EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32013D0732

2013/732/EU: Izvedbeni sklep Komisije z dne 9. decembra 2013 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8589) Besedilo velja za EGP

OJ L 332, 11.12.2013, p. 34–48 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec_impl/2013/732/oj

11.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 332/34


IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE

z dne 9. decembra 2013

o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 8589)

(Besedilo velja za EGP)

(2013/732/EU)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1) ter zlasti člena 13(5) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med državami članicami, zadevnimi panogami ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, in Komisijo, da se pripravijo referenčni dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive.

(2)

V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, ter s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive.

(3)

„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje, z njimi povezane vrednosti porabe in po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije.

(4)

V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za naprave iz poglavja II navedene direktive.

(5)

Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU zahteva, da pristojni organ določi mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU.

(6)

Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata.

(7)

V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT.

(8)

V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s temi pogoji v dovoljenju.

(9)

Na podlagi Sklepa Komisije z dne 16. maja 2011 je bil vzpostavljen forum (2) za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja.

(10)

V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 6. junija 2013 pridobila mnenje navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov in ga javno objavila (3).

(11)

Ukrepi, določeni v tem sklepu, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU –

SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Zaključki o BAT za proizvodnjo klor-alkalnih izdelkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.

Člen 2

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 2013

Za Komisijo

Janez POTOČNIK

Član Komisije


(1)  UL L 334, 17.12.2010, str. 17.

(2)  UL C 146, 17.5.2011, str. 3.

(3)  https://circabc.europa.eu/w/browse/d4fbf23d-0da7-47fd-a954-0ada9ca91560


PRILOGA

ZAKLJUČKI O NAJBOLJŠIH RAZPOLOŽLJIVIH TEHNIKAH (BAT) PRI PROIZVODNJI KLOR-ALKALNIH IZDELKOV

PODROČJE UPORABE 37
SPLOŠNO 38
OPREDELITVE POJMOV 38
ZAKLJUČKI O BAT 39

1.

Postopki v elektroliznih celicah 39

2.

Razgradnja ali zamenjava naprav živosrebrovimi celicami 39

3.

Nastajanje odpadne vode 41

4.

Energijska učinkovitost 42

5.

Monitoring emisij 43

6.

Emisije v zrak 44

7.

Emisije v vodo 45

8.

Nastajanje odpadkov 47

9.

Sanacija kraja naprave 47
GLOSAR 48

PODROČJE UPORABE

V teh zaključkih o BAT so zajete nekatere industrijske dejavnosti, navedene v oddelkih 4.2(a) in 4.2(c) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, in sicer proizvodnja klor-alkalnih izdelkov (klora, vodika, kalijevega hidroksida in natrijevega hidroksida) z elektrolizo slanice.

Zaključki o BAT zajemajo zlasti naslednje postopke in dejavnosti:

shranjevanje soli,

pripravo, čiščenje in ponovno nasičenje slanice,

elektrolizo slanice,

koncentriranje, čiščenje in shranjevanje natrija/kalijevega hidroksida ter ravnanje z njima,

hlajenje, sušenje, čiščenje, stiskanje, utekočinjenje in shranjevanje klora ter ravnanje z njim,

hlajenje, čiščenje, stiskanje in shranjevanje vodika ter ravnanje z njim,

zamenjava naprav z živosrebrovimi celicami z napravami z membranskimi celicami,

razgradnjo naprav z živosrebrovimi celicami,

sanacijo kraja kjer je potekala klor-alkalna proizvodnja.

V teh zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednje dejavnosti ali postopki:

elektroliza klorovodikove kisline za proizvodnjo klora,

elektroliza slanice za proizvodnjo natrijevega klorata; to je zajeto v referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za proizvodnjo v industriji anorganskih kemikalij v velikih količinah – industriji trdnih in drugih kemikalij (LVIC-S),

elektroliza taline soli za proizvodnjo alkalijskih ali zemljoalkalijskih kovin in klora; to je zajeto v referenčnem dokumentu o najboljših razpoložljivih tehnikah za industrijo neželeznih kovin (NFM),

proizvodnja posebnih snovi, kot so alkoholati, ditioniti in alkalijske kovine z uporabo amalgama alkalijskih kovin, proizvedenih s postopkom z živosrebrovo celico,

proizvodnja klora, vodika ali natrijevega/kalijevega hidroksida z neelektroliznimi postopki.

V zaključkih o BAT se ne obravnavajo naslednji vidiki proizvodnje klor-alkalnih izdelkov, ker so zajeti v referenčnih dokumentih o najboljših razpoložljivih tehnikah za obdelavo odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (CWW), in sicer:

končna obdelava odpadne vode v čistilni napravi,

sistemi ravnanja z okoljem,

emisije hrupa.

Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, vključene v te zaključke o BAT, so:

Referenčni dokument

Zadeva

Obdelava odpadnih voda in plinov ter ravnanje z njimi v kemični industriji (CWW)

naprave za obdelavo odpadnih voda in plinov/sistemi upravljanja

Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM)

gospodarski učinki tehnik in učinki tehnik na različne prvine okolja

Emisije iz skladiščenja (EFS)

skladiščenje materialov in ravnanje z njimi

Energijska učinkovitost (ENE)

splošni vidiki energijske učinkovitosti

Industrijski hladilni sistemi (ICS)

posredno ohlajanje z vodo

Velike kurilne naprave (LCP)

kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več

Splošna načela monitoringa (MON)

splošni vidiki monitoringa emisij in porabe

Sežiganje odpadkov (WI)

sežiganje odpadkov

Ravnanje z odpadki (WT)

obdelava odpadkov

SPLOŠNO

Tehnike, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso niti zavezujoče niti izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnike, s katerimi se zagotavlja vsaj enakovredna stopnja varstva okolja.

Če ni navedeno drugače, se zaključki o BAT uporabljajo za vse naprave.

V teh zaključkih o BAT se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v zrak, nanašajo na:

ravni koncentracij, izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadnega plina pod standardnimi pogoji (273,15 K, 101,3 kPa) po odbitku vsebnosti vodnih hlapov, a brez korekcije vsebnosti kisika, v enoti mg/m3,

v teh zaključkih o BAT se ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, za emisije v vodo nanašajo na:

ravni koncentracij, izražene kot masa izpuščenih snovi na prostornino odpadne vode v enoti mg/l.

OPREDELITVE POJMOV

V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Uporabljen izraz

Opredelitev

Nova naprava

Naprava, ki začne obratovati po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave na istem kraju po objavi teh zaključkov o BAT.

Obstoječa naprava

Naprava, ki ni nova naprava.

Nova enota za utekočinjenje klora

Nova enota za utekočinjenje klora, ki začne obratovati v napravi po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev enote za utekočinjenje klora po objavi teh zaključkov o BAT.

Klor in klorov dioksid, izražen kot Cl2

Vsota klora (Cl2) in klorovega dioksida (ClO2), izmerjena in izražena kot klor (Cl2).

Prosti klor, izražen kot Cl2

Vsota raztopljenega osnovnega klora, hipoklorita, hipoklorove kisline, raztopljenega elementarnega broma, hipobromita in hipobromove kisline, izmerjena in izražena kot Cl2.

Živo srebro, izraženo kot Hg

Vsota vseh anorganskih in organskih spojin živega srebra, izmerjena in izražena kot Hg.

ZAKLJUČKI O BAT

1.   Postopki v elektroliznih celicah

BAT 1: Najboljša razpoložljiva tehnika v klor-alkalni proizvodnji je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju. Postopka z živosrebrovo celico nikakor ni mogoče obravnavati kot BAT. Tudi uporaba azbestnih diafragem ni BAT.

 

Tehnika

Opis

Uporaba

a

postopek z bipolarno membransko celico

Membranska celica je sestavljena iz anode in katode, ki ju ločuje membrana. Pri bipolarni konfiguraciji so posamezne membranske celice električno vezane zaporedno.

Se uporablja za nove in obstoječe naprave.

b

Postopek z monopolarno membransko celico

Membranska celica je sestavljena iz anode in katode, ki ju ločuje membrana. Pri monopolarni konfiguraciji so posamezne membranske celice električno vezane vzporedno.

Se ne uporablja za nove naprave z zmogljivostjo proizvodnje klora > 20 kt/leto.

c

postopek z diafragemsko celico brez azbesta

Diafragemska celica brez azbesta je sestavljena iz anode in katode, ki ju ločuje diafragma brez azbesta. Posamezne diafragemske celice so električno vezane zaporedno (bipolarno) ali vzporedno (monopolarno).

Se uporablja za nove in obstoječe naprave.

2.   Razgradnja ali zamenjava naprav živosrebrovimi celicami

BAT 2: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij živega srebra in nastajanja odpadkov, ki se med razgradnjo ali zamenjavo naprav z živosrebrovimi celicami onesnažijo z živim srebrom, je priprava in izvedba načrta za razgradnjo, v katerega so vključeni vsi naslednji elementi:

(i)

vključitev nekaterih uslužbencev, ki imajo izkušnje z upravljanjem nekdanje naprave, v vse stopnje priprave in izvedbe;

(ii)

zagotavljanje postopkov in navodil na vseh stopnjah izvedbe;

(iii)

zagotavljanje programa poglobljenega usposabljanja in nadzora za uslužbence, ki nimajo izkušenj z ravnanjem z živim srebrom;

(iv)

določitev količine kovinskega živega srebra za predelavo ter ocena količine odpadkov, ki jih je treba odstraniti, in onesnaženosti z živim srebrom v teh odpadkih;

(v)

zagotavljanje, da so delovna območja:

(a)

pokrita s streho;

(b)

opremljena s tlemi, ki so gladka, imajo naklon in so neprepustna, da se razlito živo srebro usmeri v zbiralnik;

(c)

dobro osvetljena;

(d)

brez ovir in drobirja, ki bi lahko absorbirali živo srebro;

(e)

opremljena s sistemom za oskrbo z vodo za umivanje;

(f)

povezana s sistemom za čiščenje odpadne vode;

(vi)

praznjenje celic in prenos kovinskega živega srebra v posode, tako da se:

(a)

po možnosti vzdržuje zaprt sistem;

(b)

živo srebro spira;

(c)

po možnosti uporabi prenos s težnostjo;

(d)

iz živega srebra po potrebi odstranijo trdne nečistoče;

(e)

posode napolnijo do ≤ 80 % prostornine;

(f)

posode po polnjenju hermetično zaprejo;

(g)

prazne celice sperejo, nato pa napolnijo z vodo;

(vii)

izvedba vseh dejavnosti razgradnje in uničenja, tako da se:

(a)

vroče rezanje opreme po možnosti zamenja s hladnim rezanjem;

(b)

onesnažena oprema hrani na ustreznih območjih;

(c)

tla na delovnem območju pogosto spirajo;

(d)

razlito živo srebro hitro očisti z uporabo opreme za sesanje s filtri z aktivnim ogljem;

(e)

evidentirajo tokovi odpadkov;

(f)

odpadki, onesnaženi z živim srebrom, ločujejo od odpadkov, ki niso onesnaženi;

(g)

odpadki, onesnaženi z živim srebrom, dekontaminirajo z uporabo mehanskih ali fizikalnih tehnik za obdelavo odpadkov (npr. splakovanje, ultrazvočna vibracija, sesalniki), kemijskih tehnik za obdelavo (npr. splakovanje s hipokloritom, klorirano slanico ali vodikovim peroksidom) in/ali toplotnih tehnik za obdelavo (npr. destilacija/avtoklaviranje);

(h)

dekontaminirana oprema po možnosti znova uporabi ali reciklira;

(i)

dekontaminira zgradbo, v kateri so bile postavljene celice, s čiščenjem zidov in tal, čemur sledi nanašanje prevleke ali barvanje, da postane njihova površina neprepustna, če se bo zgradba ponovno uporabila;

(j)

v napravi ali okrog nje dekontaminira ali obnovi sistem za zbiranje odpadne vode;

(k)

delovno območje zapre in prezračevalni zrak čisti, kadar se pričakujejo visoke koncentracije živega srebra (npr. pri spiranju pod visokim pritiskom); med tehnike obdelave odvedenega prezračevalnega zraka spadajo adsorpcija na jodirano ali žveplano aktivno oglje, uporaba pralnika s hipokloritom ali klorirano slanico ali dodajanje klora, da se tvori trden diživosrebrov diklorid;

(l)

obdela odpadna voda, ki vsebuje živo srebro, vključno z odpadno vodo, ki izhaja iz čiščenja zaščitne opreme;

(m)

izvaja monitoring živega srebra v zraku, vodi in odpadkih, pri čemer se monitoring izvaja tudi ustrezno obdobje po končani razgradnji ali zamenjavi;

(viii)

po potrebi začasna hramba kovinskega živega srebra na kraju samem v skladiščih, ki so:

(a)

dobro osvetljena in odporna na vremenske pogoje;

(b)

opremljena z ustreznim sekundarnim zadrževanjem, v katerem se lahko zadrži 110 % prostornine za tekočino katere koli posamezne posode;

(c)

brez ovir in drobirja, ki bi lahko absorbirali živo srebro;

(d)

opremljena z opremo za sesanje s filtri z aktivnim ogljem;

(e)

redno pregledana vizualno in z opremo za zaznavanje živega srebra;

(ix)

po potrebi prevoz, morebitna dodatna obdelava in odstranjevanje odpadkov.

BAT 3: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij živega srebra v vodo med razgradnjo ali zamenjavo naprav z živosrebrovimi celicami je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnika

Opis

a

oksidacija in ionska izmenjava

Uporabijo se oksidanti, kot so hipoklorit, klor ali vodikov peroksid, da se živo srebro popolnoma pretvori v oksidirano obliko, ki se nato odstrani z ionsko izmenjalnimi smolami.

b

oksidacija in obarjanje

Uporabijo se oksidanti, kot so hipoklorit, klor ali vodikov peroksid, da se živo srebro popolnoma pretvori v oksidirano obliko, ki se nato odstrani z obarjanjem kot živosrebrov sulfid, čemur sledi filtracija.

c

redukcija in adsorpcija na aktivno oglje

Uporabijo se reducenti, kot je hidroksilamin, da se živo srebro popolnoma pretvori v njegovo elementarno obliko, ki se nato odstrani z združitvijo in zajemanjem kovinskega živega srebra, čemur sledi adsorpcija na aktivno oglje.

V času razgradnje ali zamenjave je raven okoljske učinkovitosti, povezane z BAT  (1), za emisije živega srebra, izraženega kot Hg, v vodo na iztoku iz čistilne naprave za zmanjševanje živega srebra v odpadni vodi je 3–15 μg/l v 24-urnem vzorcu, ki se odvzema dnevno. S tem povezan monitoring je v BAT 7.

3.   Nastajanje odpadne vode

BAT 4: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje nastajanja odpadne vode je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnika

Opis

Uporaba

a

recirkulacija slanice

Izrabljeno slanico iz elektroliznih celic se ponovno nasiči s trdno soljo ali z izhlapevanjem in je ponovno uporabljena v celicah.

Se ne uporablja v napravah z elektroliznimi celicami z diafragmo. Se ne uporablja v napravah z membranskimi celicami, v katerih uporabljajo slanico iz rudnikov, kadar so na voljo obilni viri soli in vode ter vodno telo, ki sprejema sol in dopušča visoke ravni emisije klorida. Se ne uporablja v napravah z membranskimi celicami, v katerih se izpust slanice uporablja v drugih proizvodnih enotah.

b

recikliranje drugih procesnih tokov

Procesni tokovi iz klor-alkalne proizvodnje, kot so kondenzati iz postopkov pridobivanja klora, natrijevega/kalijevega hidroksida in vodika, se ponovno uporabijo na različnih stopnjah postopka. Stopnjo recikliranja omejujejo zahteve po čistosti tekočinskega toka, do katerega se lahko procesni tok reciklira, in vodna bilanca v obratu.

Se splošno uporablja.

c

recikliranje odpadne vode, ki vsebuje soli, iz drugih proizvodnih procesov

Odpadna voda, ki vsebuje soli, iz drugih proizvodnih procesov se obdela in ponovno uporabi v sistemu slanice. Stopnjo recikliranja omejujejo zahteve po čistosti sistema slanice in vodna bilanca v obratu.

Se ne uporablja v napravah, v katerih se z dodatno obdelavo te odpadne vode izravnajo okoljske koristi.

d

uporaba odpadne vode za pridobivanje soli z raztapljanjem v rudniku

Odpadna voda iz klor-alkalne proizvodnje se obdela in črpa nazaj v rudnik soli.

Se ne uporablja v napravah z membranskimi celicami, v katerih se izpust slanice uporablja v drugih proizvodnih enotah. Se ne uporablja, če se rudnik nahaja na bistveno višji legi od naprave.

e

koncentracija mulja, ki nastane pri filtriranju slanice

Mulj, ki nastane pri filtriranju slanice, se koncentrira v filtrskih stiskalnicah, rotacijskih vakuumskih bobnastih filtrih ali centrifugah. Ostanek vode se ponovno uporabi v sistemu slanice.

Se ne uporablja, če je mulj, ki nastane pri filtriranju slanice, mogoče odstraniti kot suho filtrno pogačo. Se ne uporablja v napravah, ki ponovno uporabijo odpadno vodo za pridobivanje soli z raztapljanjem v rudniku.

f

nanofiltracija

Posebna vrsta membranske filtracije z membranskimi porami v velikosti približno 1 nm se uporablja za koncentriranje sulfata v izpustu slanice, s čimer se zmanjša količina odpadne vode.

Uporablja se v napravah z membranskimi celicami z recirkulacijo slanice, če se stopnja izpuščanja slanice določi na podlagi koncentracije sulfata.

g

tehnike za zmanjšanje emisij klorata

Tehnike za zmanjšanje emisij klorata so opisane v BAT 14. S temi tehnikami se zmanjša količina izpusta slanice.

Uporablja se v napravah z membranskimi celicami z recirkulacijo slanice, če se stopnja izpuščanja slanice določi na podlagi koncentracije klorata.

4.   Energijska učinkovitost

BAT 5: Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotavljanje učinkovite rabe energije pri postopku elektrolize je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnologija

Opis

Uporaba

a

membrane z visoko učinkovitostjo

Membrane z visoko učinkovitostjo kažejo nizke padce napetosti in visok izkoristek toka, hkrati pa pod danimi pogoji delovanja zagotavljajo mehansko in kemično stabilnost.

Uporablja se v napravah z membranskimi celicami, ko se membrane ob koncu svojega življenjskega cikla obnovijo.

b

diafragemske celice brez azbesta

Diafragemske celice brez azbesta so sestavljene iz polimera fluorogljika in polnil, kot je cirkonijev dioksid. Te diafragme kažejo manjšo upornostno prenapetost kot azbestne diafragme.

Se splošno uporablja.

c

elektrode in prevleke z visoko ločljivostjo

Elektrode in prevleke z izboljšanim sproščanjem plina (majhna prenapetost zaradi plinskih mehurčkov) in majhna elektrodna prenapetost.

Uporablja se, ko se prevleke ob koncu svojega življenjskega cikla obnovijo.

d

slanica z visoko stopnjo čistosti

Slanico se dovolj dobro očisti, da se onesnaženost elektrod in diafragem/membran kar najbolj zmanjša. Onesnaženost elektrod bi sicer lahko povečala porabo energije.

Se splošno uporablja.

BAT 6: Najboljša razpoložljiva tehnika za zagotavljanje učinkovite rabe energije je čim večja poraba vodika, ki se tvori pri elektrolizi, za kemični reagent ali gorivo.

Opis

Vodik se lahko porabi bodisi pri kemičnih reakcijah (npr. pri proizvodnji amonijaka, vodikovega peroksida, klorovodikove kisline in metanola, redukciji organskih spojin, razžvepljevanju nafte z vodikom, hidrogeniranju olj in maščob ter prekinitvi verige pri proizvodnji poliolefina) bodisi kot gorivo v postopku zgorevanja za proizvodnjo pare in/ali elektrike ali pri ogrevanju peči. Stopnja, do katere se vodik porabi, je odvisna od številnih dejavnikov (npr. potrebe po vodiku kot reagentu na kraju samem, potrebe po pari na kraju samem, razdalje do morebitnih uporabnikov).

5.   Monitoring emisij

BAT 7: Najboljša razpoložljiva tehnika je tehnika monitoringa emisij v zrak in vodo z uporabo metod, ki so skladne s standardi EN, pri čemer je najmanjša pogostost izvajanja monitoringa navedena v nadaljevanju. Če standardi EN niso na voljo, je najboljša razpoložljiva tehnika uporaba standardov ISO, nacionalnih ali drugih mednarodnih standardov, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.

Prvina okolja

Snov(-i)

Mesto vzorčenja

Metoda

Standard(-i)

Najmanjša pogostost izvajanja monitoringa

Monitoring v povezavi s

Zrak

klor in klorov dioksid, izražen kot Cl2  (2)

izpust iz enote za absorpcijo klora

elektrokemične celice

brez razpoložljivega standarda EN ali ISO

trajno

absorpcija v raztopini z naknadno analizo

brez razpoložljivega standarda EN ali ISO

letno (vsaj tri zaporedne urne meritve)

BAT 8

Voda

klorat

kjer emisija zapusti napravo

ionska kromatografija

EN ISO 10304-4

mesečno

BAT 14

klorid

iztok slanice

ionska kromatografija ali analiza pretoka

EN ISO 10304-1 ali EN ISO 15682

mesečno

BAT 12

prosti klor (2)

blizu vira nastanka

redukcijski potencial

brez razpoložljivega standarda EN ali ISO

trajno

kjer emisija zapusti objekt

prosti klor

EN ISO 7393-1 ali -2

mesečno

BAT 13

halogenirana organska spojina

izpust slanice

adsorbljivi organski halogeni (AOX)

Priloga A k EN ISO 9562

letno

BAT 15

živo srebro

izpust iz čistilne naprave za obdelavo živega srebra

atomska absorpcijska spektrometrija ali atomska fluorescenčna spektrometrija

EN ISO 12846 ali EN ISO 17852

dnevno

BAT 3

sulfat

izpust slanice

ionska kromatografija

EN ISO 10304-1

letno

zadevne težke kovine (npr. nikelj, baker)

izpust slanice

optični emisijski spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo ali masni spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo

EN ISO 11885 ali EN ISO 17294-2

letno

6.   Emisije v zrak

BAT 8: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje zajetih emisij klora in klorovega dioksida iz obdelave klora v zrak je načrtovanje, vzdrževanje in obratovanje enote za absorpcijo klora, ki ima ustrezno kombinacijo naslednjih značilnosti:

(i)

enota za absorpcijo, ki temelji na polnjenih kolonah in/ali ejektorjih z alkalno raztopino (npr. raztopino natrijevega hidroksida) kot pralno tekočino;

(ii)

dozirna oprema za vodikov peroksida ali po potrebi poseben mokri pralnik z vodikovim peroksidom za zmanjšanje koncentracij klorovega dioksida;

(iii)

velikost, primerna za najslabši možen scenarij (ki izhaja iz ocene tveganja) v smislu proizvedene količine klora in pretoka (absorpcija celotne količine proizvodnje pri obratovanju vseh celic v napravi poteka tako dolgo, dokler se proizvodnja ne ustavi);

(iv)

dimenzioniranje dobave in skladiščenje pralne tekočine na način, da je vedno zagotovljen presežek te tekočine;

(v)

polnjene kolone morajo biti primerne velikosti, da se stalno preprečujejo preobremenitve;

(vi)

preprečevanje vdora tekočega klora v enoto za absorpcijo;

(vii)

preprečevanje povratnega toka pralne tekočine v sistem klora;

(viii)

preprečevanje obarjanja trdnih snovi v enoti za absorpcijo;

(ix)

uporaba izmenjevalcev toplote, da je temperatura v enoti za absorpcijo vedno omejena pod 55 °C;

(x)

dovajanje zraka za redčenje po absorpciji klora, da se prepreči nastajanje eksplozivnih mešanic plinov;

(xi)

uporaba konstrukcijskih materialov, ki so stalno odporni na izjemno korozivne pogoje;

(xii)

uporaba varovalne opreme, kot so dodaten pralnik, ki je zaporedno vezan z osnovnim pralnikom, zasilni rezervoar s pralno tekočino, ki se dovaja v pralnik s prostim padom, črpalke in ventilatorji, ki so v pripravljenosti, rezervne črpalke in ventilatorji;

(xiii)

zagotavljanje neodvisnega varovalnega sistema za nujno električno opremo;

(xiv)

zagotavljanje samodejnega preklopa na varovalni sistem v nujnih primerih, vključno z rednimi pregledi tega sistema in preklopa;

(xv)

zagotavljanje monitoringa in alarmnega sistema za naslednje parametre:

(a)

klor na izpustu iz naprave za absorpcijo in v okolici;

(b)

temperaturo pralnih tekočin;

(c)

redukcijski potencial in alkalnost pralnih tekočin;

(d)

sesalni tlak;

(e)

pretok pralnih tekočin.

Raven emisij, povezana z najboljšo razpoložljivo tehniko, za vsoto klora in klorovega dioksida, izmerjenega in izraženega kot Cl2, je 0,2–1,0 mg/m3, kot povprečna vrednost vsaj treh zaporednih urnih meritev, opravljenih vsaj enkrat letno na izpustu iz enote za absorpcijo klora. S tem povezan monitoring je v BAT 7.

BAT 9: Uporaba ogljikovega tetraklorida za odstranitev dušikovega triklorida ali za ponovno pridobivanje klora iz odpadnega plina ni najboljša razpoložljiva tehnika.

BAT 10: Uporaba hladiv z velikim potencialom za globalno segrevanje ozračja, ki je v vsakem primeru večji od 150 (npr. številni fluorirani ogljikovodiki (HFC-ji)), v novih enotah za utekočinjanje klora se ne more obravnavati kot najboljša razpoložljiva tehnologija.

Opis

Med ustrezna hladiva spadajo na primer:

mešanica ogljikovega dioksida in amonijaka v dveh hladilnih krogotokih,

klor,

voda.

Uporaba

Pri izboru hladiv je treba upoštevati varnost obratovanja in energijsko učinkovitost.

7.   Emisije v vodo

BAT 11: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjševanje emisije onesnaževal v vodo je uporaba ustrezne kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnika

Opis

a

v proces vključene tehnike (3)

tehnike za preprečevanje ali zmanjševanje nastajanja onesnaževal

b

obdelava odpadne vode pri viru (3)

tehnike za zmanjšanje ali zajemanje onesnaževal pred njihovim izpustom v sistem za zbiranje odpadne vode

c

predobdelava odpadne vode (4)

tehnike za zmanjšanje onesnaževal pred končno obdelavo odpadne vode

d

končna obdelava odpadne vode (4)

končna obdelava odpadne vode z mehanskimi, fizikalno-kemičnimi in/ali biološkimi tehnikami pred izpustom v sprejemno vodno telo

BAT 12: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij klorida iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v BAT 4.

BAT 13: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij prostega klora iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je obdelava tokov odpadnih voda, ki vsebujejo prosti klor, čim bližje viru nastanka, da se prepreči odvzemanje klora in/ali nastajanje halogeniranih organskih spojin, z uporabo ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnologija

Opis

a

kemična redukcija

Reakcija z reducenti, kot sta sulfit in vodikov peroksid, uniči prosti klor v mešalnih cisternah.

b

katalitična razgradnja

Prosti klor se v katalitskih reaktorjih z mirujočo plastjo razgradi na klorid in kisik. Katalizator je lahko nikljev oksid, pospeševalec pa železo na aluminijevi podlagi.

c

termična razgradnja

Prosti klor se pretvori v klorid in klorat s termično razgradnjo pri približno 70 °C. Odpadno vodo, ki pri tem nastane, je treba nadalje obdelati, da se zmanjšajo emisije klorata in bromata (BAT 14).

d

kislinska razgradnja

Prosti klor se razgradi z zakisljevanjem, z naknadnim sproščanjem in z zajemanjem klora. Kislinska razgradnja se lahko izvede v posebnem reaktorju ali z recikliranjem odpadne vode v sistemu slanice. Vodna bilanca v obratu omejuje stopnjo recikliranja odpadne vode v krogotoku slanice.

e

recikliranje odpadne vode

Tokovi odpadne vode iz klor-alkalne proizvodnje, ki vsebujejo prosti klor, se reciklirajo v drugih proizvodnih enotah.

Raven emisij, povezana z najboljšo razpoložljivo tehniko, za prosti klor, izražen kot Cl2, je 0,05–0,2 mg/l v naključnih vzorcih, ki se odvzemajo vsaj enkrat mesečno na iztoku iz naprave. S tem povezan monitoring je v BAT 7.

BAT 14: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij klorata iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnologija

Opis

Uporaba

a

membrane z visoko učinkovitostjo

Membrane kažejo visok izkoristek toka, ki zmanjšuje tvorbo klorata, hkrati pa pod danimi pogoji delovanja zagotavlja mehansko in kemično stabilnost.

Uporablja se v napravah z membranskimi celicami, ko se membrane ob koncu svojega življenjskega cikla obnovijo.

b

prevleke z visoko ločljivostjo

Prevleke z majhno elektrodno prenapetostjo, zaradi česar v anodi nastaja manj klorata in več kisika.

Uporablja se ob obnovi prevlek ob koncu njihovega življenjskega cikla. Zaradi zahtev glede kakovosti proizvedenega klora (koncentracija kisika) se uporaba lahko omeji.

c

slanica z visoko stopnjo čistosti

Slanica se dovolj dobro očisti, da se onesnaženost elektrod in diafragem/membran kar najbolj zmanjša. Onesnaženost elektrod bi sicer lahko povečala tvorbo klorata.

Se splošno uporablja.

d

zakisljevanje slanice

Slanica se zakisli pred elektrolizo, da se zmanjša tvorba klorata. Stopnja zakisljevanja je omejena z upornostjo uporabljene opreme (npr. membrane in anode).

Se splošno uporablja.

e

redukcija v kislem mediju

Klorat je reduciran s klorovodikovo kislino pri pH vrednosti 0 in temperaturah, višjih od 85 °C.

Se ne uporablja v nepovratni slanici (brez vračanja).

f

katalitična redukcija

Klorat je v kapalnem reaktorju pod tlakom reduciran do klorida z uporabo vodika rodijevega katalizatorja v trifazni reakciji.

Se ne uporablja v nepovratni slanici (brez vračanja).

g

uporaba tokov odpadnih voda, ki vsebujejo klorat, v drugih proizvodnih enotah

Iztoki odpadnih voda iz klor-alkalne proizvodnje se ponovno uporabijo v drugih proizvodnih enotah, najbolj običajno v sistemu slanice v proizvodnji natrijevega klorata.

Omejeno na lokacije, pri katerih se lahko uporabijo iztoki odpadne vode take kakovosti v drugih proizvodnih enotah.

BAT 15: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje emisij halogeniranih organskih spojin iz klor-alkalne proizvodnje v vodo je uporaba kombinacije tehnik, navedenih v nadaljevanju.

 

Tehnologija

Opis

a

izbira in nadzor soli in pomožnih materialov

Soli in pomožni materiali se izberejo in nadzirajo za zmanjšanje ravni organskih onesnaževal v slanici.

b

čiščenje vode

Za čiščenje tehnološke vode se lahko uporabljajo tehnike, kot so membranska filtracija, ionska izmenjava, UV-obsevanje in adsorpcija na aktivno oglje, s čimer se zmanjša raven organskih onesnaževal v slanici.

c

izbira in nadzor opreme

Za zmanjšanje morebitnega izpiranja organskih onesnaževal v slanico se pazljivo izbere oprema, kot so kivete, epruvete, ventili in črpalke.

8.   Nastajanje odpadkov

BAT 16: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje količine izrabljene žveplove kisline, namenjene za odstranitev, je uporaba ene ali kombinacije več tehnik, navedenih v nadaljevanju. Nevtralizacija izrabljene žveplove kisline iz sušenja klora s svežimi reagenti ni BAT.

 

Tehnologija

Opis

Uporaba

a

uporaba na kraju samem ali zunaj njega

Izrabljena kislina se porabi za druge namene, na primer za uravnavanje pH tehnološke in odpadne vode ali za uničenje presežnega hipoklorita.

Uporablja se na lokacijah, na katerih obstaja potreba po izrabljeni kislini take kakovosti na kraju samem ali zunaj njega.

b

ponovno koncentriranje

Izrabljena kislina se ponovno koncentrira na kraju samem ali zunaj njega v uparjalnikih z zaprtim tokokrogom v vakuumu s posrednim segrevanjem ali ojačenjem z uporabo žveplovega trioksida.

Ponovno koncentriranje zunaj kraja samega je omejeno na kraje, na katerih se v bližini nahaja ponudnik storitev.

Raven okoljske učinkovitosti, povezane z BAT, za količino izrabljene žveplove kisline, namenjene za odstranitev, izražene kot H2SO4 (96 masnih %), je ≤ 0,1 kg na tono proizvedenega klora.

9.   Sanacija kraja naprave

BAT 17: Najboljša razpoložljiva tehnika za zmanjšanje onesnaženosti tal, podzemnih voda in zraka ter za zaustavitev širjenja onesnaževal s kraja naprave za klor-alkalno proizvodnjo in njihovega prenosa k živim organizmom je priprava in izvedba načrta za sanacijo kraja naprave, v katerega so vključeni vsi naslednji elementi:

(i)

uporaba tehnik za izredne razmere, da se prekinejo izpostavljene poti in širjenje onesnaženosti;

(ii)

teoretična raziskava za ugotovitev izvora, obsega in sestave onesnaženosti (npr. živo srebro, PCDD-ji/PCDF-ji, poliklorirani naftaleni);

(iii)

opis značilnosti onesnaženosti, vključno z raziskavami in pripravo poročila;

(iv)

ocena tveganja v času in prostoru kot funkcija sedanje in odobrene prihodnje rabe lokacije;

(v)

priprava tehničnega projekta, vključno z:

(a)

dekontaminacijo in/ali trajnim zadržanjem;

(b)

časovnimi razporedi,

(c)

načrtom monitoringa;

(d)

finančnim načrtovanjem in vlaganjem za dosego cilja;

(vi)

izvedba tehničnega projekta, da lokacija ne pomeni več pomembnega tveganja za zdravje ljudi ali okolje, pri čemer se upošteva njena sedanja in odobrena prihodnja raba. Tehnični projekt bi bilo glede na druge obveznosti morda treba izvesti strožje;

(vii)

omejitve glede rabe lokacije, če so potrebne zaradi preostale onesnaženosti, pri čemer se upoštevata sedanja in odobrena prihodnja raba lokacije;

(viii)

dodatni monitoring na kraju naprave in okoliških območjih za preverjanje, da so cilji izpolnjeni in se ohranjajo.

Opis

Načrt za sanacijo lokacije je pogosto pripravljen in izveden po sprejetju odločitve o razgradnji obrata, čeprav je lahko zaradi drugih zahtev potreben (delni) načrt za sanacijo lokacije, medtem ko obrat še vedno deluje.

Nekatere značilnosti načrta za sanacijo lokacije se lahko glede na druge zahteve prekrivajo, izpustijo ali izvedejo v drugačnem vrstnem redu.

Uporaba

Pri uporabi najboljših razpoložljivih tehnik iz BAT 17(v) do 17(viii) se upoštevajo rezultati ocene tveganja, navedene v BAT 17(iv).

GLOSAR

Anoda

Elektroda, skozi katero teče električni tok v polarizirano električno napravo. Polarnost je lahko pozitivna ali negativna. Na anodi s pozitivnim nabojem pride v elektrolitskih celicah do oksidacije.

Azbest

Sklop šestih silikatnih mineralov, prisotnih v naravi, ki se komercialno izkoriščajo zaradi svojih zahtevanih fizikalnih lastnosti. Krizotil (imenovan tudi beli azbest) je edina oblika azbesta, ki se uporablja v obratih elektroliznih celic z diafragmo.

Slanica

Raztopina, nasičena ali skoraj nasičena z natrijevim kloridom ali kalijevim kloridom.

Katoda

Elektroda, skozi katero teče električni tok iz polarizirane električne naprave. Polarnost je lahko pozitivna ali negativna. Na katodi z negativnim nabojem pride v elektrolitskih celicah do redukcije.

Elektroda

Električni prevodnik, ki se uporablja za stik z nekovinskim delom električnega tokokroga.

Elektroliza

Prehod enosmernega električnega toka skozi ionske snovi, kar povzroča kemične reakcije na elektrodah. Ionska snov je bodisi staljena bodisi raztopljena v ustreznem topilu.

EN

Evropski standard, ki ga je sprejel CEN (Evropski odbor za standardizacijo).

HFC

Fluorirani ogljikovodik.

ISO

Mednarodna organizacija za standardizacijo ali standard, ki ga sprejme ta organizacija.

Prenapetost

Razlika v napetosti med termodinamično določenim redukcijskim potencialom pri polovici reakcije in potencialom, pri katerem se redoks reakcija poskusno opazuje. V elektrolitski celici se zaradi prenapetosti porabi več energije, kot se pričakuje po termodinamičnih zakonitostih za sprožitev reakcije.

PCDD

Poliklorirani dibenzo-p-dioksin.

PCDF

Poliklorirani dibenzofuran.


(1)  Ob upoštevanju, da se ta raven učinkovitosti ne nanaša na običajne pogoje delovanja, ne gre za raven emisije, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami v smislu člena 3(13) Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah.

(2)  Monitoring se izvaja tako trajno kot občasno, kot je navedeno.

(3)  Zajeto točkah BAT 1, BAT 4, BAT 12, BAT 13, BAT 14 in BAT 15.

(4)  V okviru področja uporabe referenčnega dokumenta o najboljših razpoložljivih tehnologijah za skupni obrat za obdelavo odpadnih voda in plinov/sistemi upravljanja v kemični industriji (CWW BREF).


Top