PRILOGA I

IZJAVA EVROPSKE UNIJE O UVELJAVLJANJU PRISTOJNOSTI

V železniškem sektorju si Evropska unija (v nadaljnjem besedilu: Unija) deli pristojnost z državami članicami Unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) v skladu s členoma 90 in 91, v povezavi s členom 100(1), ter členoma 171 in 172 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Naslov VI PDEU ureja skupno prometno politiko Unije, naslov XVI pa določa prispevek Unije k vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij na področju prometa.

Člen 91 naslova VI PDEU natančneje določa, da lahko Unija sprejme:

—	skupna pravila, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz na ozemlje ali z ozemlja države članice ali za prevoz prek ozemlja ene ali več držav članic,

—	pogoje, pod katerimi lahko prevozniki opravljajo prevoz v državi članici, v kateri nimajo sedeža,

—	ukrepe za izboljšanje varnosti prevoza,

—	vse druge ustrezne predpise.

Glede vseevropskih omrežij člen 171 naslova XVI PDEU natančneje določa, da U unija:

—	pripravi vrsto smernic, ki zajemajo cilje, prednostne naloge in splošno zasnovo ukrepov, predvidenih na področju vseevropskih omrežij. V teh smernicah se opredelijo projekti skupnega interesa,

—	izvaja ukrepe, za katere se izkaže, da so potrebni za zagotovitev medobratovalnosti omrežij, zlasti na področju usklajevanja tehničnih standardov,

—

lahko podpira projekte skupnega interesa, ki jih podpirajo države članice in ki so opredeljeni v okviru smernic iz prve alinee, zlasti s študijami izvedljivosti, kreditnimi garancijami ali subvencioniranjem obrestnih mer; Unija lahko prek Kohezijskega sklada pomaga financirati tudi posebne projekte v državah članicah na področju prometne infrastrukture.

Na podlagi teh dveh določb je Unija sprejela večje število pravnih instrumentov, ki se uporabljajo za železniški promet.

Po pravu Unije ima Unija izključno pristojnost na področju železniškega prometa, kjer Konvencija o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), ali pravni instrumenti, sprejeti na njeni podlagi, lahko vplivajo ali spremenijo področje uporabe veljavnih predpisov Unije.

Države članice nimajo pristojnosti na področjih, ki jih ureja Konvencija in so v izključni pristojnosti Unije.

Kadar predpisi Unije obstajajo, vendar Konvencija ali pravni instrumenti, sprejeti na njeni podlagi, nanje ne vplivajo, si Unija na področjih v zvezi s Konvencijo deli pristojnost z državami članicami.

Seznam ustreznih instrumentov Unije, veljavnih v času sklenitve Sporazuma, je naveden v dodatku k tej prilogi. Obseg pristojnosti Unije, ki izhajajo iz teh besedil, je treba presojati v zvezi s posebnimi določbami vsakega besedila, zlasti glede na to, ali te določbe vzpostavljajo skupna pravila. Pristojnost Unije se neprestano razvija. V okviru Pogodbe o Evropski uniji in PDEU lahko pristojne institucije Unije sprejemajo odločitve, s katerimi se določijo pristojnosti Unije. Unija si torej pridržuje pravico, da ustrezno spremeni to izjavo, ne da bi bil to pogoj za izvajanje pristojnosti na področjih, ki jih ureja Konvencija.

PRILOGA II

IZJAVA EVROPSKE UNIJE V ZVEZI S ČLENOM 2 SPORAZUMA

Razume se, da se izraz „ki ureja posebej določeno področje“ uporablja za določen primer, katerega urejajo določbe Konvencije, vključno z njenimi dodatki, in ga ne ureja zakonodaja Evropske unije.

PRILOGA III

INTERNA UREDITEV SVETA, DRŽAV ČLANIC IN KOMISIJE ZA POSTOPKE V OTIF

Ob upoštevanju zahteve po enotni mednarodni zastopanosti Unije in njenih držav članic v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o delovanju Evropske unije ter sodno prakso Sodišča Evropske unije tudi pri izpolnjevanju mednarodnih obveznosti bodo Svet, države članice in Komisija uporabljali naslednjo interno ureditev:

1.   Področje uporabe

Ta interna ureditev se bo uporabljala za vsa zasedanja katerega koli od organov, ustanovljenih v okviru OTIF. Vsako sklicevanje na „zasedanje“ v tej ureditvi smiselno vključuje tudi sklicevanje na druge postopke, kot je pisni postopek.

2.   Postopek usklajevanja

2.1

Usklajevalni sestanki za pripravo vseh zasedanj OTIF, ne le zasedanj generalne skupščine, pač pa tudi upravnega odbora in drugih odborov, bodo potekali: — v Bruslju v okviru pristojne delovne skupine Sveta (običajno Delovna skupina za kopenski promet) čim prej in tako pogosto, kot bo to potrebno pred zasedanjem OTIF, poleg tega pa tudi — na kraju samem, zlasti na začetku, po potrebi pa tudi med zasedanjem in po zaključku zasedanja OTIF.

2.2	Na usklajevalnih sestankih se bo odločalo izključno o stališču v imenu Unije, če pa je to ustrezno, tudi o stališču v imenu Unije in njenih držav članic. Na teh sestankih se lahko usklajujejo stališča držav članic v zvezi z njihovo izključno pristojnostjo, če se tako dogovorijo države članice.

2.3	Na usklajevalnih sestankih se bo odločalo o uveljavljanju odgovornosti glede izjav in glasovanja o vsaki točki dnevnega reda zasedanja OTIF, o kateri se lahko poda izjava ali glede katere je mogoče pričakovati glasovanje.

2.4

Za pripravo usklajevalnih sestankov iz točke 2.1, vključno z osnutki izjav in stališči, bodo po potrebi organizirane predhodne razprave v ustreznih odborih, ustanovljenih na podlagi zadevne zakonodaje Unije na področju železniškega prometa: — odbor za prevoz nevarnega blaga za vprašanja, ki spadajo pod dodatek C h Konvenciji; če se ta vprašanja nanašajo na železniško interoperabilnost ali skupni pristop k varnosti, oblikovan na podlagi Direktive 2004/49/ES, je treba vključiti tudi odbor za železniško interoperabilnost in varnost, — odbor o razvoju železnic Unije pri vprašanjih, ki spadajo pod dodatke A, B, D ali E h Konvenciji, ter za druge sisteme enotnih pravil, ki jih je pripravila OTIF, — odbor za železniško interoperabilnost in varnost pri vprašanjih, ki spadajo pod dodatka F ali G h Konvenciji.

2.5	Komisija bo pred vsakim zasedanjem OTIF navedla, katere točke dnevnega reda je treba uskladiti na ravni Unije, in bo pripravila osnutke izjav in stališč za razpravo na usklajevalnih sestankih.

2.6	Če se Komisija in države članice na usklajevalnih sestankih ne morejo dogovoriti o skupnem stališču, med drugim tudi zato, ker se ne strinjajo s porazdelitvijo pristojnosti, se zadevo predloži Odboru stalnih predstavnikov in/ali Svetu.

3.   Izjave in glasovanje na zasedanjih OTIF

3.1	Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, ki so v izključni pristojnosti Unije, bo v imenu Unije imela besedo in glasovala Komisija. Po predhodni uskladitvi imajo lahko besedo tudi države članice, da bi podprle in/ali dopolnile stališče Unije.

3.2	Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, ki so v izključni nacionalni pristojnosti, bodo imele besedo in glasovale države članice.

3.3

Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, katerih sestavine spadajo tako v nacionalno pristojnost kakor tudi pristojnost Unije, bosta predsedstvo in Komisija izrazila skupno stališče. Po predhodni uskladitvi imajo lahko besedo tudi države članice, da bi podprle in/ali dopolnile skupno stališče. Države članice ali Komisija, kakor je ustrezno, bodo glasovale v imenu Unije in njenih držav članic v skladu s skupnim stališčem. Odločitev o tem, kdo bo glasoval, se sprejme glede na prevladujoče pristojnosti (na primer prevladujoča nacionalna pristojnost ali pristojnost Unije).

3.4

Če se točka dnevnega reda nanaša na zadeve, katerih vsebina spada tako v nacionalno pristojnost kakor tudi pristojnost Unije in se Komisija in države članice v skladu s točko 2.6. niso uspele dogovoriti o skupnem stališču, imajo lahko države članice in Komisija besedo in glasujejo o zadevah, ki nedvomno spadajo v njihovo pristojnost.

3.5

V zadevah, pri katerih se Komisija in države članice niso sporazumele o delitvi pristojnosti, ali če ni bilo mogoče doseči večine, potrebne za stališče Unije, si obe strani po najboljših močeh prizadevata razjasniti stanje ali sprejeti stališče Unije. Do takrat in po ustreznem usklajevanju bi lahko imele države članice in/ali Komisija pravico do besede pod pogojem, da izraženo stališče ne bo vplivalo na prihodnje stališče Unije ter bo v skladu s politikami Unije, predhodnimi stališči Unije ter pravom Unije.

3.6

Zastopniki držav članic in Komisije lahko sodelujejo v delovnih skupinah OTIF pri pripravi sestankov tehničnih odborov OTIF, tj. Strokovnega odbora za prevoz nevarnega blaga (RID) in Odbora strokovnjakov za tehnična vprašanja (TEC). Zastopniki držav članic in Komisije lahko pri tem prispevajo na tehnični ravni in glede na svoje tehnično znanje v celoti sodelujejo v tehničnih razpravah, ki Unije ne zavezujejo. Zastopniki držav članic in Komisije si po najboljših močeh prizadevajo doseči skupno stališče in ga zastopati na razpravah v delovnih skupinah OTIF.

4.   Preučitev ureditve

Ureditev se preuči na zahtevo države članice ali Komisije ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih z njeno uporabo.

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pristopu h Konvenciji o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija,

na eni strani in

MEDVLADNA ORGANIZACIJA ZA MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI PROMET, v nadaljnjem besedilu: OTIF,

na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: pogodbenici –

OB UPOŠTEVANJU Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980, kakor je bila spremenjena z Vilenskim protokolom z dne 3. junija 1999 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija), in zlasti člena 38 Konvencije,

OB UPOŠTEVANJU pristojnosti, ki jih ima Unija na nekaterih področjih Konvencije na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

OB SKLICEVANJU NA TO, da je z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe 1. decembra 2009 Unija nadomestila in pravno nasledila Evropsko skupnost in da od tega dneva naprej izvršuje vse pravice in prevzema vse obveznosti Evropske skupnosti,

KER Konvencija ustanavlja Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet (OTIF) s sedežem v Bernu,

KER je namen pristopa Unije h Konvenciji pomagati OTIF pri uresničevanju njenih ciljev pospeševanja, izboljševanja in olajševanja mednarodnega železniškega prometa, in sicer s tehničnega in pravnega vidika,

KER v skladu s členom 3 Konvencije obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije glede mednarodnega sodelovanja, za pogodbenice, ki so hkrati tudi države članice Unije ali države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ne prevladujejo nad njihovimi obveznostmi, ki jih imajo kot države članice Unije ali države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru,

KER je za dele Konvencije, za katere je pristojna Unija, potrebna t. i. klavzula o neposeganju, ki določa, da države članice Unije med seboj ne morejo neposredno uveljavljati in uporabljati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije,

KER se Konvencija v celoti uporablja med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter drugimi pogodbenicami Konvencije na drugi strani,

KER pristop Unije h Konvenciji zahteva, da se oblikujejo jasna pravila za uporabo določb Konvencije v Uniji in njenih državah članicah,

KER morajo pogoji za pristop Unije h Konvenciji omogočati Uniji, da v okviru Konvencije uveljavlja pristojnosti, ki so ji jih dodelile države članice –

STA SE DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Unija pristopa h Konvenciji pod pogoji, določenimi v tem sporazumu, v skladu z členom 3 Konvencije.

Člen 2

Pogodbenice Konvencije, ki so države članice Unije, v svojih medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Unije in ne pravila, ki izhajajo iz te konvencije, razen če ni pravila Unije, ki ureja posebej določeno področje, ne glede na cilj in namen Konvencije o pospeševanju, izboljševanju in olajševanju mednarodnega železniškega prometa ter uporabo Konvencije v celoti v drugih pogodbenicah Konvencije.

Člen 3

Ob upoštevanju določb tega sporazuma se določbe Konvencije razlagajo tako, da vključujejo tudi Unijo v okviru njenih pristojnosti; različne pojme, ki se uporabljajo za označevanje pogodbenic Konvencije in njihovih predstavnikov, je treba ustrezno razumeti.

Člen 4

Unija ne prispeva v proračun OTIF in ne sodeluje pri odločanju o navedenem proračunu.

Člen 5

Brez poseganja na uveljavljanje svoje pravice do glasovanja iz člena 6 je Unija upravičena do zastopanja in sodelovanja v delovanju vseh organov OTIF, v katerih je katerakoli od njenih držav članic upravičena do zastopanja kot pogodbenica Konvencije, in v katerih se lahko odloča o zadevah, ki spadajo v njeno pristojnost.

Unija ne more biti članica Upravnega odbora. Lahko je vabljena na zasedanja navedenega odbora, kadar se odbor želi z njo posvetovati o zadevah skupnega interesa, uvrščenih na dnevni red.

Člen 6

1.   Za odločanje o zadevah, v katerih ima Unija izključno pristojnost, Unija uveljavlja pravico do glasovanja svojih držav članic v okviru Konvencije.

2.   Za odločanje o zadevah, v katerih si Unija deli pristojnost s svojimi državami članicami, glasuje bodisi samo Unija bodisi samo njene države članice.

3.   Ob upoštevanju člena 26, odstavka 7, Konvencije ima Unija število glasov, enako številu glasov njenih držav članic, ki so hkrati tudi pogodbenice Konvencije. Kadar glasuje Unija, njene države članice ne glasujejo.

4.   Unija za vsak posamezen primer posebej obvesti druge pogodbenice Konvencije, kdaj bo pri različnih točkah dnevnega reda Generalne skupščine in drugih organov odločanja uveljavljala pravico do glasovanja iz odstavkov 1 do 3. Ta obveznost velja tudi za dopisno sprejemanje odločitev. Generalni sekretar OTIF je o tem obveščen dovolj zgodaj, da lahko zadevne informacije razpošlje skupaj z gradivom za zasedanje ali da se odločitve lahko sprejmejo dopisno.

Člen 7

Obseg pristojnosti Unije se na splošno navede v pisni izjavi, ki jo poda Unija ob sklenitvi tega sporazuma. Navedena izjava se lahko po potrebi spremeni z uradnim obvestilom, ki ga Unija pošlje OTIF. Izjava ne nadomešča ali v nobenem primeru ne omejuje zadev, ki so lahko vključene v obvestilo o obsegu pristojnosti Unije, preden OTIF odloča s formalnim glasovanjem ali drugače.

Člen 8

Za vse morebitne spore med pogodbenicami glede razlage, uporabe ali izvajanja tega sporazuma, vključno z njegovim obstojem, veljavnostjo in prenehanjem veljavnosti, se uporablja naslov V Konvencije.

Člen 9

Ta sporazum začne veljati prvi dan prvega meseca po podpisu tega sporazuma s strani pogodbenic. Člena 34, odstavek 2, Konvencije se v tem primeru ne uporablja.

Člen 10

Ta sporazum velja za nedoločen čas.

Če vse pogodbenice Konvencije, ki so hkrati države članice Unije, odpovedo Konvencijo, se šteje, da je Unija podala uradno obvestilo o tej odpovedi ter o odpovedi tega sporazuma na dan, ko je zadnja država članica Unije, ki odpoveduje Konvencijo, podala odpoved po členu 41 Konvencije.

Člen 11

Pogodbenice Konvencije, ki niso države članice Unije, vendar na podlagi mednarodnih sporazumov z Unijo uporabljajo ustrezno zakonodajo Unije, lahko s privolitvijo depozitarja Konvencije podajo posamične izjave glede ohranitve svojih pravic in obveznosti v okviru sporazumov z Unijo, Konvencijo in s tem povezanih predpisov.

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih, od katerih en izvirnik hrani OTIF, drugega pa Unija, v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. To ne posega v člen 45, odstavek 1, Konvencije.