19)

Del širokopasovnih projektov bi moral izkazovati večjo ambicioznost in si prizadevati za večje hitrosti ter kot tak prevzeti vlogo pilotnih projektov za hitrejšo povezljivost in modelov s potencialom za ponovljivost.

(20)

Evropski parlament je v svoji resoluciji z dne 12. septembra 2013 o digitalni agendi za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje, poudaril, da bi moral biti cilj prenovljene in v prihodnost usmerjene Evropske digitalne agende za leto 2020 vsa gospodinjstva Unije povezati s širokopasovnimi povezavami z zmogljivostjo 100 Mb/s, pri čemer bi bilo 50 % gospodinjstev naročenih na hitrost prenosa 1 Gb/s ali več.

(21)

Zasebni sektor bi moral imeti vodilno vlogo pri uvedbi in posodabljanju širokopasovnih omrežij, v pomoč pa bi mu moral biti konkurenčen in naložbam prijazen regulativni okvir. Če zasebnih sredstev ni dovolj, bi si morale države članice ustrezno prizadevati za uresničitev ciljev Evropske digitalne agende. Javna finančna pomoč za širokopasovne povezave bi morala biti omejena na programe ali pobude v zvezi s tistimi projekti, ki jih zasebni sektor sam ne more financirati, kar potrdi predhodna ocena, s katero se ugotavlja nedelovanje trga ali naložbene okoliščine, ki niso optimalne, v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (13).

(22)

Finančni instrumenti za širokopasovna omrežja ne smejo neupravičeno izkrivljati konkurence, izrivati zasebnih naložb ali odvračati zasebnih subjektov od naložb. Zlasti morajo biti skladni s členi 101, 102, 106 in 107 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), če je ustrezno, pa tudi s smernicami EU o uporabi pravil o državni pomoči v zvezi s hitro postavitvijo širokopasovnih omrežij.

(23)

Javna sredstva za širokopasovna omrežja bi se morala porabiti samo za infrastrukture, ki so skladne z veljavno zakonodajo, zlasti s konkurenčnim pravom, in izpolnjujejo obveznosti za dostop v skladu z Direktivo 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta (14).

(24)

Ker so finančni viri, ki so na voljo v okviru IPE, omejeni, bi bilo treba finančno pomoč usmeriti v uvedbo finančnih mehanizmov na ravni Unije, da bi pritegnili dodatne naložbe, spodbudili multiplikacijski učinek in s tem učinkovito porabo zasebnih in drugih javnih sredstev za naložbe. Takšen pristop omogoča pritegnitev prispevkov podjetij in institucionalnih akterjev, ki močno presegajo stopnje financiranja, ki so neposredno dodeljene v okviru IPE.

(25)

Ker so v okviru IPE na voljo omejena finančna sredstva in da bi zagotovili ustrezno financiranje na področju infrastruktur za digitalne storitve, skupna proračunska sredstva za širokopasovne povezave ne bi smela preseči minimalnega zneska, potrebnega za uvedbo stroškovno učinkovitega posredovanja, ki bi ga bilo treba določiti s predhodno oceno, pri kateri bi se med drugim upoštevali vrsta predvidenih finančnih instrumentov, morebitni učinek finančnega vzvoda za minimalno učinkovit projektni portfelj in tržni pogoji.

(26)

Kadar je na podlagi predhodne ocene ugotovljeno nedelovanje trga ali da naložbene okoliščine niso optimalne in kadar se organi za upravljanje tako odločijo, bi morala podpora IPE za vzpostavitev širokopasovnih povezav dopolnjevati pomoč iz drugih programov in pobud Unije, vključno s pomočjo iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Finančna pomoč IPE za vzpostavitev širokopasovnih povezav bi morala biti državam članicam v pomoč tako neposredno kot tudi z zagotavljanjem nosilcev naložb za prostovoljne namenske prispevke iz drugih virov, vključno s tistimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter s tem državam članicam omogočiti izkoriščanje strokovnega znanja ter učinkov obsega pri zmogljivostih, ki jih upravlja Unija, in s tem učinkovitejšo porabo javnih sredstev.

(27)

Zaradi zagotavljanja najboljšega razmerja med kakovostjo in ceno ter zaradi omejenih sredstev bi moralo biti financiranje IPE na voljo za projekte, ki se zanašajo na tehnologijo, najprimernejšo za specifični projekt, pomagajo spodbujati inovativne poslovne modele in imajo velik potencial za ponovljivost. Če se projekti financirajo s prostovoljnimi prispevki v okviru IPE, kot so evropski strukturni in investicijski skladi ali nacionalna ali regionalna finančna sredstva, bi morala biti merila za upravičenost prožnejša ter upoštevati specifične razmere in pogoje na območjih, ki naj bi jim bila takšna sredstva namenjena.

(28)

Unija lahko podpira vzpostavitev širokopasovnih omrežij, ki prispevajo k ciljem Evropske digitalne agende, na vseh geografskih območjih. Zmanjšanje digitalnega razkoraka in povečanje digitalne vključenosti sta pomembna cilja Evropske digitalne agende. Vsi ukrepi Unije na področju širokopasovnih povezav bi se zato morali nanašati na posebne potrebe primestnih in podeželskih, zlasti pa redko poseljenih in manj razvitih regij, ki jim je treba zagotoviti povezave. To zajema vzpostavitev širokopasovnih omrežij za povezavo otoških, neobalnih, goratih, oddaljenih in obrobnih regij, med drugim tudi otoških držav članic, z osrednjimi regijami Unije in/ali ukrepe za večjo zanesljivost ali boljše delovanje povezav med takšnimi regijami in osrednjimi regijami Unije.

(29)

Za dokončno vzpostavitev enotnega digitalnega trga bi bilo treba spodbuditi združljivost med programom IPE ter nacionalnimi in regionalnimi ukrepi na področju širokopasovnih povezav.

(30)

Pri izvajanju te uredbe bi morale biti oblike finančne pomoči skladne z značilnostmi zadevnih ukrepov. Na področju infrastruktur za digitalne storitve bi morale imeti zato jedrne storitvene platforme, ki jih ni mogoče financirati iz drugih virov, prednost pri financiranju v obliki javnega naročanja ali, izjemoma, v obliki nepovratnih sredstev, splošnimi storitvam pa bi morala biti v okviru IPE namenjena le omejena finančna pomoč. Poleg tega bi morala vsaka finančna pomoč iz IPE zagotoviti učinkovito porabo sredstev Unije, zato bi morala biti širokopasovna omrežja podprta s finančnimi instrumenti, ki zagotavljajo večji učinek finančnega vzvoda kot nepovratna sredstva.

(31)

Posredovanje v okviru te uredbe bi moralo zagotoviti, da se dosežejo sinergije in interoperabilnost med različnimi projekti skupnega interesa, opisanimi v Prilogi, pa tudi z drugimi infrastrukturami, vključno s prometno in energetsko infrastrukturo, ki jo podpira IPE, ustrezno raziskovalno infrastrukturo, ki jo med drugimi podpira Obzorje 2020, ter ustreznimi infrastrukturami, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi, pri tem pa se je treba izogniti podvajanju in nepotrebnim upravnim bremenom.

(32)

Finančno pomoč za projekte skupnega interesa bi bilo treba dopolniti s horizontalnimi ukrepi, vključno s tehnično pomočjo, z ukrepi za spodbujanje povpraševanja in z usklajevanjem, ki bi morali zagotoviti največji izkoristek posredovanja Unije.

(33)

Komisija bi morala pri dodeljevanju sredstev za posredovanje na področju širokopasovnih omrežij ustrezno upoštevati rezultate ocen obstoječih finančnih instrumentov Unije.

(34)

Komisiji bi morala pomagati strokovna skupina, sestavljena iz predstavnikov vseh držav članic, ki bi morala Komisiji med drugim svetovati in prispevati k spremljanju izvajanja te uredbe, načrtovanju, ocenjevanju in obravnavi težav pri izvajanju.

(35)

Strokovna skupina bi morala sodelovati tudi s tistimi subjekti, ki so vključeni v izvajanje te uredbe, kot so lokalni in regionalni organi, ponudniki internetnega dostopa, upravljavci javnih omrežij in proizvajalci sestavnih delov, pa tudi z nacionalnimi regulativnimi organi in Organom evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC), ustanovljenim z Uredbo (ES) št. 1211/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(36)

Uredba (EU) št. 1316/2013 ustanavlja Usklajevalni odbor za IPE, ki je tudi odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (16). Poleg tega Uredba (EU) št. 1316/2013 na Komisijo prenaša pooblastila, da v skladu s postopkom pregleda sprejema letne in večletne delovne programe, tudi za telekomunikacijski sektor, pri čemer je slednji predmet te uredbe. V zvezi s tem je treba pojasniti, da bi morali države članice v Usklajevalnem odboru za IPE pri obravnavi vprašanj, povezanih s to uredbo, zlasti z osnutki letnih in večletnih delovnih programov, zastopati strokovnjaki iz sektorja telekomunikacijske infrastrukture.

(37)

Ker ciljev te uredbe, zlasti usklajenega razvoja vseevropskih omrežij na področju telekomunikacijske infrastrukture, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi čezmejne narave podpornih infrastruktur in učinka na celotnem ozemlju Unije, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(38)

Zaradi podpore projektom skupnega interesa v sektorjih prometne, telekomunikacijske in energetske infrastrukture Uredba (EU) št. 1316/2013 določa pogoje, metode in postopke za zagotovitev finančne pomoči Unije vseevropskim omrežjem. Določa tudi razčlenitev sredstev, ki bodo na voljo na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 v vseh treh sektorjih. Uredba (EU) št. 1316/2013 se uporablja od 1. januarja 2014. Zato je primerno, da se začetek uporabe te uredbe uskladi z začetkom uporabe Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013. Zato bi se morala ta uredba uporabljati od 1. januarja 2014.

(39)

Odločbo št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta (17) bi bilo treba razveljaviti –

(a)

cilji in operativne prednostne naloge projektov skupnega interesa,

(b)

opredelitev projektov skupnega interesa,

(c)

merila, v skladu s katerimi so ukrepi, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, upravičeni do finančne pomoči Unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1316/2013 pri njihovem razvoju, izvajanju, vzpostavitvi, medsebojnem povezovanju in interoperabilnosti, ter

(d)

prednosti pri financiranju projektov skupnega interesa.

(a)

„telekomunikacijska infrastruktura“ pomeni širokopasovna omrežja in infrastrukture za digitalne storitve;

(b)

„infrastrukture za digitalne storitve“ pomeni infrastrukture, ki omogočajo omrežne storitve, ki se zagotavljajo v elektronski obliki, navadno prek interneta, omogočajo vseevropske interoperabilne storitve skupnega interesa za državljane, podjetja in/ali javne organe ter so sestavljene iz jedrnih storitvenih platform in splošnih storitev;

(c)

„gradniki“ pomeni osnovne infrastrukture za digitalne storitve, ki so ključni elementi, ki jih je mogoče ponovno uporabiti v kompleksnejših infrastrukturah za digitalne storitve;

(d)

„jedrne storitvene platforme “ pomeni osrednja vozlišča infrastruktur za digitalne storitve, katerih namen je zagotoviti vseevropsko povezljivost, dostopnost in interoperabilnost in ki so odprte za države članice, lahko pa tudi za druge subjekte;

(e)

„splošne storitve“ pomeni storitve prehoda, ki povezujejo eno ali več nacionalnih infrastruktur z eno ali več jedrnimi storitvenimi platformami;

(f)

„širokopasovna omrežja“ pomeni žična in brezžična dostopovna omrežja, pomožno infrastrukturo in jedrna omrežja, ki zagotavljajo povezljivost zelo visokih hitrosti;

(g)

„horizontalni ukrepi“ pomeni študije in ukrepe za podporo programu, kot so opredeljeni v točkah (6) oziroma (7) člena 2 Uredbe (EU) št. 1316/2013.

(a)

gospodarska rast in podpora dokončni vzpostavitvi in delovanju enotnega trga za večjo konkurenčnost evropskega gospodarstva, vključno z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP);

(b)

izboljšanje vsakodnevnega življenja državljanov, podjetij in javnih organov na vseh ravneh s spodbujanjem širokopasovnih omrežij, medsebojne povezanosti in interoperabilnosti nacionalnih, regionalnih in lokalnih širokopasovnih omrežij ter nediskriminatornega dostopa do takšnih omrežij in digitalnega vključevanja.

(a)

interoperabilnost, povezljivost, trajnostna vzpostavitev, delovanje in nadgradnja vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve ter usklajevanje na evropski ravni;

(b)

učinkovit tok zasebnih in javnih naložb, ki spodbujajo vzpostavitev in posodabljanje širokopasovnih omrežij ter tako prispevajo k doseganju širokopasovnih ciljev iz Evropske digitalne agende.

(a)

imajo za cilj ustanovitev in/ali okrepitev interoperabilnih ter, kjer je mogoče, mednarodno skladnih jedrnih storitvenih platform, ki jih spremljajo splošne storitve za infrastrukture za digitalne storitve;

(b)

zagotovijo učinkovite nosilce naložb za širokopasovna omrežja, pritegnejo nove kategorije vlagateljev in nosilcev projektov ter spodbujajo ponovljivost inovativnih projektov in poslovnih modelov.

(a)

javnimi naročili in/ali

(b)

nepovratnimi sredstvi.

(a)

finančnimi instrumenti, opredeljenimi v Uredbi (EU) št. 1316/2013, ki so odprti za dodatne prispevke iz drugih sektorjev IPE, drugih instrumentov, programov in proračunskih postavk v proračunu Unije, držav članic, vključno z regionalnimi in lokalnimi organi, in katerih koli drugih vlagateljev, vključno z zasebnimi vlagatelji v skladu s členom 15(2) (EU) št. 1316/2013 in/ali

(b)

povezovanjem finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev iz javnih virov, ki niso IPE, bodisi javnih virov Unije bodisi nacionalnih javnih virov;

(a)

javnimi naročili in/ali

(b)

nepovratnimi sredstvi.

(a)

biti dovolj zreli, da se lahko začnejo izvajati, kot dokazuje zlasti uspešno poskusno izvajanje v okviru programov, kot so programi Unije, povezani z inovacijami in raziskavami;

(b)

prispevati k politikam in dejavnostim Unije v podporo notranjemu trgu;

(c)

ustvarjati evropsko dodano vrednost ter imeti strategijo in načrte za dolgoročno trajnost, po potrebi s finančnimi viri, ki niso IPE, kakovost katerih se dokazuje z oceno izvedljivosti ter oceno stroškov in koristi. Takšna strategija se po potrebi posodobi;

(d)

izpolnjevati mednarodne in/ali evropske standarde ali odprte specifikacije in smernice za interoperabilnost, kot je evropski interoperabilnostni okvir, ter s pridom izkoriščati obstoječe rešitve.

(a)

pomembno prispevajo k uresničevanju ciljev Evropske digitalne agende;

(b)

imajo dovolj zrele faze razvoja in priprave projekta, ki slonijo na učinkovitih mehanizmih izvajanja;

(c)

obravnavajo nedelovanje trga ali neoptimalne naložbene okoliščine;

(d)

ne vodijo v izkrivljanje trga ali izrivanje zasebnih naložb;

(e)

uporabljajo tehnologijo, ki velja za najprimernejšo glede na potrebe zadevnega geografskega območja ob upoštevanju geografskih, družbenih in ekonomskih dejavnikov na podlagi objektivnih meril ter v skladu s tehnološko nevtralnostjo;

(f)

uporabljajo tehnologijo, najprimernejšo za specifični projekt, obenem pa predstavljajo najboljše ravnotežje med najsodobnejšimi tehnologijami v smislu zmogljivosti pretoka podatkov, varnostjo prenosa, odpornostjo omrežja in stroškovno učinkovitostjo;

(g)

imajo velik potencial za ponovljivost in/ali temeljijo na inovativnih poslovnih modelih.

(a)

pripravljajo ali podpirajo izvedbene ukrepe pri njihovem uvajanju in upravljanju ter obravnavanju obstoječih ali porajajočih se težav z izvajanjem;

(b)

ustvarjajo novo povpraševanje po infrastrukturah za digitalne storitve.

(a)

spremljanju izvajanja te uredbe;

(b)

upoštevanju nacionalnih načrtov ali nacionalnih strategij, kjer je primerno;

(c)

sprejemanju ukrepov za oceno izvajanja delovnih programov na finančni in tehnični ravni;

(d)

obravnavanju obstoječih ali porajajočih se težav z izvajanjem projekta;

(e)

določanju strateških usmeritev pred pripravo letnih in večletnih delovnih programov iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1316/2013 s posebnim poudarkom na izbiri in umiku ukrepov, ki prispevajo k projektom skupnega interesa, in proračunski razčlenitvi ter pri reviziji teh delovnih programov.

(a)

razpoložljivosti infrastruktur za digitalne storitve, ki se meri s številom držav članic, priključenih na posamezno infrastrukturo za digitalne storitve;

(b)

odstotka državljanov in podjetij, ki uporabljajo infrastrukture za digitalne storitve, ter čezmejne razpoložljivosti takšnih storitev;

(c)

obsega privabljenih naložb na področju širokopasovnih povezav in učinka finančnega vzvoda za projekte, financirane s prispevki iz javnih virov iz točke (b) člena 5(3).