4.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/1

(1)

Svet je po preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 954/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine. Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v razponu med 12,3 % in 25,7 % uvedeni na uvoz posamično navedenih proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini, na uvoz vseh drugih družb v Ukrajini pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 25,7 %. Dokončna protidampinška dajatev, uvedena za izvoznika, ki sta predmet sedanje preiskave v zvezi s pregledom, CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant, sedaj imenovana LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (v nadaljnjem besedilu: vložnik ali Interpipe) je bila 25,1 %.

(2)

Na podlagi vloge Interpipe za razveljavitev Uredbe (ES) št. 954/2006 je Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti 10. marca 2009 razveljavilo člen 1 navedene uredbe, v kolikor je protidampinška dajatev, določena za Interpipe, večja od dajatve, ki bi se morala uporabiti, če izvozna cena ne bi bila prilagojena za provizijo, ko je prodaja potekala prek povezanega trgovca, Sepco SA (3). Sodišče Evropske unije je 16. februarja 2012 potrdilo sodbo Sodišča prve stopnje (4).

(3)

Po teh sodbah je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2012 (5) spremenil Uredbo (ES) št. 954/2006, da bi popravil protidampinško dajatev, uvedeno za Interpipe, v kolikor je bila ta napačno določena. Zato je protidampinška dajatev, ki trenutno velja za Interpipe 17,7 %.

(4)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Izvedbeno uredbo (EU) št. 585/2012 (6) ohranil ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 954/2006 na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa).

(5)

Zato so trenutno veljavni ukrepi tisti, ki jih določa Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012, tj. med 24,1 % in 35,8 % za uvoz iz Rusije in med 12,3 % in 25,7 % za uvoz iz Ukrajine, za Interpipe velja protidampinška dajatev 17,7 %.

(6)

Komisija je 29. julija 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (7), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ukrajine.

(7)

Pregled, ki je po obsegu omejen na preučitev dampinga, se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga vložil Interpipe. V zahtevku je Interpipe predložil dokaze prima facie, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

(8)

Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(9)

Komisija je vložnika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija vložniku poslala vprašalnik, ki se je odzval v danem roku.

(11)

Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev stopnje dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vložnika in z njim povezanih trgovinskih družbah LLC Interpipe Ukraine in Interpipe Europe SA.

(12)

Zadevni izdelek je enak, kot ga opredeljuje Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012, na podlagi katere so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, in sicer brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (8), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93, s poreklom iz Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(13)

Sedanja preiskava je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, izdelek, ki ga proizvajajo v Ukrajini in se izvaža v Unijo, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na notranjem trgu Ukrajine, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(14)

Interpipe ima v celoti v lasti in pod nadzorom dva proizvajalca izvoznika, LLC Interpipe Niko Tube (Niko Tube) in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (Interpipe NTRP). V skladu z običajno prakso institucij Unije je bila izračunana ena skupna stopnja dampinga za oba proizvajalca izvoznika. Znesek dampinga je bil najprej izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika, nato je bila za obe družbi določena enotna tehtana povprečna stopnja dampinga.

(15)

Vendar je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, pri kateri je bila skupna stopnja dampinga izračunana z združitvijo vseh podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo, dobičkonosnost in prodajo obeh subjektov proizvajalcev v Uniji. Spremenjene okoliščine, ki upravičujejo to spremembo metodologije, so pogojene z izrazito spremembo podjetniške strukture skupine, ki omogoča opredelitev ustrezne proizvodnje družbe glede na prodajo in proizvodnjo, kar v prvotni preiskavi ni bilo možno.

(16)

Poleg tega so bili v prvotni preiskavi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe za Interpipe prilagojeni energetski stroški, da bi ustrezno odražali stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo električne energije in plina v Ukrajini. Ta prilagoditev se je štela za potrebno zaradi dejstva, da so bile tedanje ukrajinske cene plina in električne energije znatno nižje kot povprečne cene v Uniji in niso odražale mednarodnih tržnih cen. Prilagoditev je temeljila na povprečju cen, ugotovljenih v Romuniji, ki je bila takrat del preiskave.

(17)

Vendar se v nasprotju s prvotno preiskavo ocenjuje, da prilagoditev za energetske stroške za namen sedanjega vmesnega pregleda ni potrebna. Preiskava je pokazala, da so se povprečne cene ukrajinske energije od prvotne preiskave naprej stalno višale, in sicer z veliko večjo stopnjo od povprečnih cen v Evropski uniji, s čimer so postopoma zapolnile vrzeli med njimi. Znatna razlika v ceni stroškov za energijo, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi in je utemeljevala prilagoditev, zato zdaj ni prisotna.

(18)

Zato ni ustrezno, da se v tem vmesnem pregledu izvede prilagoditev za energetske stroške.

(19)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za vsakega proizvajalca izvoznika preučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvozne prodaje v Unijo, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja reprezentativna za oba proizvajalca izvoznika.

(20)

Nadalje je bilo preučeno, ali je bila vsaka vrsta izdelka podobnega izdelka, ki sta jo proizvajalca izvoznika prodala na svojem notranjem trgu, dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg te vrste izdelka, ki ga je vložnik na domačem trgu prodal neodvisnim strankam v OPP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(21)

V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe je bilo nato preučeno, ali se za domačo prodajo vsake posamezne vrste izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovanja. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(22)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(23)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali pri katerih je bila tehtana povprečna cena nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje te vrste v OPP.

(24)

Normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tj. tiste, pri katerih je domača prodaja pomenila manj kot 5 % izvozne prodaje v Unijo ali se sploh niso prodajale na domačem trgu) je bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prišteje znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. V primeru obstoječe domače prodaje je bil za zadevne vrste izdelkov uporabljen dobiček iz transakcij v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu za vrsto izdelka. Če domače prodaje ni bilo, se je uporabil povprečen dobiček. Ta sprememba metodologije je bila posledica dejstva, da je Odbor STO po prvotni preiskavi predložil, Organ STO za poravnavo sporov pa sprejel poročilo v zadevi Evropske skupnosti – protidampinški ukrep na gojenega lososa z Norveške  (9), ki določa, da dejanske stopnje dobička, določene za transakcije v običajnem poteku trgovine z zadevnimi vrstami izdelka, za katere je treba konstruirati normalno vrednost, ni mogoče zanemariti.

(25)

Po razkritju končnih sklepov sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da stroški mirovanja ne bi smeli biti vključeni v njihove skupne proizvodne stroške zadevnega izdelka v OPP, saj je to kršitev člena 2(5) osnovne uredbe in v nasprotju z računovodskimi načeli iz mednarodnih računovodskih standardov (MRS), zlasti MRS 2. V zvezi s členom 2(5) osnovne uredbe bi bilo treba opozoriti, da je treba v skladu z navedenim členom stroške, povezane s proizvodnjo zadevnega proizvoda, prilagoditi, kadar se šteje, da ti stroški niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke. Čeprav družba ni obratovala v svoji polni zmogljivosti, je še vedno imela stroške. Dejansko so bili takšni stroški knjiženi kot stroški v izkazu poslovnega izida obeh družb izvoznic in bi se jih dalo neposredno povezati s podobnim izdelkom. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sklic na MRS 2 ni relevanten, saj je namen MRS 2 predpisati računovodsko rešitev glede zalog in ne določa, kaj bi bilo treba šteti za stroške proizvodnje. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(26)

Ista proizvajalca izvoznika sta trdila tudi, da bi bilo treba nekatere finančne stroške, ki izhajajo iz posojil, ki so bili vključeni med prodajne, splošne in administrativne stroške, izključiti. Trdila sta, da so bila ta posojila odziv na potrebe po likvidnosti in namenjena kratkoročnemu financiranju družbe in niso bila povezana s proizvodnjo zadevnega izdelka. Med preveritvenim obiskom je bilo dejansko ugotovljeno, da so bili stroški obresti v glavnem povezani s financiranjem obratnega kapitala. Zato so bili stroški obresti pripisani vsem izdelkom. Proizvajalca izvoznika nista mogla dokazati, da so bili stroški obresti posebej povzročeni zaradi namenov, ki niso financiranje obratnega kapitala. Nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni mogel zagotoviti kakršnih koli nadaljnjih dokazov v utemeljitev svoje trditve, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(27)

Ves izvoz zadevnega izdelka obeh proizvajalcev izvoznikov v Unijo je potekal prek povezane trgovske družbe v Švici neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(28)

Opozoriti je treba, da je bila v prvotni preiskavi v primerih, ko je prodaja potekala prek povezanih trgovcev, opravljena prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Vendar v skladu s sodbo Sodišča iz uvodne izjave 2, v kateri je bilo odločeno, da prilagoditev ni bila utemeljena, takšna prilagoditev v tem vmesnem pregledu ni bila opravljena.

(29)

Normalna vrednost in izvozna cena obeh proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Z namenom zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile opravljene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, rabati in popusti, provizijami in stroški kreditov.

(30)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je ločeno za vsakega od obeh proizvajalcev izvoznikov tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je ena skupna stopnja dampinga, določena za Interpipe, izračunana z enotno tehtano povprečno stopnjo dampinga za oba proizvajalca izvoznika znotraj Interpipe.

(31)

Na podlagi tega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 13,8 %.

(32)

V zahtevku za delni vmesni pregled je vložnik trdil, da so spremembe v podjetniški strukturi in organizaciji proizvodnje ter prestrukturiranju organizacije prodaje na domačem trgu in na izvoznih trgih vplivale na strukturo stroškov in zato obstoječa stopnja protidampinške dajatve za izravnavo škodljivega dampinga ni več potrebna.

(33)

V skladu s tem se je raziskalo, ali se sprememba okoliščin, ki je privedla do začetka vmesnega pregleda, in njene posledice lahko razumno obravnava, kot da je trajne narave.

(34)

Preiskava je pokazala, da so glavni dejavniki, ki so pripeljali do nižje stopnje dampinga, ugotovljene v preiskavi v zvezi s pregledom, spremembe v podjetniški organizaciji, ki vključujejo združitev dveh proizvodnih družb in prestrukturiranje organizacije prodaje, ki je bila poenostavljena. Te spremembe, ki so vplivale na strukturo stroškov vložnika za proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so strukturne narave in zato ni verjetno, da bi se v bližnji prihodnosti spremenile. Poleg tega tudi ni bilo indicev o znatni nestanovitnosti cen vložnika.

(35)

Zato se je sklenilo, da so spremembe trajne narave in da uporaba obstoječih ukrepov na sedanji ravni ni več potrebna –