EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32014L0098

Izvedbena direktiva Komisije 2014/98/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede

OJ L 298, 16.10.2014, p. 22–61 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Legal status of the document In force: This act has been changed. Current consolidated version: 02/01/2023

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir_impl/2014/98/oj

16.10.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 298/22


IZVEDBENA DIREKTIVA KOMISIJE 2014/98/EU

z dne 15. oktobra 2014

o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi s posebnimi zahtevami za rodove in vrste sadnih rastlin iz Priloge I k Direktivi, posebnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati dobavitelji, in podrobnimi predpisi za uradne preglede

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/90/ES z dne 29. septembra 2008 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (1), in zlasti člena 4 ter členov 6(4), 9(1) in 13(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Določbe o certificiranju in trženju pred-baznega, baznega in certificiranega materiala bi morale upoštevati različne pridelovalne cikle različnih rodov in vrst, ki jih zajema ta direktiva.

(2)

Pred-bazni material mora izpolnjevati zelo stroge zahteve glede zdravja in kakovosti, da se zagotovita zdravje in kakovost razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, pridobljenih iz pred-baznega materiala.

(3)

Za zagotovitev prepoznavanja in kakovosti pred-baznega materiala je primerno določiti predpise o ugotavljanju in preverjanju njegove ustreznosti sorti, ki ji pripada. Poleg tega bi bilo treba prepoznavanje in kakovost pred-baznega materiala zagotoviti s predpisi o njegovem razmnoževanju, ki lahko vključujejo obnovo in množenje. Za zagotovitev zdravja pred-baznega materiala je pomembno določiti predpise o odsotnosti škodljivih organizmov, pregledih, vzorčenju in testiranju, kot je ustrezno za zadevni rod in vrsto. Poleg tega je treba s sprejetjem predpisov o pomanjkljivostih zagotoviti kakovost navedenega materiala.

(4)

Za zagotovitev prepoznavanja in kakovosti podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti, bi morale navedene podlage ustrezati opisu vrste, ki jih pripadajo.

(5)

Prepoznati je treba rastline, ki so namenjene za pridobivanje materiala za pridelovanje baznega ali certificiranega materiala, razen sadnih rastlin. To so „matične rastline“. Matične rastline za pridelovanje pred-baznega materiala („pred-bazne matične rastline“) bi morale izpolnjevati iste zahteve kot pred-bazni material. Prepoznavanje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala bi moralo biti zagotovljeno med celotnim postopkom pridelave. Pristojni uradni organ bi moral ugotoviti ustreznost pred-bazne matične rastline glede na opis njene sorte z opazovanjem izraženih lastnosti sorte. Redno bi bilo treba preverjati tudi ustreznost glede na opis sorte pred-bazne matične rastline in pridobljenega pred-baznega materiala.

(6)

Kadar je material namenjen za certificiranje, bi bilo treba ustreznost glede na opis sorte ugotoviti na podlagi uradnega opisa navedene sorte, kar zagotavlja razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte, opisa, priloženega zahtevku za registracijo ali žlahtniteljsko pravico, ali uradno priznanega opisa. Za sorto z uradno priznanim opisom je ustrezno zahtevati, da je registrirana v nacionalnem registru, da bi se zagotovila ustreznost opisa za material, ki je v postopku certificiranja.

(7)

V primeru pred-baznega in baznega materiala bi moralo biti ugotavljanje ustreznosti glede na opis sorte mogoče tudi na podlagi opisa, priloženega zahtevku za registracijo sorte v državi članici, in opisa, priloženega zahtevku za registracijo žlahtniteljske pravice, če je v Uniji ali tretji državi že objavljeno poročilo, ki potrjuje razločljivost, izenačenost in nespremenljivost zadevne sorte. Z zagotavljanjem te možnosti naj bi se pospešile začetne faze postopka certificiranja v primerih, v katerih je registracija sorte tik pred koncem, vendar postopek še poteka. Da pa bi se uporabnikom navedenega materiala zagotovili preglednost in utemeljena izbira, bi bilo treba njegovo trženje omogočiti šele po zaključeni registraciji sorte.

(8)

Pomembno je, da se uporabljajo stroge določbe o zaščiti pred-baznega materiala pred vsemi vrstami okužb s škodljivimi organizmi. Dobavitelji bi zato morali vzdrževati pred-bazne matične rastline in pred-bazni material v za to določenih objektih, ki so zaščiteni pred žuželkami, in onemogočiti okužbe, ki se prenašajo po zraku ali prek drugih možnih virov. Iz istega razloga bi bilo treba pred-bazne matične rastline in pred-bazni material gojiti ali pridelovati izolirano od prsti v loncih z rastnim substratom brez prsti ali steriliziranim rastnim substratom. Vendar bi bilo treba državam članicam zaradi zadovoljevanja posebnih pridelovalnih potreb dovoliti, da vložijo zahtevek za odobritev pridelave pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala na polju pod pogojem, da so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje okužbe s škodljivimi organizmi.

(9)

Direktiva Sveta 2000/29/ES (2) določa predpise o preprečevanju vnosa nekaterih škodljivih organizmov v Unijo ter njihovega širjenja v Uniji. To vključuje zahteve za nekatere rodove in vrste, ki dopolnjujejo zahteve za certificiranje v tej direktivi v zvezi s škodljivimi organizmi, ki jih zajema Direktiva 2000/29/ES. Določiti bi bilo treba dodatne predpise za druge škodljive organizme. Kadar bi lahko škodljiv organizem nesprejemljivo ogrozil zdravje ali uporabnost pred-baznega materiala zadevnega rodu ali vrste, bi bilo treba zahtevati njegovo odsotnost. Navedene škodljive organizme bi bilo treba uvrstiti na seznam. Kadar bi lahko škodljiv organizem povzročil takšno škodo samo, če bi presegel določene ravni, bi bilo treba prepovedati njegovo prisotnost samo v količinah, ki presegajo navedene ravni. Navedene škodljive organizme bi bilo treba uvrstiti na seznam ločeno od škodljivih organizmov, za katere se zahteva odsotnost.

(10)

Rastline kandidatke za pred-bazne matične rastline so izhodišče v postopku pridelave in certificiranja razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin. Zato bi zanje morale veljati najstrožje fitosanitarne zahteve, da se zagotovi, da v njih ni prisotnih škodljivih organizmov. Z vidika biologije in lastnosti zadevnih rodov ali vrst rastlin ter zadevnih škodljivih organizmov bi bilo treba zahtevati vizualne preglede rastlin kandidatk za pred-bazne matične rastline, da bi se ugotovila prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge I. V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov bi bilo treba na vsaki rastlini kandidatki za pred-bazno matično rastlino opraviti vzorčenje in testiranje, da bi se zagotovili natančni rezultati. Vsako rastlino kandidatko za pred-bazno matično rastlino bi bilo treba testirati na škodljive organizme iz Priloge II,da bi se z gotovostjo potrdila odsotnost škodljivih organizmov. Zelo podobne zahteve bi se morale uporabljati tudi za pred-bazne matične rastline, ki se pridelajo z obnovo, in sicer zaradi njihovega pomena za nadaljnji postopek pridelave in certificiranja.

(11)

Z vidika biologije in lastnosti zadevnih rodov ali vrst rastlin ter zadevnih škodljivih organizmov bi bilo treba zahtevati vizualne preglede pred-baznih matičnih rastlin ali pred-baznega materiala, da bi se ugotovila prisotnost škodljivih organizmov iz prilog I in II. V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov bi bilo treba na pred-baznih matičnih rastlinah in pred-baznem materialu opraviti vzorčenje in testiranje, da bi se zagotovili natančni rezultati.

(12)

Z vidika biologije in lastnosti zadevnih rodov ali vrst rastlin in zadevnih škodljivih organizmov bi bilo treba določiti ustrezne predpise o pogostosti vizualnih pregledov, vzorčenja in testiranja baznih matičnih rastlin, baznega materiala, certificiranih matičnih rastlin in certificiranega materiala. Navedeni predpisi bi morali temeljiti na izkušnjah, ki jih pristojni uradni organi in pridelovalci sadnih rastlin pridobijo med uporabo nacionalnih shem certificiranja. Navedeni predpisi bi morali upoštevati potrebe uporabnikov določene kategorije.

(13)

Prisotnost nekaterih škodljivih organizmov, zlasti ogorčic, v prsti lahko nesprejemljivo ogrozi zdravje in uporabnost zadevnih rastlin, če so navedeni škodljivi organizmi gostitelji virusov, ki napadajo zadevne rodove ali vrste. Zato bi bilo treba navedene škodljive organizme uvrstiti na seznam in opredeliti ločeno, njihova prisotnost v zadevni prsti pa ne bi smela biti dovoljena, razen če se s testi pokaže, da ne vsebujejo zadevnih virusov. Vzorčenje in testiranje bi morala pokazati prisotnost navedenih škodljivih organizmov ali ustreznih virusov. Pri določitvi predpisov o vzorčenju in testiranju bi bilo treba upoštevati različne kategorije razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin. Vendar je v določenih pogojih sorazmerno dopustiti, da vzorčenja in testiranja ni treba opraviti, kadar se rastline gostiteljice na pridelovalnem polju niso gojile najmanj pet let.

(14)

Vzorčenje in testiranje je treba izvajati v skladu s protokoli Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) ali drugimi mednarodno priznanimi protokoli. To je potrebno za zagotovitev, da praksa vzorčenja in testiranja, ki se izvaja v Uniji, upošteva mednarodni znanstveni in tehnični razvoj. Kadar takšni protokoli niso na voljo, bi bilo treba vzorčenje in testiranje izvajati v skladu z ustreznimi protokoli, določenimi na nacionalni ravni.

(15)

Na kakovost in uporabnost pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala lahko vplivajo poškodbe, razbarvanost, brazgotinsko tkivo, izsušenost in druge pomanjkljivosti. Zato bi bilo treba določiti, da morajo biti pred-bazne matične rastline in pred-bazni material praktično brez takšnih pomanjkljivosti.

(16)

Za zagotovitev ustrezne kakovosti razmnoževalnega materiala bi bilo treba določiti predpise za njegovo vzdrževanje v ustreznih pogojih. Navedeni pogoji bi morali biti odvisni od kategorije razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin v postopku certificiranja. Glede na zadnje dosežke je pomembno dovoliti tudi uporabo metode vzdrževanja v obliki ohladitve na izredno nizke temperature, tj. shranjevanja z zamrzovanjem. Gre za uporabno alternativno metodo za kulturo in vitro, saj lastnosti razmnoževalnega materiala med shranjevanjem pri teh temperaturah ostanejo nespremenjene.

(17)

Naslednja stopnja v postopku pridelave, ki sledi pred-baznemu materialu, je bazni material. Zato bi bilo treba matične rastline za pridelavo baznega materiala („bazne matične rastline“) vzgojiti iz pred-baznega materiala ali namnožiti iz drugih baznih matičnih rastlin.

(18)

Zahteve za bazni material bi morale biti iste kot zahteve za pred-bazni material v zvezi s prepoznavanjem, zdravjem in kakovostjo, saj so navedene zahteve enako pomembne za zdravje in uporabnost baznega materiala. Vendar pa bi bilo treba dovoliti pridelavo baznega materiala na odprtih poljih, da bi se olajšalo njegovo učinkovito razmnoževanje v naslednje generacije in kategorije. Zato bi zahteve za vzdrževanje baznega materiala morale omogočati vzdrževanje v objektih, ki so zaščiteni pred žuželkami, ali na poljih, ki so izolirana pred možnimi viri okužbe, ki se prenašajo po zraku, v stiku s koreninami ter z navzkrižno okužbo prek strojev, orodij za cepljenje in drugih možnih virov.

(19)

Dovoliti bi bilo treba množenje baznih matičnih rastlin, ki se gojijo iz pred-baznega materiala, v več generacij, da bi se pridobilo več baznih matičnih rastlin, potrebnih za pridelavo baznega in certificiranega materiala. Različne generacije baznih matičnih rastlin bi bilo treba hraniti ločeno in bi morale biti prepoznavne med celotnim postopkom pridelave.

(20)

Naslednja stopnja v postopku pridelave, ki sledi pred-baznemu ali baznemu materialu, so lahko certificirani material in certificirane sadne rastline. Zato bi bilo treba matične rastline za pridelavo certificiranega materiala („certificirane matične rastline“) vzgojiti iz pred-baznega ali baznega materiala.

(21)

Sprejeti bi bilo treba minimalne zahteve, da se zagotovi usklajen postopek za ugotavljanje in preverjanje ustreznosti glede na opis sorte, s čimer bi razmnoževalni material in sadne rastline izpolnjevali pogoje za material CAC (Conformitas Agraria Communitatis). Navedene zahteve bi morale biti manj stroge od zahtev za pred-bazni, bazni in certificirani material, saj uporabniki materiala CAC nimajo tako visokih pričakovanj glede zdravja in kakovosti tega materiala, ker se zanj uporabljajo enostavnejši postopki in stopnje pridelave. Vendar pa bi morali dobavitelji zagotoviti prepoznavanje materiala, namenjenega za razmnoževanje. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti uporabo standardov kakovosti in zdravja, ki ustrezajo gojenju materiala CAC in pričakovanjem uporabnikov navedenega razmnoževalnega materiala. Z vidika lastnosti škodljivih organizmov, ki napadajo nekatere vrste Citrus L., Fortunella Swinglein Poncirus Raf., je treba določiti posebne predpise v zvezi z vizualnimi pregledi, vzorčenjem in testiranjem, da se zagotovita ustrezna kakovost in zdravje zadevnega razmnoževalnega materiala ali sadnih rastlin.

(22)

Da bi pristojni uradni organ lahko izvajal uradne preglede in preverjal, ali razmnoževalni material in sadne rastline izpolnjujejo standarde kakovosti in zdravja za uradno certificiranje iz te direktive, bi moral dobavitelj pripraviti načrt za prepoznavanje in spremljanje kritičnih mest v postopku pridelave razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin za ustrezne rodove ali vrste ter voditi evidenco o takšnem spremljanju. Načrt in evidence o poljskih pregledih, vzorčenju in testiranju bi bilo treba hraniti v obdobju, v katerem so razmnoževalni material ali sadne rastline pod nadzorom dobavitelja, in vsaj še tri leta po odstranitvi ali trženju navedenega razmnoževalnega materiala ali navedenih sadnih rastlin.Navedeno obdobje je potrebno, da se omogoči odkrivanje škodljivih organizmov v lesnatih rastlinah, kjer se simptomi lahko pokažejo šele nekaj let po pojavu okužbe.

(23)

Države članice bi morale zagotoviti uraden pregled razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin med pridelavo in trženjem, da se preveri skladnost z zahtevami in pogoji iz te direktive. Za zagotovitev usklajenega postopka pri izvajanju uradnih pregledov bi bilo treba določiti predpise za vizualne preglede ter, kjer je ustrezno, vzorčenje in testiranje.

(24)

Da bi se izognili oviranju trgovine, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da na svojem ozemlju prehodno dovolijo trženje razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, pridelanih iz pred-baznih, baznih in certificiranih matičnih rastlin ali matičnih rastlin CAC, ki na datum začetka uporabe te direktive že obstajajo, čeprav navedeni material ali navedene sadne rastline ne izpolnjuje oz. ne izpolnjujejo novih pogojev.

(25)

Direktivi Komisije 93/48/EGS (3) in 93/64/EGS (4) bi bilo treba razveljaviti.

(26)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za razmnoževalni material in rastline sadnih rodov in vrst –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE 1

OPREDELITVE POJMOV IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„matična rastlina“ pomeni prepoznano rastlino, namenjeno za razmnoževanje;

2.

„rastlina kandidatka za pred-bazno matično rastlino“ pomeni matično rastlino, za katero dobavitelj načrtuje, da bo sprejeta kot pred-bazna matična rastlina;

3.

„pred-bazna matična rastlina“ pomeni matično rastlino, namenjenoza pridelavo pred-baznega materiala;

4.

„bazna matična rastlina“ pomeni matično rastlino, namenjenoza pridelavo baznega materiala;

5.

„certificirana matična rastlina“ pomeni matično rastlino, namenjenoza pridelavo certificiranega materiala;

6.

„škodljivi organizem“ pomeni vsako vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, škodljivega za rastline ali rastlinske proizvode iz prilog I, II in III;

7.

„vizualni pregled“ pomeni pregled rastlin ali delov rastlin s prostim očesom, lupo, stereoskopom ali mikroskopom;

8.

„test“ pomeni preskušanje, razen vizualnega pregleda;

9.

„sadna rastlina“ pomeni rastlino, ki se razmnoži iz matične rastline in goji za pridelavo sadja, da bi se omogočilo preverjanje sortne istovetnosti navedene matične rastline;

10.

„kategorija“ pomeni pred-bazni, bazni ali certificirani material ali material CAC;

11.

„množenje“ pomeni vegetativno pridelovanje matičnih rastlin, da bi se pridobilo zadostno število matičnih rastlin v isti kategoriji;

12.

„obnova matične rastline“ pomeni zamenjavo matične rastline z rastlino, ki je vegetativno pridelana iz nje;

13.

„mikrorazmnoževanje“ pomeni razmnoževanje rastlinskega materiala za pridelavo velike količine rastlin z uporabo kulture in vitro različnih vegetativnih brstov ali različnih vegetativnih rastnih vršičkov z rastline;

14.

„praktično brez pomanjkljivosti“ pomeni, da so pomanjkljivosti, ki lahko poslabšajo kakovost in uporabnost razmnoževalnega materiala ali sadnih rastlin, prisotne v obsegu, ki je enak ali manjši od obsega, ki naj bi nastal pri uporabi dobrih praks gojenja in ravnanja, ter skladen z dobrimi praksami gojenja in ravnanja;

15.

„praktično brez škodljivih organizmov“ pomeni, da je obseg, v katerem so škodljivi organizmi prisotni v razmnoževalnem materialu ali sadnih rastlinah, dovolj majhen za zagotovitev sprejemljive kakovosti in uporabnosti razmnoževalnega materiala;

16.

„laboratorij“ pomeni vsak objekt, ki se uporablja za testiranje razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin;

17.

„shranjevanje z zamrzovanjem“ pomeni vzdrževanje rastlinskega materiala z ohladitvijo na izredno nizke temperature, da se ohrani sposobnost preživetja materiala.

Člen 2

Splošne določbe

1.   Države članice zagotovijo, da razmnoževalni material in sadne rastline, ki pripadajo rodovom in vrstam iz Priloge I k Direktivi 2008/90/ES, med pridelovanjem in trženjem izpolnjujejo zahteve iz členov 3 do 27 te direktive, kakor je ustrezno.

2.   Države članice zagotovijo, da dobavitelji med pridelovanjem razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, ki pripadajo rodovom in vrstam iz Priloge I k Direktivi 2008/90/ES, izpolnjujejo zahteve iz členov 28 in 29.

3.   Države članice zagotovijo, da se med pridelovanjem in trženjem opravi uradni pregled razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, ki pripadajo rodovom in vrstam iz Priloge I k Direktivi 2008/90/ES, v skladu s členom 30.

4.   Razmnoževalni material, ki izpolnjuje zahteve določene kategorije, se ne meša z materialom iz drugih kategorij.

POGLAVJE 2

ZAHTEVE ZA RAZMNOŽEVALNI MATERIAL IN, KADAR JE USTREZNO, SADNE RASTLINE

ODDELEK 1

Zahteve za pred-bazni material

Člen 3

Zahteve za certificiranje pred-baznega materiala

1.   Razmnoževalni material, razen matičnih rastlin in podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti, se na zahtevo uradno certificira kot pred-bazni material, če je ugotovljeno, da izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

neposredno je razmnožen iz matične rastline v skladu s členom 13 ali členom 14;

(b)

ustreza opisu svoje sorte, njegova ustreznost glede na opis sorte pa je preverjena v skladu s členom 7;

(c)

vzdržuje se v skladu s členom 8;

(d)

izpolnjuje zahteve glede zdravja iz člena 10;

(e)

kadar Komisija odobri odstopanje na podlagi člena 8(4) za gojenje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, prst izpolnjuje zahteve iz člena 11;

(f)

izpolnjuje zahteve iz člena 12 glede pomanjkljivosti.

2.   Matična rastlina iz odstavka (1)(a) je bila sprejeta v skladu s členom 5 ali pridobljena z množenjem v skladu s členom 13 ali mikrorazmnoževanjem v skladu s členom 14.

3.   Kadar pred-bazna matična rastlina ali pred-bazni material ne izpolnjuje več zahtev iz členov 7 do 12, jo/ga dobavitelj odstrani iz bližine drugih pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala. Navedena odstranjena matična rastlina ali material se lahko uporabi kot bazni ali certificirani material ali material CAC, če izpolnjuje zahteve iz te direktive za zadevne kategorije.

Dobavitelj lahko namesto odstranitve navedene matične rastline ali navedenega materiala sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedena matična rastlina ali navedeni material ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

Člen 4

Zahteve za certificiranje podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti, kot pred-baznega materiala

1.   Podlaga, ki ne pripada nobeni sorti, se na zahtevo uradno certificira kot pred-bazni material, če je ugotovljeno, da izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

neposredno je razmnožena z vegetativnim ali spolnim razmnoževanjem iz matične rastline; v primeru spolnega razmnoževanja so opraševalna drevesa (opraševalci) neposredno pridelana z vegetativnim razmnoževanjem iz matične rastline;

(b)

ustreza opisu svoje vrste;

(c)

vzdržuje se v skladu s členom 8;

(d)

izpolnjuje zahteve glede zdravja iz člena 10;

(e)

kadar Komisija odobri odstopanje na podlagi člena 8(4) za gojenje pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, prst izpolnjuje zahteve iz člena 11;

(f)

izpolnjuje zahteve iz člena 12 glede pomanjkljivosti.

2.   Matična rastlina iz odstavka (1)(a) je bila sprejeta v skladu s členom 6 ali pridobljena z množenjem v skladu s členom 13 ali mikrorazmnoževanjem v skladu s členom 14.

3.   Kadar podlaga, ki je pred-bazna matična rastlina ali pred-bazni material, ne izpolnjuje več zahtev iz členov 8 do 12, jo dobavitelj odstrani iz bližine drugih pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala. Navedena odstranjena podlaga se lahko uporabi kot bazni ali certificirani material ali material CAC, če izpolnjuje zahteve iz te direktive za zadevne kategorije.

Dobavitelj lahko namesto odstranitve navedene podlage sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedena podlaga ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

Člen 5

Zahteve za sprejetje pred-bazne matične rastline

1.   Pristojni uradni organ sprejme rastlino kot pred-bazno matično rastlino, če ta izpolnjuje zahteve iz členov 7 do 12 in če je njena ustreznost glede na opis njene sorte ugotovljena v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

Sprejetje poteka na podlagi uradnega pregleda ter rezultatov testiranja, evidenc in postopkov v skladu s členom 30.

2.   Pristojni uradni organ ugotovi ustreznost pred-bazne matične rastline glede na opis njene sorte z opazovanjem izraženih lastnosti sorte. Navedeno opazovanje temelji na enem izmed naslednjih elementov:

(a)

uradnem opisu sort, registriranih v katerem koli nacionalnem registru, in sort, ki so pravno zaščitene z žlahtniteljsko pravico;

(b)

opisu, priloženem zahtevku za sorte, za katere je treba vložiti zahtevek za registracijo v kateri koli državi članici, kot je določeno v členu 5(1) Izvedbene direktive Komisije 2014/97/EU (5);

(c)

opisu, priloženem zahtevku za sorte, za katere je treba vložiti zahtevek za registracijo žlahtniteljske pravice;

(d)

uradno priznanem opisu, če je sorta, za katero velja navedeni opis, registrirana v nacionalnem registru.

3.   Kadar se uporablja točka (b) ali točka (c) odstavka 2, se pred-bazna matična rastlina sprejme samo, če je na voljo poročilo katerega koli pristojnega uradnega organa v Uniji ali tretji državi, ki dokazuje razločljivost, izenačenost in nespremenljivost zadevne sorte. Vendar pa se do registracije sortezadevna matična rastlina in material, ki je pridelan iz nje, lahko uporablja samo za pridelavo baznega ali certificiranega materiala in se ne trži kot pred-bazni, bazni ali certificirani material.

4.   Kadar je ugotavljanje ustreznosti glede na opis sorte možno samo na podlagi lastnosti sadne rastline, se opazovanje izraženih lastnosti sorte opravi na sadežih sadne rastline, razmnožene iz pred-bazne matične rastline. Navedene sadne rastline se hranijo ločeno od pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala.

Vizualni pregled sadnih rastlin se opravi v najustreznejših obdobjih leta ob upoštevanju podnebnih razmer in pogojev za gojenje rastlin zadevnih rodov ali vrst.

Člen 6

Zahteve za sprejetje podlage, ki ne pripada nobeni sorti

Pristojni uradni organ sprejme podlago, ki ne pripada nobeni sorti, kot pred-bazno matično rastlino, če ta ustreza opisu svoje vrste in če izpolnjuje zahteve iz členov 8 do 12.

Sprejetje poteka na podlagi uradnega pregleda ter rezultatov testiranja, evidenc in postopkov, ki jih uporablja dobavitelj v skladu s členom 30.

Člen 7

Preverjanje ustreznosti glede na opis sorte

Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj redno preverjata ustreznost pred-baznih matičnih rastlinin pred-baznega materiala glede na opis njihove sorte v skladu s členom 5(2) in (3), kot je ustrezno za zadevno sorto in uporabljeno metodo razmnoževanja.

Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj poleg rednega preverjanja pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala po vsaki obnovi preveri pred-bazne matične rastline, ki se pridobijo s takšno obnovo.

Člen 8

Zahteve glede vzdrževanja pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala

1.   Dobavitelji vzdržujejo pred-bazne matične rastline in pred-bazni material v objektih, ki so namenjeni zadevnim rodovom ali vrstam in zaščiteni pred žuželkami ter v katerih v celotnem postopku pridelave ni mogoča okužba, ki se prenaša po zraku in prek drugih možnih virov.

Rastline kandidatke za pred-bazne matične rastline se hranijo v pogojih, ki zagotavljajo zaščito pred žuželkami in v katerih so fizično izolirane od pred-baznih matičnih rastlin v objektih iz prvega pododstavka, dokler se ne opravijo vsi testi glede izpolnjevanja zahtev iz člena 9(1) in (2).

2.   Pred-bazne matične rastline in pred-bazni material se vzdržujejo tako, da se v celotnem postopku pridelave zagotovi prepoznavanje vsakega izmed njih.

3.   Pred-bazne matične rastline in pred-bazni material se gojijo ali pridelujejo izolirano od prsti v loncih z rastnim substratom brez prsti ali steriliziranim rastnim substratom. Označijo se z oznakami, ki zagotavljajo njihovo sledljivost.

4.   Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se državi članici lahko izda dovoljenje za pridelavo pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, za določene rodove ali vrste. Takšen material se označi z oznakami, ki zagotavljajo njegovo sledljivost. Dovoljenje se izda, če zadevna država članica zagotovi, da so sprejeti ustrezni ukrepi za preprečevanje okužbe rastlin, ki se prenašajo po zraku, v stiku s koreninami, z navzkrižno okužbo prek strojev, orodij za cepljenje in drugih možnih virov.

5.   Pred-bazne matične rastline in pred-bazni material se lahko shranjujejo z zamrzovanjem.

6.   Pred-bazne matične rastline se lahko uporabljajo samo v obdobju, ki se izračuna na podlagi nespremenljivosti sorte ali okoljskih razmer, v katerih se gojijo, in drugih dejavnikov, ki vplivajo na nespremenljivost sorte.

Člen 9

Zahteve glede zdravja rastlin kandidatk za pred-bazne matične rastline in pred-baznih matičnih rastlin, pridelanih z obnovo

1.   Rastlina kandidatka za pred-bazno matično rastlino ni okužena s škodljivimi organizmi iz Priloge I v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Neokuženost zadevne rastline kandidatke za pred-bazno matično rastlino s škodljivimi organizmi iz Priloge I v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih in na poljih.

Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj opravita vzorčenje in testiranje zadevne rastline kandidatke za pred-bazno matično rastlino.

2.   Rastlina kandidatka za pred-bazno matično rastlino ni okužena s škodljivimi organizmi iz Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Neokuženost zadevne rastline kandidatke za pred-bazno matično rastlino s škodljivimi organizmi iz Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih in na poljih ter z vzorčenjem in testiranjem.

Navedeni vizualni pregled, vzorčenje in testiranje opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Navedena vzorčenje in testiranje potekata v najustreznejšem obdobju leta ob upoštevanju podnebnih razmer in pogojev za gojenje rastline ter biologije škodljivih organizmov, povezanih z navedeno rastlino. V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov se vzorčenje in testiranje opravita tudi kadar koli med letom.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavkov 1 in 2 uporabljajo protokole Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: EPPO) ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, pristojni uradni organ uporabi ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v tem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj predložita vzorce laboratorijem, ki jih uradno potrdi pristojni uradni organ.

Metoda testiranja na viruse, viroide, virusom podobne bolezni in fitoplazme, ki se uporablja pri rastlinah kandidatkah za pred-bazne matične rastline, je biološko indeksiranje na indikatorskih rastlinah. Druge metode testiranja se lahko uporabijo, če država članica na podlagi strokovno pregledanih znanstvenih dokazov meni, da ustvarjajo rezultate, ki so enako zanesljivi kot biološko indeksiranje na indikatorskih rastlinah.

4.   Kadar je rastlina kandidatka za pred-bazno matično rastlino sejanec, se z odstopanjem od odstavka 2 vizualni pregled, vzorčenje in testiranje zahtevajo samo v zvezi z virusi, viroidi ali virusom podobnimi boleznimi, ki se prenašajo s pelodom in so navedeni v Prilogi II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto, pod pogojem, da uradni pregled potrdi, da je zadevni sejanec pridobljen iz semena rastline, pri kateri ni bilo simptomov, ki jih povzročajo navedeni virusi, viroidi in virusom podobne bolezni,in da je njegovo vzdrževanje potekalo v skladu s členom 8(1) in (3).

5.   Odstavka 1 in 3 se uporabljata tudi za pred-bazne matične rastline, pridelane z obnovo.

Pred-bazna matična rastlina, pridelana z obnovo, ni okužena z virusi in viroidi iz Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Neokuženost navedene pred-bazne matične rastline z navedenimi virusi in viroidi se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah ter z vzorčenjem in testiranjem.

Navedeni vizualni pregled, vzorčenje in testiranje opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Člen 10

Zahteve glede zdravja pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala

1.   Pred-bazna matična rastlina ali pred-bazni material ni okužen s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Neokuženost zadevne pred-bazne matične rastline ali pred-baznega materiala s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Odstotek pred-baznih matičnih rastlin ali pred-baznega materiala, ki je okužen s škodljivimi organizmi iz dela B Priloge I, ne presega tolerančnih stopenj, ki so določene v navedenem delu. Skladnost zadevnih pred-baznih matičnih rastlin ali pred-baznega materiala z navedenimi stopnjami se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj, opravita vzorčenje in testiranje zadevne pred-bazne matične rastline ali pred-baznega materiala.

2.   Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj opravita vizualni pregled, vzorčenje in testiranje pred-bazne matične rastline ali pred-baznega materiala, kot je določeno v Prilogi IV v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, pristojni uradni organ uporabi ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj predložita vzorce laboratorijem, ki jih uradno potrdi pristojni uradni organ.

4.   Odstavek 1 se ne uporablja za pred-bazne matične rastline in pred-bazni material med shranjevanjem z zamrznitvijo.

Člen 11

Zahteve za prst

1.   Pred-bazne matične rastline in pred-bazni material se lahko gojijo samo v prsti, ki ni okužena s škodljivimi organizmi, ki so navedeni v Prilogi III za zadevni rod ali vrsto in so gostitelji virusov, ki napadajo navedeni rod ali vrsto. Neokuženost s takšnimi škodljivimi organizmi se ugotovi z vzorčenjem in testiranjem.

Navedeno vzorčenje opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Vzorčenje in testiranje se opravita pred zasaditvijo zadevnih pred-baznih matičnih rastlin ali pred-baznega materiala in se ponovita med rastjo, kadar obstaja sum glede prisotnosti škodljivih organizmov iz pododstavka 1.

Vzorčenje in testiranje se opravita ob upoštevanju podnebnih razmer in biologije škodljivih organizmov iz Priloge III in kadar so navedeni škodljivi organizmi povezani z zadevnimi pred-baznimi matičnimi rastlinami ali pred-baznim materialom.

2.   Vzorčenje in testiranje se ne opravita, kadar se rastline, ki so gostiteljice škodljivih organizmov iz Priloge III za zadevni rod ali vrsto, v prsti, namenjeni za pridelavo, niso gojile najmanj pet let, in kadar ni nobenega dvoma glede odsotnosti zadevnih škodljivih organizmov v navedeni prsti.

Vzorčenje in testiranje se ne opravita, če pristojni uradni organ na podlagi uradnega pregleda ugotovi, da prst ni okužena s škodljivimi organizmi, ki so navedeni v Prilogi III za zadevni rod ali vrsto in so gostitelji virusov, ki napadajo navedeni rod ali vrsto.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, države članice uporabijo ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Člen 12

Zahteve glede pomanjkljivosti, ki lahko poslabšajo kakovost

Ugotovitev, da so pred-bazne matične rastline in pred-bazni material praktično brez pomanjkljivosti, se potrdi z vizualnim pregledom. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj. Poškodbe, razbarvanost, brazgotinsko tkivo ali izsušenost se štejejo za pomanjkljivosti, če negativno vplivajo na kakovost in uporabnost razmnoževalnega materiala.

Člen 13

Zahteve glede množenja, obnove in razmnoževanja pred-baznih matičnih rastlin

1.   Dobavitelj lahko namnoži ali obnovi pred-bazno matično rastlino, ki je bila sprejeta v skladu s členom 5(1).

2.   Dobavitelj lahko razmnoži pred-bazno matično rastlino, da bi pridelal pred-bazni material.

3.   Množenje, obnova in razmnoževanje pred-baznih matičnih rastlin potekajo v skladu s protokoli iz odstavka 4.

4.   Države članice uporabljajo protokole za množenje, obnovo in razmnoževanje pred-baznih matičnih rastlin. Države članice uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, države članice uporabijo ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Protokoli iz pododstavka 1 tega odstavka se testirajo na ustreznih rodovih ali vrstah toliko časa, kolikor je to ustrezno za navedene rodove ali vrste. Navedeno obdobje se šteje za ustrezno, kadar omogoča potrditev fenotipa rastlin v zvezi z ustreznostjo glede na opis sorte na podlagi opazovanja pridelave sadja ali vegetativnega razvoja podlage.

5.   Dobavitelj lahko obnovi pred-bazno matično rastlino samo pred koncem obdobja iz člena 8(6).

Člen 14

Zahteve glede množenja, obnove in razmnoževanja z mikrorazmnoževanjem pred-baznih matičnih rastlin

1.   Množenje, obnova in razmnoževanje z mikrorazmnoževanjem pred-baznih matičnih rastlin za pridelavo drugih pred-baznih matičnih rastlin ali pred-baznega materiala poteka v skladu s protokoli iz odstavka 2.

2.   Države članice uporabljajo protokole v zvezi z mikrorazmnoževanjem pred-baznih matičnih rastlin in pred-baznega materiala, tj. protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, države članice uporabijo ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Države članice uporabijo samo protokole, ki so bili testirani na ustreznih rodovih ali vrstah v določenem obdobju, ki velja za zadovoljivo, da omogoča potrditev fenotipa rastlin v zvezi z ustreznostjo glede na opis sorte na podlagi opazovanja pridelave sadja ali vegetativnega razvoja podlage.

ODDELEK 2

Zahteve za bazni material

Člen 15

Zahteve za certificiranje baznega materiala

1.   Razmnoževalni material, razen baznih matičnih rastlin in podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti, se na zahtevo uradno certificira kot bazni material, če izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Razmnoževalni material se razmnožuje iz bazne matične rastline.

Bazna matična rastlina izpolnjuje eno izmed naslednjih zahtev:

(a)

vzgojena je iz pred-baznega materiala ali

(b)

pridelana je z množenjem iz bazne matične rastline v skladu s členom 19.

3.   Razmnoževalni material izpolnjuje zahteve iz člena 7, člena 8(6) in člena 12.

4.   Razmnoževalni material izpolnjuje dodatne zahteve glede:

(a)

zdravja, kot je določeno v členu 16;

(b)

prsti, kot je določeno v členu 17;

(c)

vzdrževanja baznih matičnih rastlin in baznega materiala, kot je določeno v členu 18, in

(d)

posebnih pogojev za razmnoževanje, kot je določeno v členu 19.

5.   Podlaga, ki ne pripada nobeni sorti, se na zahtevo uradno certificira kot bazni material, če ustreza opisu svoje vrste in izpolnjuje zahteve iz člena 8(2) in (6) ter dodatne zahteve iz členov 12, 16, 17, 18 in 19.

6.   V tem oddelku se vsako sklicevanje na pred-bazne matične rastline v določbah iz odstavkov 3 in 5 šteje za sklicevanje na bazne matične rastline, vsako sklicevanje na pred-bazni material pa se šteje za sklicevanje na bazni material.

7.   Kadar bazna matična rastlina ali bazni material ne izpolnjuje več zahtev iz člena 7, člena 8(2) in (6) ter členov 12, 16 in 17, jo/ga dobavitelj odstrani iz bližine drugih baznih matičnih rastlin in baznega materiala. Navedena odstranjena matična rastlina ali material se lahko uporabi kot certificirani material ali material CAC, če izpolnjuje zahteve iz te direktive za zadevne kategorije.

Dobavitelj lahko namesto odstranitve navedene matične rastline ali navedenega materiala sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedena matična rastlina ali navedeni material ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

8.   Kadar je podlaga, ki ne pripada nobeni sorti, bazna matična rastlina ali bazni material, ki ne izpolnjuje več zahtev iz člena 8(2) in (6) ter členov 12, 16 in 17, jo dobavitelj odstrani iz bližine drugih baznih matičnih rastlin in baznega materiala. Navedena odstranjena podlaga se lahko uporabi kot certificirani material ali material CAC, če izpolnjuje zahteve iz te direktive za zadevne kategorije.

Dobavitelj lahko namesto odstranitve navedene podlage sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedena podlaga ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

Člen 16

Zahteve za zdravje

1.   Bazna matična rastlina ali bazni material ni okužen s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Neokuženost zadevne bazne matične rastline ali baznega materiala s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Odstotek baznih matičnih rastlin ali baznega materiala, ki je okužen s škodljivimi organizmi iz dela B Priloge I, ne presega tolerančnih stopenj, ki so določene v navedenem delu. Skladnost zadevnih baznih matičnih rastlin ali baznega materiala z navedenimi stopnjami se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj, opravita vzorčenje in testiranje zadevne bazne matične rastline ali baznega materiala.

2.   Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj opravita vizualni pregled, vzorčenje in testiranje bazne matične rastline ali baznega materiala, kot je določeno v Prilogi IV v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, pristojni uradni organ uporabi ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v navedenem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj predložita vzorce laboratorijem, ki jih uradno potrdi pristojni uradni organ.

4.   Odstavek 1 se ne uporablja za bazne matične rastline in bazni material med shranjevanjem z zamrznitvijo.

Člen 17

Zahteve za prst

1.   Bazne matične rastline in bazni material se lahko gojijo samo v prsti, ki ni okužena s škodljivimi organizmi, ki so navedeni v Prilogi III za zadevni rod ali vrsto in so gostitelji virusov, ki napadajo navedeni rod ali vrsto. Odsotnost takšnih škodljivih organizmov, ki so gostitelji virusov, se določi z vzorčenjem in testiranjem.

Navedeno vzorčenje opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Navedeno vzorčenje in testiranje se opravita pred zasaditvijo zadevnih baznih matičnih rastlin ali baznega materiala in se ponovita med rastjo, kadar obstaja sum glede prisotnosti škodljivih organizmov iz pododstavka 1.

Navedeno vzorčenje in testiranje se opravita ob upoštevanju podnebnih razmer in biologije škodljivih organizmov iz Priloge III in kadar so navedeni škodljivi organizmi povezani z zadevnimi baznimi matičnimi rastlinami ali baznim materialom.

2.   Vzorčenje in testiranje se ne opravita, kadar se rastline, ki so gostiteljice škodljivih organizmov iz Priloge III za zadevni rod ali vrsto, v prsti, namenjeni za pridelavo, niso gojile najmanj pet let, in kadar ni nobenega dvoma glede odsotnosti zadevnih škodljivih organizmov v navedeni prsti.

Vzorčenje in testiranje se ne opravita, če pristojni uradni organ na podlagi uradnega pregleda ugotovi, da prst ni okužena s škodljivimi organizmi, ki so navedeni v Prilogi III za zadevni rod ali vrsto in so gostitelji virusov, ki napadajo navedeni rod ali vrsto.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, države članice uporabijo ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v tem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Člen 18

Zahteve glede vzdrževanja baznih matičnih rastlin in baznega materiala

1.   Bazne matične rastline in bazni material se vzdržujejo na poljih, ki so izolirana pred možnimi viri okužbe, ki se prenašajo po zraku, v stiku s koreninami ter z navzkrižno okužbo prek strojev, orodij za cepljenje in drugih možnih virov.

2.   Izolacijska razdalja med polji iz odstavka 1 je odvisna od regionalnih okoliščin, vrste razmnoževalnega materiala, prisotnosti škodljivih organizmov na zadevnem območju in povezanih tveganj, ki jih določi pristojni uradni organ na podlagi uradnega pregleda.

Člen 19

Pogoji za množenje

1.   Bazne matične rastline, ki se gojijo iz pred-baznega materiala v smislu člena 15(2)(a), se lahko namnožijo v več generacij, da se pridobi zadostno število baznih matičnih rastlin. Bazne matične rastline se namnožijo v skladu s členom 13 ali z mikrorazmnoževanjem v skladu s členom 14. Največje dovoljeno število generacij in najdaljša dovoljena življenjska doba baznih matičnih rastlin se določi v Prilogi V za ustrezne rodove ali vrste.

2.   Kadar je dovoljenih več generacij baznih matičnih rastlin, se lahko vsaka generacija razen prve pridobi iz katere koli prejšnje generacije.

3.   Razmnoževalni material različnih generacij se hrani ločeno.

ODDELEK 3

Zahteve za certificirani material

Člen 20

Zahteve za certificiranje certificiranega materiala

1.   Razmnoževalni material, razen matičnih rastlin, in sadne rastline se na zahtevo uradno certificirajo kot certificirani material, če izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Razmnoževalni material in sadne rastline se razmnožujejo iz certificirane matične rastline.

Certificirana matična rastlina izpolnjuje eno izmed naslednjih zahtev:

(a)

vzgojena je iz pred-baznega materiala;

(b)

vzgojena je iz baznega materiala.

3.   Razmnoževalni material in sadne rastline izpolnjujejo zahteve iz člena 7, člena 8(6) ter členov 12, 21 in 22.

4.   Razmnoževalni material in sadne rastline izpolnjujejo zahteve za zdravje iz člena 21.

Razmnoževalni material in sadne rastline se razmnožujejo iz certificirane matične rastline, ki izpolnjuje zahteve za prst iz člena 22.

5.   Podlaga, ki ne pripada nobeni sorti, se na zahtevo uradno certificira kot certificirani material, če ustreza opisu svoje vrste in če izpolnjuje zahteve iz člena 8(6) ter dodatne zahteve iz členov 12, 21 in 22.

6.   V tem oddelku se vsako sklicevanje na pred-bazne matične rastline v določbah iz odstavkov 3 in 5 šteje za sklicevanje na certificirane matične rastline, vsako sklicevanje na pred-bazni material pa se šteje za sklicevanje na certificirani material.

7.   Kadar certificirana matična rastlina ali certificirani material ne izpolnjuje več zahtev iz člena 7, člena 8(6) ter členov 12, 21 in 22, jo/ga dobavitelj odstrani iz bližine drugih certificiranih matičnih rastlin in certificiranega materiala. Navedena odstranjena matična rastlina ali material se lahko uporabi kot material CAC, če izpolnjuje zahteve iz oddelka 4.

Dobavitelj lahko namesto odstranitve navedene matične rastline ali navedenega materiala sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedena matična rastlina ali navedeni material ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

8.   Kadar je podlaga, ki ne pripada nobeni sorti, certificirana matična rastlina ali certificirani material, ki ne izpolnjuje več zahtev iz člena 8(6) ter členov 12, 21 in 22, jo dobavitelj odstrani iz bližine drugih certificiranih matičnih rastlin in certificiranega materiala. Navedena odstranjena matična rastlina ali material se lahko uporabi kot material CAC, če izpolnjuje zahteve iz oddelka 4.

Dobavitelj lahko namesto odstranitve navedene podlage sprejme druge ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedena podlaga ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

Člen 21

Zahteve za zdravje

1.   Certificirana matična rastlina ali certificirani material ni okužen s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Neokuženost zadevne certificirane matične rastline ali certificiranega materiala s škodljivimi organizmi iz dela A Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Odstotek certificiranih matičnih rastlin ali certificiranega materiala, ki je okužen s škodljivimi organizmi iz dela B Priloge I, ne presega tolerančnih stopenj, ki so določene v navedenem delu. Skladnost zadevnih certificiranih matičnih rastlin ali certificiranega materiala z navedenimi stopnjami se ugotovi z vizualnim pregledom v objektih, na poljih in v partijah. Navedeni vizualni pregled opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj opravita vzorčenje in testiranje zadevne certificirane matične rastline ali certificiranega materiala.

2.   Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj opravita vizualni pregled, vzorčenje in testiranje certificirane matične rastline ali certificiranega materiala, kot je določeno v Prilogi IV v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, pristojni uradni organ uporabi ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v tem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

Pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj predložita vzorce laboratorijem, ki jih uradno potrdi pristojni uradni organ.

4.   Odstavek 1 se ne uporablja za certificirane matične rastline in certificirani material med shranjevanjem z zamrznitvijo.

Člen 22

Zahteve za prst

1.   Certificirane matične rastline se lahko gojijo samo v prsti, ki ni okužena s škodljivimi organizmi, ki so navedeni v Prilogi III za zadevni rod ali vrsto in so gostitelji virusov, ki napadajo navedeni rod ali vrsto. Neokuženost s takšnimi škodljivimi organizmi, ki so gostitelji virusov, se ugotovi z vzorčenjem in testiranjem.

Navedeno vzorčenje opravita pristojni uradni organ in, kadar je ustrezno, dobavitelj.

Navedeno vzorčenje in testiranje se opravita pred zasaditvijo zadevne certificirane matične rastline in se ponovita med rastjo, kadar obstaja sum glede prisotnosti škodljivih organizmov iz pododstavka 1.

Navedeno vzorčenje in testiranje se opravita ob upoštevanju podnebnih razmer in biologije škodljivih organizmov iz Priloge III in kadar so navedeni škodljivi organizmi povezani z zadevnimi certificiranimi matičnimi rastlinami ali certificiranim materialom.

2.   Vzorčenje in testiranje se ne opravita, kadar se rastline, ki so gostiteljice škodljivih organizmov iz Priloge III za zadevni rod ali vrsto, v prsti, namenjeni za pridelavo, niso gojile najmanj pet let in kadar ni nobenega dvoma glede odsotnosti zadevnih škodljivih organizmov v navedeni prsti.

Vzorčenje in testiranje se ne opravita, če pristojni uradni organ na podlagi uradnega pregleda ugotovi, da prst ni okužena s škodljivimi organizmi, ki so navedeni v Prilogi III za zadevni rod ali vrsto in so gostitelji virusov, ki napadajo navedeni rod ali vrsto.

Vzorčenje in testiranje se ne izvaja v primeru certificiranih sadnih rastlin.

3.   Države članice pri vzorčenju in testiranju iz odstavka 1 uporabljajo protokole EPPO ali druge mednarodno priznane protokole. Kadar takšnih protokolov ni, države članice uporabijo ustrezne protokole, določene na nacionalni ravni. Države članice v tem primeru drugim državam članicam in Komisiji na zahtevo omogočijo dostop do navedenih protokolov.

ODDELEK 4

Zahteve za material CAC

Člen 23

Pogoji za material CAC, razen za podlage, ki ne pripadajo nobeni sorti

1.   Material CAC, razen podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti, se lahko trži samo, če se ugotovi, da izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

razmnožen je iz prepoznanega vira materiala, ki ga evidentira dobavitelj;

(b)

ustreza opisu sorte v skladu s členom 25;

(c)

izpolnjuje zahteve za zdravje iz člena 26;

(d)

izpolnjuje zahteve iz člena 27 glede pomanjkljivosti.

2.   Ukrepe za uskladitev z odstavkom 1 izvaja dobavitelj.

3.   Če material CAC ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1, dobavitelj sprejme enega izmed naslednjih ukrepov:

(a)

navedeni material odstrani iz bližine drugega materiala CAC ali

(b)

sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedeni material ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

Člen 24

Pogoji za material CAC v primeru podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti

1.   V primeru podlag, ki ne pripadajo nobeni sorti, material CAC izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)

ustreza opisu svoje vrste;

(b)

izpolnjuje zahteve za zdravje iz člena 26;

(c)

izpolnjuje zahteve iz člena 27 glede pomanjkljivosti.

2.   Ukrepe za uskladitev z zahtevami iz odstavka 1 izvaja dobavitelj.

3.   Če material CAC ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1, dobavitelj sprejme enega izmed naslednjih ukrepov:

(a)

navedeni material odstrani iz bližine drugega materiala CAC ali

(b)

sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da navedeni material ponovno izpolnjuje navedene zahteve.

Člen 25

Ustreznost glede na opis sorte

1.   Ustreznost materiala CAC glede na opis njegove sorte se ugotovi z opazovanjem izraženih lastnosti sorte. Navedeno opazovanje temelji na enem izmed naslednjih elementov:

(a)

uradnem opisu registriranih sort, kot je določeno v Izvedbeni direktivi Komisije 2014/97/EU, in sort, ki so pravno zaščitene z žlahtniteljsko pravico; ali

(b)

opisu, priloženem zahtevku za sorte, za katere je treba vložiti zahtevek za registracijo v kateri koli državi članici, kot je določeno v Izvedbeni direktivi 2014/97/EU;

(c)

opisu, priloženem zahtevku za žlahtniteljsko pravico;

(d)

uradno priznanem opisu sorte iz člena 7(2)(c)(iii) Direktive 2008/90/ES.

2.   Ustreznost materiala CAC glede na opis njegove sorte se redno preverja z opazovanjem izraženih lastnosti sorte v zadevnem materialu CAC.

Člen 26

Zahteve za zdravje

1.   Material CAC je praktično brez škodljivih organizmov iz Priloge I in II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

Ugotovitev, da je material CAC praktično brez škodljivih organizmov iz Priloge I in Priloge II v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto, se potrdi z vizualnim pregledom, ki ga dobavitelj opravi v objektih, na poljih in v partijah.

V primeru dvoma glede prisotnosti navedenih škodljivih organizmov dobavitelj opravi vzorčenje in testiranje zadevnega materiala CAC.

2.   Dobavitelj opravi vizualni pregled, vzorčenje in testiranje materiala CAC, kot je določeno v Prilogi IV v zvezi z zadevnim rodom ali vrsto.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za material CAC med shranjevanjem z zamrznitvijo.

4.   Poleg zahtev iz odstavkov 1 in 2 material CAC, ki pripada vrstam Citrus L., Fortunella Swingle in Poncirus Raf., izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a)

pridelan je iz prepoznanega vira materiala, za katerega se z vzorčenjem in testiranjem ugotovi, da ni okužen s škodljivimi organizmi, ki so navedeni za te vrste v Prilogi II;

(b)

od začetka zadnjega ciklusa vegetacije se z vizualnim pregledom, vzorčenjem in testiranjem ugotovi, da je praktično brez škodljivih organizmov iz Priloge II v zvezi z zadevnimi vrstami.

Člen 27

Zahteve glede pomanjkljivosti

Ugotovitev, da je material CAC praktično brez pomanjkljivosti, se potrdi z vizualnim pregledom. Poškodbe, razbarvanost, brazgotinsko tkivo ali izsušenost se štejejo za pomanjkljivosti, če negativno vplivajo na kakovost in uporabnost razmnoževalnega materiala.

POGLAVJE 3

POSEBNE ZAHTEVE ZA DOBAVITELJE, VKLJUČENE V PRIDELAVO ALI RAZMNOŽEVANJE RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IN SADNIH RASTLIN

Člen 28

Načrt za prepoznavanje in spremljanje kritičnih mest v postopku pridelave

Države članice med pridelavo razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin zagotovijo, da dobavitelji v skladu z ustreznimi rodovi ali vrstami pripravijo načrt za prepoznavanje in spremljanje kritičnih mest v postopku pridelave. Načrt vključuje vsaj naslednje elemente:

(a)

lokacijo in število rastlin;

(b)

časovni okvir njihovega gojenja;

(c)

dejavnosti razmnoževanja;

(d)

pakiranje, shranjevanje in prevoz.

Člen 29

Zagotavljanje razpoložljivosti podatkov o spremljanju za pregled

1.   Države članice zagotovijo, da dobavitelji vodijo evidence podatkov o spremljanju kritičnih mest iz člena 6(1) Direktive 2008/90/ES in jih na zahtevo predložijo v pregled.

2.   Navedene evidence se hranijo najmanj tri leta od pridelave zadevnega materiala.

3.   Države članice zagotovijo, da dobavitelji vodijo evidence poljskih pregledov, vzorčenj in testiranj v obdobju, v katerem so razmnoževalni material in sadne rastline pod njihovim nadzorom, in vsaj še tri leta po odstranitvi ali trženju navedenega razmnoževalnega materiala ali navedenih sadnih rastlin.

POGLAVJE 4

URADNI PREGLEDI

Člen 30

Splošne zahteve za uradne preglede

1.   Uradni pregledi vključujejo vizualne preglede in, kadar je ustrezno, vzorčenje in testiranje.

2.   Pristojni uradni organ je med uradnimi pregledi posebej pozoren na:

(a)

ustreznost in dejansko uporabo metod, ki jih dobavitelj izvaja za preverjanje vsakega kritičnega mesta v postopku pridelave;

(b)

splošno usposobljenost osebja dobavitelja za izvajanje dejavnosti iz člena 6(1) Direktive 2008/90/ES.

3.   Države članice zagotovijo, da pristojni uradni organi pripravljajo in vodijo evidence rezultatov in datumov vseh poljskih pregledov, vzorčenj in testiranj, ki jih izvedejo.

POGLAVJE 5

KONČNE DOLOČBE

Člen 31

Prenos

1.   Države članice najpozneje do 31. decembra 2016 sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz te direktive. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

Navedene predpise uporabljajo od 1. Januarja 2017.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Države članice določijo navedbo takšnega sklica.

2.   Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 32

Prehodni ukrepi

Države članice lahko do 31. decembra 2022 na svojem ozemlju omogočijo trženje razmnoževalnega materiala in sadnih rastlin, pridelanih iz pred-baznih, baznih in certificiranih matičnih rastlin ali materiala CAC, ki je obstajal pred 1. januarjem 2017 in je uradno certificiran ali izpolnjuje pogoje za uvrstitev v material CAC pred 31. decembrom 2022. Pri trženju se takšen razmnoževalni material in sadne rastline prepoznajo s sklicem na ta člen, ki je naveden na oznaki in dokumentu.

Člen 33

Razveljavitev

Direktiva 93/48/EGS in Direktiva 93/64/EGS se razveljavita.

Člen 34

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 35

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. oktobra 2014

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 267, 8.10.2008, str. 8.

(2)  Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.7.2000, str. 1).

(3)  Direktiva Komisije 93/48/EGS z dne 23. junija 1993 o določitvi načrtov s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati razmnoževalni material sadnih rastlin in sadne rastline, namenjene za pridelavo sadja, v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS (UL L 250, 7.10.1993, str. 1).

(4)  Direktiva Komisije 93/64/EGS z dne 5. julija 1993 o določitvi izvedbenih ukrepov za nadzor in spremljanje dobaviteljev in obratov v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L 250, 7.10.1993, str. 33).

(5)  Izvedbena direktive Komisije 2014/97/EU z dne 15. oktobra 2014 o izvajanju Direktive Sveta 2008/90/ES v zvezi z registracijo dobaviteljev in sort ter skupnim seznamom sort (Glej stran 16 tega Uradnega lista)


PRILOGA I

SEZNAM ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV, PRISOTNOST KATERIH JE TREBA UGOTOVITI Z VIZUALNIM PREGLEDOM TER V DOLOČENIH POGOJIH Z VZORČENJEM IN TESTIRANJEM

DEL A

Seznam škodljivih organizmov, ki ne smejo ali ki praktično ne smejo biti prisotni v skladu s členi 9(1), 10(1), 16(1), 21(1) in 26(1)

Rod ali vrsta

Škodljivi organizmi

Castanea sativa Mill.

Glive

Mycosphaerella maculiformis

Phytophthora cambivora

Phytophthora cinnamomi

Virusom podobne bolezni

Virus chestnut mosaic (ChMV)

Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf.

Žuželke

Aleurotrixus floccosus

Parabemisia myricae

Ogorčice

Pratylenchus vulnus

Tylenchus semi-penetrans

Glive

Phytophthora citrophtora

Phytophthora parasitica

Corylus avellana L.

Pršice

Phytoptus avellanae

Glive

Armillariella mellea

Verticillium dahliae

Verticillium albo-atrum

Bakterije

Xanthomonas arboricola pv. corylina

Pseudomonas avellanae

Cydonia oblonga Mill., Malus Mill. in Pyrus L.

Žuželke

Eriosoma lanigerum

Psylla spp.

Ogorčice

Meloidogyne hapla

Meloidogyne javanica

Pratylenchus penetrans

Pratylenchus vulnus

Glive

Armillariella mellea

Chondrostereum purpureum

Glomerella cingulata

Pezicula alba

Pezicula malicorticis

Nectria galligena

Phytophthora cactorum

Roessleria pallida

Verticillium dahliae

Verticillium albo-atrum

Bakterije

Agrobacterium tumefaciens

Pseudomonas syringae pv. syringae

Virusi

Razen virusov iz Priloge II

Ficus carica L.

Žuželke

Ceroplastes rusci

Ogorčice

Heterodera fici

Meloidogyne arenaria

Meloidogyne incognita

Meloidogyne javanica

Pratylenchus penetrans

Pratylenchus vulnus

Glive

Armillaria mellea

Bakterije

Phytomonas fici

Virusom podobne bolezni

Bolezen fig mosaic

Juglans regia L.

Žuželke

Epidiaspis leperii

Pseudaulacaspis pentagona

Quadraspidiotus perniciosus

Glive

Armillariella mellea

Nectria galligena

Chondrostereum purpureum

Phytophthora cactorum

Bakterije

Agrobacterium tumefaciens

Xanthomonas arboricola pv. Juglandi

Olea europaea L.

Ogorčice

Meloidogyne arenaria

Meloidogyne incognita

Meloidogyne javanica

Pratylenchus vulnus

Bakterije

Pseudomonas savastanoi pv. savastanoi

Virusom podobne bolezni

Bolezen leaf yellowing complex disease 3

Pistacia vera L.

Ogorčice

Pratylenchus penetrans

Pratylenchus vulnus

Glive

Phytophthora cryptogea

Phytophthora cambivora

Rosellinia necatrix

Verticillium dahliae

Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. domestica, P. persica in P. salicina

Žuželke

Pseudaulacaspis pentagona

Quadraspidiotus perniciosus

Ogorčice

Meloidogyne arenaria

Meloidogyne javanica

Meloidogyne incognita

Pratylenchus penetrans

Pratylenchus vulnus

Glive

Phytophthora cactorum

Verticillium dahliae

Bakterije

Agrobacterium tumefaciens

Pseudomonas syringae pv. morsprunorum

Pseudomonas syringae pv. syringae (na P. armeniaca)

Pseudomonas viridiflava (na P. armeniaca)

Prunus avium, P. cerasus

Žuželke

Quadraspidiotus perniciosus

Ogorčice

Meloidogyne arenaria

Meloidogyne javanica

Meloidogyne incognita

Pratylenchus penetrans

Pratylenchus vulnus

Glive

Phytophthora cactorum

Bakterije

Agrobacterium tumefaciens

Pseudomonas syringae pv. morsprunorum

Ribes L.

Žuželke in pršice

Dasyneura tetensi

Ditylenchus dipsaci

Pseudaulacaspis pentagona

Quadraspidiotus perniciosus

Tetranycus urticae

Cecidophyopsis ribis

Glive

Sphaerotheca mors-uvae

Microsphaera grossulariae

Diaporthe strumella (Phomopsis ribicola)

Rubus L.

Glive

Peronospora rubi

DEL B

Seznam škodljivih organizmov, ki ne smejo ali ki praktično ne smejo biti prisotni ali katerih prisotnost je omejena s tolerančnimi stopnjami v skladu s členi 9(1), 10(1), 16(1), 21(1) in 26(1)

Škodljivi organizmi po rodovih in vrstah

Tolerančne stopnje (%)

Pred-bazni

Bazni

Certificirani

Fragaria L.

Žuželke in pršice

Chaetosiphon fragaefoliae

0

0,5

1

Phytonemus pallidus

0

0

0,1

Ogorčice

Aphelenchoides fragariae

0

0

1

Ditylenchus dipsaci

0

0,5

1

Meloidogyne hapla

0

0,5

1

Pratylenchus vulnus

0

1

1

Glive

Rhizoctonia fragariae

0

0

1

Podosphaera aphanis (Wallroth) Braun in Takamatsu

0

0,5

1

Verticillium albo-atrum

0

0,2

2

Verticillium dahliae

0

0,2

2

Bakterije

Candidatus Phlomobacter fragariae

0

0

1

Virusi

Virus strawberry mottle (SMoV)

0

0,1

2

Bolezni, ki jih povzročajo fitoplazme

0

0

1

Fitoplazma aster yellow

0

0,2

1

Bolezen multiplier disease

0

0,1

0,5

Fitoplazma stolbur strawberry lethal decline

0

0,2

1

Fitoplazme strawberry green petal

0

0

1

Phytoplasma fragariae

0

0

1

Ribes L.

Ogorčice

Aphelenchoides ritzemabosi

0

0,05

0,5

Virusi

Aucuba mosaic in blackcurrant yellows skupaj

0

0,05

0,5

Vein clearing in vein net pri črnem ribezu, Gooseberry vein banding

0

0,05

0,5

Rubus L.

Žuželke

Resseliella theobaldi

0

0

0,5

Bakterije

Agrobacterium spp.

0

0,1

1

Rhodococcus fascians

0

0,1

1

Virusi

Virus apple mosaic (ApMV), virus black raspberry necrosis (BRNV), virus cucumber mosaic (CMV), raspberry leaf mottle (RLMV), raspberry leaf spot (RLSV), virus raspberry vein chlorosis (RVCV), virus rubus yellow net (RYNV)

0

0

0,5

Vaccinium L.

Glive

Exobasidium vaccinii var. vaccinii

0

0,5

1

Godronia cassandrae (anamorf Topospora myrtilli)

0

0,1

0,5

Bakterije

Agrobacterium tumefaciens

0

0

0,5

Virusi

0

0

0,5


PRILOGA II

Seznam škodljivih organizmov, prisotnost katerih je treba ugotoviti z vizualnim pregledom ter v določenih primerih z vzorčenjem in testiranjem v skladu s členom 9(2) in (4), členi 10(1), 16(1), 21(1) ter členom 26(1) in (4)

Rod ali vrsta

Škodljivi organizmi

Citrus L., Fortunella Swingle in Poncirus Raf.

Virusi

Virus citrus variegation (CVV)

Virus citrus psorosis (CPsV)

Virus citrus leaf Blotch (CLBV)

Virusom podobne bolezni

Impietratura

Cristacortis

Viroidi

Viroid citrus exocortis (CEVd)

Viroid Hop stunt (HSVd) Cachexia variant

Corylus avellana L.

Virusi

Virus apple mosaic (ApMV)

Fitoplazme

Fitoplazma hazelnut maculatura lineare

Cydonia oblonga Mill. in Pyrus L.

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple stem-grooving (ASGV)

Virus apple stem-pitting (ASPV)

Virusom podobne bolezni

Bolezen bark split, bark necrosis

Bolezen rough bark

Bolezen rubbery wood, quince yellow blotch

Viroidi

Viroid Pear blister canker (PBCVd)

Fragaria L.

Ogorčice

Aphelenchoides blastoforus

Aphelenchoides fragariae

Aphelenchoides ritzemabosi

Ditylenchus dipsaci

Glive

Phytophthora cactorum

Colletotrichum acutatum

Virusi

Virus strawberry mottle (SMoV)

Juglans regia L.

Virusi

Virus cherry leaf roll (CLRV)

Malus Mill.

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus apple stem-grooving (ASGV)

Virus apple stem-pitting (ASPV)

Virusom podobne bolezni

Bolezen rubbery wood, flat limb

Bolezen horseshoe wound

Bolezni sadja: chat fruit, green crinkle, bumpy fruit of Ben Davis, rough skin, star crack, russet ring, russet wart

Viroidi

Viroid apple scar skin (ASSVd)

Viroid apple dimple fruit (ADFVd)

Olea europaea L.

Glive

Verticillium dahliae

Virusi

Virus arabis mosaic virus (ArMV)

Virus cherry leaf roll (CLRV)

Virus strawberry latent ringspot (SLRV)

Prunus amygdalus Batsch

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus prune dwarf (PDV)

Virus prunus necrotic ringspot (PNRSV)

Prunus armeniaca L.

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus apricot latent (ApLV)

Virus prune dwarf (PDV)

Virus prunus necrotic ringspot (PNRSV)

Prunus avium in P. cerasus

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus arabis mosaic (ArMV)

Virus cherry green ring mottle (CGRMV)

Virus cherry leaf roll (CLRV)

Virus cherry necrotic rusty mottle (CNRMV)

Virus little cherry 1 in 2 (LChV1, LChV2)

Virus cherry mottle leaf (ChMLV)

Virus prune dwarf (PDV)

Virus prunus necrotic ringspot (PNRSV)

Virus raspberry ringspot (RpRSV)

Virus strawberry latent ringspot (SLRSV)

Nepovirus tomato black ring (TBRV)

Prunus domestica in P. salicina

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus myrobalan latent ringspot (MLRSV)

Virus prune dwarf (PDV)

Virus prunus necrotic ringspot (PNRSV)

Prunus persica

Virusi

Virus apple chlorotic leaf spot (ACLSV)

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus apricot latent (ApLV)

Virus prune dwarf (PDV)

Virus prunus necrotic ringspot (PNRSV)

Virus strawberry latent ringspot (SLRSV)

Viroidi

Viroid peach latent mosaic (PLMVd)

Ribes L.

Virusi

kot je ustrezno za zadevno vrsto

Virus arabis mosaic (ArMV)

Virus blackcurrant reversion (BRV)

Virus cucumber mosaic (CMV)

Virusi Gooseberry vein banding associated viruses (GVBaV)

Virus strawberry latent ringspot (SLRSV)

Virus raspberry ringspot (RpRSV)

Rubus L.

Glive

Phytophthora spp., ki okuži Rubus

Virusi

kot je ustrezno za zadevno vrsto

Virus apple mosaic (ApMV)

Virus black raspberry necrosis (BRNV)

Virus cucumber mosaic (CMV)

Raspberry leaf mottle (RLMV)

Raspberry leaf spot (RLSV)

Virus raspberry vein chlorosis (RVCV)

Virus rubus yellow net (RYNV)

Virus raspberry bushy dwarf (RBDV)

Fitoplazme

Fitoplazma rubus stunt

Virusom podobne bolezni

Bolezen raspberry yellow spot

Vaccinium L.

Virusi

Virus blueberry shoestring (BSSV)

Virus blueberry red ringspot (BRRV)

Virus blueberry scorch (BlScV)

Virus blueberry shock (BlShV)

Fitoplazme

Fitolazma blueberry stunt

Fitoplazma blueberry witches' broom

Fitoplazma cranberry false blossom

Virusom podobne bolezni

Bolezen blueberry mosaic agent

Bolezen cranberry ringspot agent


PRILOGA III

Seznam škodljivih organizmov, katerih prisotnost v prsti urejajo člen 11(1) in (2), člen 17(1) in (2) ter člen 22(1) in (2)

Rod ali vrsta

Posebni škodljivi organizmi

Fragaria L.

Ogorčice

Longidorus attenuatus

Longidorus elongatus

Longidorus macrosoma

Xiphinema diversicaudatum

Juglans regia L.

Ogorčice

Xiphinema diversicaudatum

Olea europaea L

Ogorčice

Xiphinema diversicaudatum

Pistacia vera L.

Ogorčice

Xiphinema index

Prunus avium in P. cerasus

Ogorčice

Longidorus attenuatus

Longidorus elongatus

Longidorus macrosoma

Xiphinema diversicaudatum

P. domestica, P. persica in P. salicina

Ogorčice

Longidorus attenuatus

Longidorus elongatus

Xiphinema diversicaudatum

Ribes L.

Ogorčice

Longidorus elongatus

Longidorus macrosoma

Xiphinema diversicaudatum

Rubus L.

Ogorčice

Longidorus attenuatus

Longidorus elongatus

Longidorus macrosoma

Xiphinema diversicaudatum


PRILOGA IV

Zahteve za vizualni pregled, vzorčenje in testiranje po rodovih ali vrstah ter kategoriji v skladu s členi 10(2), 16(2), 21(2) in 26(2)

Castanea sativa Mill.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I.

Citrus L., Fortunella Swingle in Poncirus Raf.

Pred-bazna kategorija

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo dvakrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I se opravita šest let po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsakih šest let.

Bazna kategorija

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža baznih matičnih rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II se opravita vsakih šest let na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Certificirana kategorija in kategorija CAC

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Corylus avellana L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Cydonia oblonga Mill., Malus Mill., Pyrus L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Pred-bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II, razen virusom podobnih bolezni in viroidov, in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I se opravita petnajst let po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsakih petnajst let.

Bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II, razen virusom podobnih bolezni in viroidov, in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I se opravita vsakih petnajst let na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Certificirana kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža certificiranih matičnih rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II, razen virusom podobnih bolezni in viroidov, in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I se opravita vsakih petnajst let na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje in testiranje certificiranih sadnih rastlin se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Kategorija CAC

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Ficus carica L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I.

Fragaria L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo dvakrat letno v obdobju rasti.

Pri rastlinah in materialu, ki so pridelani z mikrorazmnoževanjem in se vzdržujejo manj kot tri mesece, je treba v tem času opraviti samo en pregled.

Pred-bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela B Priloge I se opravita eno leto po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsako leto.

Bazna in certificirana kategorija ter kategorija CAC

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela B Priloge I in Priloge II.

Juglans regia L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Pred-bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake cvetoče pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I se opravita eno leto po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsako leto.

Bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža baznih matičnih rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II se opravita vsako leto na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Certificirana kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža certificiranih matičnih rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II se opravita vsaka tri leta na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje in testiranje certificiranih sadnih rastlin se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Kategorija CAC

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Olea europaea L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Pred-bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I se opravita deset let po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsakih deset let.

Bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje reprezentativnega deleža baznih matičnih rastlin za namen testiranja vseh rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II se opravi v razmiku tridesetih let na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Certificirana kategorija

Vzorčenje in testiranje

V primeru matičnih rastlin, ki se uporabljajo za pridelavo semen (v nadaljnjem besedilu: semenske matične rastline), se vzorčenje reprezentativnega deleža semenskih matičnih rastlin za namen testiranja vseh rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II opravi v razmiku štiridesetih let na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin. V primeru matičnih rastlin, ki niso semenske matične rastline, se vzorčenje reprezentativnega deleža navedenih rastlin za namen testiranja vseh rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II opravi v razmiku tridesetih let na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Kategorija CAC

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Pistacia vera L.

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I.

Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. domestica, P. persica in P. salicina

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Pred-bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake cvetoče pred-bazne matične rastline na PDV in PNRSV se opravita eno leto po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsako leto. Na vsakem drevesu, ki je zasajeno namenoma zaradi oprašitve, in, kadar je ustrezno, vseh glavnih opraševalnih drevesih v okolju se opravita vzorčenje in testiranje na PDV in PNRSV.

V primeru P. persica se vzorčenje vsake cvetoče pred-bazne matične rastline opravi eno leto po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline ter se hkrati opravi testiranje na PLMVd.

Vzorčenje vsake pred-bazne matične rastline se opravi deset let po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsakih deset let, hkrati pa se opravi testiranje na prisotnost za vrsto značilnih virusov iz Priloge II, razen PDV in PNRSV, ter v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I.

Bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje reprezentativnega deleža cvetočih baznih matičnih rastlin se opravi vsako leto, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin. Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža dreves, zasajenih namenoma zaradi oprašitve, in, kadar je ustrezno, glavnih opraševalnih dreves v okolju na PDV in PNRSV se opravita na podlagi ocene tveganja okužb navedenih rastlin.

V primeru P. persica se vzorčenje reprezentativnega deleža cvetočih baznih matičnih rastlin opravi enkrat letno, hkrati pa se opravi testiranje na PLMVd na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža necvetočih baznih matičnih rastlin se opravi vsaka tri leta, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža baznih matičnih rastlin se opravi vsakih deset let, hkrati pa se opravi testiranje na prisotnost za vrsto značilnih škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II, razen PDV in PNRSV, na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Certificirana kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje reprezentativnega deleža cvetočih certificiranih matičnih rastlin se opravi vsako leto, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin. Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža dreves, zasajenih namenoma zaradi oprašitve, in, kadar je ustrezno, glavnih opraševalnih dreves v okolju na PDV in PNRSV se opravita na podlagi ocene tveganja okužb navedenih rastlin.

V primeru P. persica se vzorčenje reprezentativnega deleža cvetočih certificiranih matičnih rastlin opravi enkrat letno, hkrati pa se opravi testiranje na PLMVd na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža necvetočih certificiranih matičnih rastlin se opravi vsaka tri leta, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža certificiranih matičnih rastlin se opravi vsakih petnajst let, hkrati pa se opravi testiranje na prisotnost za vrsto značilnih škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II, razen PDV in PNRSV, na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Kategorija CAC

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Prunus avium in P. cerasus

Vse kategorije

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Pred-bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake cvetoče pred-bazne matične rastline na PDV in PNRSV se opravita eno leto po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsako leto. Na vsakem drevesu, ki je zasajeno namenoma zaradi oprašitve, in, kadar je ustrezno, vseh glavnih opraševalnih drevesih v okolju se opravita vzorčenje in testiranje na PDV in PNRSV.

Vzorčenje vsake pred-bazne matične rastline se opravi deset let po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsakih deset let, hkrati pa se opravi testiranje na prisotnost za vrsto značilnih virusov iz Priloge II, razen PDV in PNRSV, ter v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I.

Bazna kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje reprezentativnega deleža cvetočih baznih matičnih rastlin se opravi vsako leto, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin. Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža dreves, zasajenih namenoma zaradi oprašitve, in, kadar je ustrezno, glavnih opraševalnih dreves v okolju na PDV in PNRSV se opravita na podlagi ocene tveganja okužb navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža necvetočih baznih matičnih rastlin se opravi vsaka tri leta, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža baznih matičnih rastlin se opravi vsakih deset let, hkrati pa se opravi testiranje na prisotnost za vrsto značilnih škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II, razen PDV in PNRSV, na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Certificirana kategorija

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje reprezentativnega deleža cvetočih certificiranih matičnih rastlin se opravi vsako leto, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin. Vzorčenje in testiranje reprezentativnega deleža dreves, zasajenih namenoma zaradi oprašitve, in, kadar je ustrezno, glavnih opraševalnih dreves v okolju na PDV in PNRSV se opravita na podlagi ocene tveganja okužb navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža necvetočih certificiranih matičnih rastlin se opravi vsaka tri leta, hkrati pa se opravi testiranje na PDV in PNRSV na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Vzorčenje reprezentativnega deleža certificiranih matičnih rastlin se opravi vsakih petnajst let, hkrati pa se opravi testiranje na prisotnost za vrsto značilnih škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II, razen PDV in PNRSV, na podlagi ocene tveganja okužbe navedenih rastlin.

Kategorija CAC

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela A Priloge I in Priloge II.

Ribes L.

Pred-bazna kategorija

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo dvakrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz Priloge I se opravita štiri leta po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsaka štiri leta.

Bazna in certificirana kategorija ter kategorija CAC

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz prilog I in II.

Rubus L.

Pred-bazna kategorija

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo dvakrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz Priloge I se opravita dve leti po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsaki dve leti.

Bazna kategorija

Vizualni pregled

Kadar se rastline gojijo na poljih ali v loncih, se vizualni pregled opravi dvakrat letno.

Pri rastlinah in materialu, ki so pridelani z mikrorazmnoževanjem in se vzdržujejo manj kot tri mesece, je treba v tem času opraviti samo en pregled.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz prilog I in II.

Certificirana kategorija in kategorija CAC

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz prilog I in II.

Vaccinium L.

Pred-bazna kategorija

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo dvakrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje vsake pred-bazne matične rastline na prisotnost škodljivih organizmov iz Priloge II in v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela B Priloge I se opravita pet let po sprejetju rastline kot pred-bazne matične rastline in potem vsakih pet let.

Bazna kategorija

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo dvakrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela B Priloge I in Priloge II.

Certificirana kategorija in kategorija CAC

Vizualni pregled

Vizualni pregledi se opravijo enkrat letno.

Vzorčenje in testiranje

Vzorčenje in testiranje se opravita v primeru dvoma glede prisotnosti škodljivih organizmov iz dela B Priloge I in Priloge II.


PRILOGA V

Najvišje dovoljeno število generacij na polju v pogojih, ki ne zagotavljajo zaščite pred žuželkami, in najdaljša dovoljena življenjska doba baznih matičnih rastlin po rodovih ali vrstah, kot je določeno v členu 19(1)

Castanea sativa Mill.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Če je bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) podlaga, se lahko namnoži v največ tri generacije.

Če je podlaga del bazne matične rastline, se šteje za bazni material prve generacije.

Citrus L., Fortunella Swingle in Poncirus Raf.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ eno generacijo.

Kadar je bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) podlaga, se lahko namnoži v največ tri generacije.

Kadar so podlage del bazne matične rastline, se štejejo za bazni material prve generacije.

Corylus avellana L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Cydonia oblonga Mill., Malus Mill., Pyrus L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Kadar je bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) podlaga, se lahko namnoži v največ tri generacije.

Kadar so podlage del bazne matične rastline, se štejejo za bazni material prve generacije.

Ficus carica L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Fragaria L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ pet generacij.

Juglans regia L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Olea europaea L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ eno generacijo.

Prunus amygdalus, P. armeniaca, P. domestica, P. persica in P. salicina

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Kadar je bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) podlaga, se lahko namnoži v največ tri generacije.

Kadar so podlage del bazne matične rastline, se štejejo za bazni material prve generacije.

Prunus avium in P. cerasus

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.

Kadar je bazna matična rastlina v smislu člena 15(2)(a) podlaga, se lahko namnoži v največ tri generacije.

Kadar so podlage del bazne matične rastline, se štejejo za bazni material prve generacije.

Ribes L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ tri generacije. Matične rastline se vzdržujejo kot matične rastline največ šest let.

Rubus L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji. Matične rastline vsake generacije se vzdržujejo kot matične rastline največ štiri leta.

Vaccinium L.

Bazna kategorija

Bazna matična rastlina v skladu s členom 15(2)(a) se lahko namnoži v največ dve generaciji.


Top