23.11.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 306/25

---

UREDBA (EU) št. 1176/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. novembra 2011

o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Usklajevanje ekonomskih politik držav članic v Uniji bi bilo treba oblikovati v okviru širših smernic ekonomskih politik in smernic zaposlovanja, kakor je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), pri tem pa bi bilo treba upoštevati vodilna načela stabilnih cen, zdravih in vzdržnih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2)	Na osnovi izkušenj, pridobljenih v prvem desetletju delovanja ekonomske in monetarne unije, je treba predvsem izboljšati ekonomsko upravljanje v Uniji, ki mora temeljiti na močnejšem nacionalnem lastništvu.

(3)	Vzpostavitev in ohranjanje dinamičnega notranjega trga bi bilo treba obravnavati kot del pravilnega in nemotenega delovanja ekonomske in monetarne unije.

(4)

Izboljšan okvir ekonomskega upravljanja bi moral temeljiti na več medsebojno povezanih in usklajenih politikah za trajnostno rast in delovna mesta, zlasti na strategiji Unije za rast in delovna mesta, s posebnim poudarkom na razvoju in krepitvi notranjega trga, spodbujanju mednarodne trgovine in konkurenčnosti, evropskem semestru za okrepljeno usklajevanje ekonomskih in proračunskih politik (evropski semester), učinkovitem okviru za preprečevanje in zmanjšanje čezmernega javnofinančnega primanjkljaja (Pakt za stabilnost in rast), trdnem okviru za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij, minimalnih zahtevah za nacionalne proračunske okvire in okrepljeni ureditvi finančnih trgov in nadzoru nad njimi, vključno z makrobonitetnim nadzorom Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB).

(5)

Krepitev ekonomskega upravljanja bi morala vključevati tesnejše in pravočasnejše vključevanje Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov. Kljub temu da so sogovorniki Evropskega parlamenta v okviru dialoga ustrezne institucije Unije in njihovi predstavniki, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta ponudi državi članici, na katero je naslovljeno priporočilo ali sklep Sveta v skladu s členi 7(2), 8(2) ali 10(4) te uredbe, možnost sodelovanja pri izmenjavi mnenj. Udeležba države članice pri takšni izmenjavi mnenj je prostovoljna.

(6)	Komisija bi morala imeti v postopku okrepljenega nadzora močnejšo vlogo v zvezi z ocenami, specifičnimi za posamezno državo članico, spremljanjem, misijami na kraju samem, priporočili in opozorili.

(7)

Zlasti bi bilo treba nadzor ekonomskih politik držav članic razširiti prek proračunskega nadzora, da bi vključeval bolj podroben in formalen okvir za preprečevanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij, prizadetim državam članicam pa bi pomagal, da izdelajo popravljalne načrte, preden se razlike utrdijo. Takšna širitev nadzora ekonomskih politik bi morala sovpadati s poglabljanjem fiskalnega nadzora.

(8)	Za odpravljanje takih čezmernih makroekonomskih neravnotežij je treba v zakonodaji podrobno določiti postopek.

(9)

Primerno je, da se postopek večstranskega nadzora iz odstavkov 3 in 4 člena 121 PDEU dopolni s posebnimi pravili za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij, kakor tudi za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji. Bistveno je, da se postopek uskladi z letnim ciklom večstranskega nadzora.

(10)

Ta postopek bi moral uvesti opozorilni mehanizem za zgodnje odkrivanje nastajajočih makroekonomskih neravnotežij. Njegova podlaga bi morala biti okvirna in transparentna preglednica, ki vključuje okvirne pragove, v povezavi z ekonomsko presojo. Ta presoja bi morala med drugim upoštevati nominalno in realno konvergenco v euroobmočju in zunaj njega.

(11)

Da bi preglednica učinkovito delovala kot del opozorilnega mehanizma, bi morala biti sestavljena iz omejenega sklopa ekonomskih, finančnih in strukturnih kazalnikov, bistvenih za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij, in ustreznih okvirnih pragov. Kazalniki in pragovi bi se morali po potrebi prilagoditi, da se s tem prilagodijo spreminjajoči se naravi makroekonomskih neravnotežij, med drugim zaradi spreminjajočih se tveganj za makroekonomsko stabilnost, in da se upošteva izboljšana razpoložljivost s tem povezanih statističnih podatkov. Kazalniki naj ne bi predstavljali ciljev ekonomske politike, temveč orodje za spremljanje razvijajoče se narave makroekonomskih neravnotežij v Uniji.

(12)

Komisija bi morala pri pripravi preglednice ter sklopa makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice tesno sodelovati z Evropskim parlamentom in Svetom. Komisija bi morala predloge o načrtih za določitev in prilagoditev kazalnikov in pragov predstaviti pristojnim odborom Evropskega parlamenta in Sveta, da podajo pripombe. Komisija bi morala Evropski parlament in Svet obvestiti o spremembah kazalnikov in pragov ter podati razloge za te spremembe.

(13)	Pri pripravi preglednice bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi raznolike ekonomske okoliščine, vključno z učinki zmanjševanja razvojnega zaostanka.

(14)

Prekoračitev enega ali več okvirnih pragov ne pomeni nujno, da nastajajo makroekonomska neravnotežja, saj bi bilo treba pri oblikovanju ekonomskih politik upoštevati medsebojne povezave med makroekonomskimi spremenljivkami. Zaključkov se ne bi smelo narediti na podlagi samodejnega branja preglednice: z ekonomsko presojo bi bilo treba zagotoviti, da se vse informacije – bodisi iz preglednice bodisi ne – obravnavajo v kontekstu in da postanejo del celovite analize.

(15)

Komisija bi morala na podlagi postopka večstranskega nadzora in opozorilnega mehanizma ali v primeru nepričakovanih pomembnih gospodarskih gibanj, ki zahtevajo takojšnjo analizo za namene te uredbe, določiti države članice, pri katerih se opravi poglobljen pregled. Poglobljen pregled bi bilo treba izvesti brez domneve o obstoju neravnotežja in bi moral zajemati temeljito analizo vzrokov neravnotežij v državi članici v pregledu, ob ustreznem upoštevanju ekonomskih pogojev in okoliščin, specifičnih za posamezno državo članico, ter širšega sklopa analitičnih orodij, kazalnikov in kakovostnih informacij, specifičnih za te države članice. Država članica bi morala sodelovati s Komisijo, ko ta izvaja poglobljeni pregled, da bi tako zagotovila, da so informacije, ki jih ima Komisija na voljo, kar se da popolne in natančne. Poleg tega bi morala Komisija ustrezno upoštevati vse druge informacije, ki so po mnenju zadevne države članice pomembne ter jih je država članica predložila Svetu in Komisiji.

(16)

O poglobljenem pregledu bi moral razpravljati Svet in Euroskupina, v primeru držav članic, katerih valuta je euro. V poglobljenem pregledu bi se morali po potrebi upoštevati priporočila ali pozivi Sveta, naslovljeni na države članice v pregledu, ki so bili sprejeti v skladu s členi 121, 126 in 148 PDEU in členi 6, 7, 8 in 10 te uredbe ter predvidene politike držav članic v pregledu, kakor so predstavljene v nacionalnih programih reform, kakor tudi mednarodne najboljše prakse glede kazalnikov in metodologij. Kadar se Komisija v primeru pomembnih in nepričakovanih gospodarskih gibanj, ki zahtevajo takojšnjo analizo, odloči izvesti poglobljen pregled, bi morala o tem obvestiti zadevne države članice.

(17)

Pri ocenjevanju makroekonomskih neravnotežij bi bilo treba upoštevati njihovo resnost ter njihove morebitne negativne učinke ekonomskega in finančnega prelivanja, ki povečujejo ranljivost gospodarstva Unije in ogrožajo nemoteno delovanje ekonomske in monetarne unije. Ukrepi za odpravo makroekonomskih neravnotežij in razlik v konkurenčnosti so potrebni v vseh državah članicah, zlasti v euroobmočju. Vendar se lahko vrsta, pomen in nujnost izzivov politik med zadevnimi državami članicami znatno razlikujejo. Zaradi ranljivosti in obsega potrebne prilagoditve je ukrepanje politike zlasti nujno v državah članicah, v katerih se vztrajno pojavljajo veliki primanjkljaji na tekočem računu in izguba konkurenčnosti. Prav tako bi morale biti politike v državah članicah, ki imajo velike presežke na tekočem računu, usmerjene v opredelitev in izvajanje ukrepov, ki prispevajo h krepitvi domačega povpraševanja in potenciala rasti.

(18)

Upoštevati bi bilo treba tudi zmožnost zadevnih držav članic za gospodarsko prilagajanje ter njihove rezultate pri upoštevanju prejšnjih priporočil na podlagi te uredbe in drugih priporočil, izdanih na podlagi člena 121 PDEU v okviru večstranskega nadzora, zlasti širših smernic ekonomskih politik držav članic in Unije.

(19)

Postopek za spremljanje in odpravljanje škodljivih makroekonomskih neravnotežij s preprečevalnimi in popravljalnimi elementi bo zahteval boljša orodja za nadzor, ki temeljijo na orodjih, uporabljenih v postopku večstranskega nadzora. To bi lahko v primeru resnih neravnotežij, vključno z neravnotežji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, vključevalo okrepljen nadzor v obliki misij Komisije v državah članicah – v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) za države članice, katerih valuta je euro, in države članice, ki sodelujejo v Sporazumu z dne 16. marca 2006 med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic zunaj euroobmočja o določitvi operativnih postopkov za mehanizem deviznih tečajev v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (4) (ERM II) –in dodatno poročanje držav članic. Socialni partnerji in druge nacionalne zainteresirane strani bi morale biti po potrebi vključene v dialog.

(20)

Če se ugotovijo makroekonomska neravnotežja, bi bilo treba na zadevno državo članico nasloviti priporočila – po potrebi z vključitvijo ustreznih odborov –, ki bodo služila kot usmeritve glede ustreznih odzivov politike. Odziv politike zadevne države članice na neravnotežja bi moral biti pravočasen in bi moral uporabiti vse razpoložljive instrumente politike, ki so pod nadzorom javnih organov. Tudi nacionalne zainteresirane strani, vključno s socialnimi partnerji, bi bilo po potrebi treba vključiti v skladu z določbami PDEU ter nacionalno zakonodajno in politično ureditvijo. Odziv politike bi moral biti prilagojen posebnemu okolju in okoliščinam zadevne države članice ter bi moral zajemati glavna področja ekonomske politike, po možnosti tudi fiskalno in plačno politiko, trge dela, trg proizvodov in storitev ter ureditev finančnega sektorja. Upoštevati bi bilo treba obveznosti, ki izhajajo iz ERM II.

(21)	Opozorila in priporočila ESRB, naslovljena na države članice ali Unijo, zadevajo makrofinančna tveganja. Po potrebi bi jim morali v okviru nadzora makroekonomskih neravnotežij slediti ustrezni nadaljnji ukrepi Komisije. Neodvisnost in zaupnost ESRB bi bilo treba strogo spoštovati.

(22)

Če se ugotovijo resna makroekonomska neravnotežja, vključno z neravnotežji, ki ogrožajo pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije, bi bilo treba začeti postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem, ki lahko vključuje izdajo priporočil državam članicam, zahteve v zvezi z okrepljenim nadzorom in spremljanjem ter pri državah članicah, katerih valuta je euro, v primeru, da večkrat zaporedoma ne sprejmejo popravljalnih ukrepov, možnost ukrepanja proti njim v skladu z Uredbo (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (5).

(23)

Vsaka država članica, proti kateri je bil uveden postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem, bi morala izdelati načrt popravljalnih ukrepov s podrobnim opisom politik, zasnovanih za izvajanje priporočil Sveta. Načrt popravljalnih ukrepov bi moral zajemati časovni razpored izvajanja predvidenih ukrepov. Svet bi ga moral potrditi s priporočilom. To priporočilo bi moralo biti posredovano Evropskemu parlamentu.

(24)

Svetu bi bilo treba dodeliti pristojnosti za sprejemanje posameznih sklepov, s katerimi se ugotovi neupoštevanje priporočil, ki jih je sprejel Svet v okviru načrta popravljalnih ukrepov. Ti posamezni sklepi so kot del usklajevanja ekonomskih politik držav članic v okviru Sveta v skladu s členom 121(1) PDEU nadaljevanje priporočil, ki jih Svet sprejme v skladu s členom 121(4) PDEU v okviru načrta popravljalnih ukrepov.

(25)	Pri uporabi te uredbe bi morala Svet in Komisija v celoti spoštovati vlogo nacionalnih parlamentov in socialnih partnerjev ter upoštevati razlike v nacionalnih sistemih, kot so sistemi oblikovanja plač.

(26)

Če Svet meni, da v državi članici ni več čezmernega makroekonomskega neravnotežja, bi se postopek v zvezi s čezmernim makroekonomskim neravnotežjem moral končati, potem ko Svet na priporočilo Komisije razveljavi svoja relevantna priporočila. Razveljavitev bi morala temeljiti na celoviti analizi Komisije, v kateri je dokazano, da je država članica ravnala v skladu z zadevnimi priporočili Sveta ter da – med drugim ob upoštevanju makroekonomskih gibanj, obetov in učinkov prelivanja – ni več osnovnih vzrokov in z njimi povezanih tveganj, opredeljenih v priporočilu, s katerim se je začel postopek v zvezi s čezmernim makroekonomskim neravnotežjem. Končanje postopka v zvezi s čezmernim makroekonomskim neravnotežjem bi bilo treba objaviti.

(27)

Ker cilja te uredbe, in sicer oblikovanja učinkovitega okvira za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij, države članice zaradi tesnih trgovinskih in finančnih povezav med državami članicami ter prelivanja učinkov nacionalnih ekonomskih politik na Unijo in euroobmočje kot celoto ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Vsebina

1.   Ta uredba določa podrobna pravila za odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter za preprečevanje in odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v Uniji.

2.   Ta uredba se uporablja v okviru evropskega semestra, določenega v Uredbi (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (6).

3.   Pri uporabi te uredbe se v celoti spoštuje člen 152 PDEU, priporočila, izdana v skladu s to uredbo, pa upoštevajo nacionalne prakse in institucionalne ureditve oblikovanja plač. Ta uredba upošteva člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v skladu s tem ne vpliva v pravico do pogajanja, sklepanja ali izvajanja kolektivnih pogodb ter pravico do skupnega ukrepanja v skladu z nacionalnimi zakoni in praksami.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi:

1.	„neravnotežja“ pomeni vsako gibanje, katerega makroekonomske posledice negativno vplivajo ali bi lahko negativno vplivale na pravilno delovanje gospodarstva države članice ali ekonomske in monetarne unije ali na delovanje celotne Unije;

2.	„čezmerna neravnotežja“ pomeni pomembna neravnotežja, vključno z neravnotežij, ki ogrožajo ali bi lahko ogrozila pravilno delovanje ekonomske in monetarne unije.

POGLAVJE II

ODKRIVANJE NERAVNOTEŽIJ

Člen 3

Mehanizem opozarjanja

1.   Mehanizem opozarjanja se oblikuje z namenom, da se omogoči zgodnje odkrivanje neravnotežij in njihovo spremljanje. Komisija pripravi letno poročilo, ki vsebuje kvalitativno ekonomsko in finančno oceno na podlagi preglednice s sklopom kazalnikov, katerih vrednosti se primerjajo z okvirnimi pragovi, kakor je določeno v členu 4. Letno poročilo z vrednostmi kazalnikov iz preglednice se objavi.

2.   Letno poročilo Komisije vsebuje ekonomsko in finančno oceno, ki obravnava gibanje kazalnikov v širšem okviru, pri čemer se pri ocenjevanju gibanja neravnotežij po potrebi opira na druge ekonomske in finančne kazalnike. Zaključkov se ne sme narediti na podlagi mehaničnega branja kazalnikov iz preglednice. Ocena upošteva gibanje neravnotežij v Uniji in v euroobmočju. V poročilu se navede tudi, ali prekoračitev pragov v eni ali več državah članicah pomeni možnost nastanka neravnotežij. Ocena držav članic z velikimi primanjkljaji tekočega računa se lahko razlikuje od ocene držav članic, ki imajo velike presežke na tekočih računih.

3.   Komisija v letnem poročilu navede države članice, za katere meni, da so jo morda prizadela neravnotežja ali da obstaja tveganje, da bi jo ta prizadela.

4.   Komisija pravočasno predloži letno poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

5.   Svet v okviru večstranskega nadzora v skladu s členom 121(3) PDEU razpravlja o letnem poročilu Komisije in pripravi njegovo celovito oceno. Euroskupina razpravlja o poročilu, v kolikor se le ta nanaša na države članice, katerih valuta je euro.

Člen 4

Preglednica

1.   Preglednica, ki vključuje sklop kazalnikov, se uporablja kot orodje za olajšanje zgodnjega odkrivanja neravnotežij in njihovega spremljanja.

2.   Preglednico sestavlja omejeno število ustreznih, praktičnih, preprostih, merljivih in razpoložljivih makroekonomskih in makrofinančnih kazalnikov za države članice. Omogoča zgodnje prepoznavanje makroekonomskih neravnotežij, ki se pojavijo kratkoročno, ter neravnotežij, ki nastanejo zaradi strukturnih in dolgoročnih gibanj.

3.   Preglednica med drugim vsebuje kazalnike, ki so uporabni za zgodnje prepoznavanje:

(a)	notranjih neravnotežij, vključno s tistimi, ki lahko nastanejo zaradi javne in zasebne zadolženosti, gibanja na finančnem in drugih trgih imetij, vključno s trgom nepremičnin, gibanja na trgu zasebnega kreditiranja ter gibanj brezposelnosti;

(b)

zunanjih neravnotežij, vključno s tistimi, ki lahko nastanejo zaradi gibanja tekočega računa in neto premoženjskih bilanc držav članic, realnih efektivnih menjalnih tečajev, deležev na izvoznih trgih, sprememb cen, gibanj stroškov ter necenovne konkurenčnosti, ob upoštevanju različnih sestavnih delov produktivnosti;

4.   Komisija je pri ekonomski razlagi preglednice v mehanizmu opozarjanja pozorna na gibanja v realnem gospodarstvu, vključno z gospodarsko rastjo, rezultati na področju zaposlovanja in brezposelnosti, nominalno in realno konvergenco v euroobmočju in zunaj njega, gibanjem produktivnosti in njenih gonil, kot so naložbe v raziskave in razvoj ter tuje in domače naložbe, ter gibanja v sektorjih, vključno z energetiko, ki vplivajo na BDP in stanje tekočega računa.

Preglednica vsebuje tudi okvirne pragove za kazalnike, ki služijo kot opozorilne stopnje. Izbira kazalnikov in pragov bo oblikovana tako, da prispeva k spodbujanju konkurenčnosti v Uniji.

Preglednica kazalnikov vsebuje zgornje in spodnje opozorilne pragove, razen kadar to ni primerno, ki se razlikujejo glede na države članice, ki so v euroobmočju, in države članice, ki niso v euroobmočju, če to utemeljujejo posebne značilnosti monetarne unije in ustrezne ekonomske okoliščine. Pri pripravi preglednice je treba ustrezno upoštevati tudi raznolike ekonomske okoliščine, vključno z učinki zmanjševanja razvojnega zaostanka.

5.   Pri pripravi osnutka kazalnikov v zvezi s stabilnostjo finančnega trga je treba ustrezno upoštevati delo ESRB. Komisija povabi ESRB, da ji predloži svoja mnenja glede osnutka kazalnikov v zvezi s stabilnostjo finančnega trga.

6.   Komisija sklop kazalnikov in pragov iz preglednice objavi.

7.   Komisija ustreznost preglednice, vključno s sestavo kazalnikov, določenimi pragovi in uporabljeno metodologijo, redno ocenjuje in po potrebi prilagaja ali spreminja. Komisija spremembe metodologije in sestave preglednice ter povezanih pragov objavi.

8.   Komisija najmanj vsako leto posodobi vrednosti kazalnikov v preglednici.

Člen 5

Poglobljeni pregled

1.   Komisija ob ustreznem upoštevanju razprav Sveta in Euroskupine, kakor je določeno v členu 3(5), ali v primeru nepričakovanih, pomembnih gospodarskih gibanj, ki zahtevajo takojšnjo analizo za namene te uredbe, izvede poglobljen pregled za vsako državo članico, za katero meni, da so jo morda prizadela neravnotežja ali da obstaja tveganje, da bi jo ta prizadela.

Poglobljeni pregled temelji na podrobni analizi okoliščin, specifičnih za državo članico, vključno z različnimi izhodiščnimi položaji držav članic; poglobljeni pregled preuči širok spekter ekonomskih spremenljivk ter vključuje uporabo analitičnih orodij in kvalitativnih informacij, specifičnih za države članice. Upošteva tudi nacionalne posebnosti odnosov med socialnimi partnerji in socialnega dialoga.

Komisija ustrezno upošteva tudi vse druge informacije, ki jih zadevna država članica smatra kot pomembne in ki jih je predložila Komisiji.

Komisija podrobni pregled opravi v povezavi z nadzornimi misijami v zadevne države članice v skladu s členom 13.

2.   Poglobljeni pregled Komisije vključuje oceno, ali v zadevni državi članici obstajajo neravnotežja in ali so ta neravnotežja čezmerna. Preuči izvor ugotovljenih neravnotežij na podlagi prevladujočih ekonomskih okoliščin, vključno s tesnimi trgovinskimi in finančnimi povezavami med državami članicam ter učinki prelivanja nacionalnih ekonomskih politik. Podrobni pregled analizira pomembna gibanja, ki so povezana s strategijo Unije za rast in delovna mesta. Pri tem tudi upošteva pomen gospodarskih gibanj v Uniji in na celotnem euroobmočju. V njem se upošteva zlasti:

(a)	priporočila Sveta ali pozive, naslovljene na države članice v pregledu, sprejete v skladu s členi 121, 126 in 148 PDEU ter členi 6, 7, 8 in 10 te uredbe, kjer je to ustrezno;

(b)	predvidene politike države članice v pregledu, kakor so predstavljene v nacionalnem programu reform in, če je to ustrezno, v njenem programu za stabilnost ali programu za konvergenco;

(c)	opozorila ali priporočila ESRB glede sistemskih tveganj, ki so naslovljena na državo članico v pregledu ali so zanjo pomembna. Spoštujejo se pravila o zaupnosti ESRB.

3.   Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih poglobljenega pregleda in jih objavi.

Člen 6

Preprečevalni ukrepi

1.   Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v državi članici obstajajo neravnotežja, o tem ustrezno obvesti Evropski parlament, Svet in Euroskupino. Svet lahko na priporočilo Komisije na zadevno državo članico naslovi potrebna priporočila v skladu s postopkom iz člena 121(2) PDEU.

2.   Svet o priporočilu obvesti Evropski parlament in ga objavi.

3.   Priporočila Sveta in Komisije v celoti spoštujejo člen 152 PDEU in upoštevajo člen 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.   Svet v okviru evropskega semestra letno pregleda svoje priporočilo in ga lahko po potrebi prilagodi v skladu z odstavkom 1.

POGLAVJE III

POSTOPEK V ZVEZI S ČEZMERNIM NERAVNOTEŽJEM

Člen 7

Začetek postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem

1.   Če Komisija na podlagi poglobljenega pregleda iz člena 5 meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnotežja, o tem obvesti Evropski parlament, Svet in Euroskupino.

Komisija prav tako obvesti zadevne evropske nadzorne organe in ESRB. ESRB lahko sprejme ukrepe, za katere meni, da so potrebni.

2.   Svet lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočilo v skladu s členom 121(4) PDEU v katerem ugotovi obstoj čezmernega neravnotežja in zadevni državi članici priporoči sprejetje popravljalnih ukrepov.

V priporočilu Svet navede vrsto in posledice neravnotežij ter podrobno opredeli sklop priporočil za politike, ki jih je treba upoštevati, ter rok, v katerem mora zadevna država članica predložiti načrt popravljalnih ukrepov. Svet lahko, kakor je določeno v členu 121(4) PDEU, priporočilo objavi.

Člen 8

Načrt popravljalnih ukrepov

1.   Vsaka država članica, proti kateri se uvede postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem, predloži Svetu in Komisiji načrt popravljalnih ukrepov, ki temelji na priporočilu v skladu s členom 7(2), v roku, ki se določi v tem priporočilu. V načrtu popravljalnih ukrepov se navedejo posebni ukrepi politik, ki jih je zadevna država članica izvedla ali namerava izvesti, ter časovni razpored za njihovo izvajanje. V načrtu popravljalnih ukrepov se upošteva ekonomski in socialni učinek ukrepov politik, sam načrt pa je skladen s širšimi smernicami ekonomskih politik in s smernicami za zaposlovanje.

2.   Svet na podlagi poročila Komisije v dveh mesecih po predložitvi načrta popravljalnih ukrepov ta načrt oceni. Če Svet na podlagi priporočila Komisije meni, da je načrt popravljalnih ukrepov primeren, ga potrdi v obliki priporočila, v katerem navede posebne ukrepe, ki so potrebni, in roke za njihovo sprejetje ter določi časovni razpored za nadzor njihovega izvajanja, ob ustreznem upoštevanju kanalov prenosa in morebitnih dolgih zamikov med sprejetjem popravljalnih ukrepov in dejansko odpravo neravnotežij.

3.   Če Svet na podlagi priporočila Komisije meni, da predvideni ukrepi iz načrta popravljalnih ukrepov ali njihov časovni razpored niso primerni, sprejme priporočilo, v katerem pozove državo članico, naj praviloma v dveh mesecih predloži nov načrt popravljalnih ukrepov. Novi načrt popravljalnih ukrepov Svet preuči v skladu s postopkom iz tega člena.

4.   Načrt popravljalnih ukrepov, poročilo Komisije in priporočilo Sveta iz odstavkov 2 in 3 se objavijo.

Člen 9

Spremljanje popravljalnih ukrepov

1.   Komisija spremlja izvajanje priporočila Sveta, sprejetega v skladu s členom 8(2). V ta namen država članica predloži Svetu in Komisiji redna poročila o napredku, katerih pogostost določi Svet v priporočilu iz člena 8(2).

2.   Svet poročila držav članic o napredku objavi.

3.   Komisija lahko za spremljanje izvajanje načrta popravljalnih ukrepov izvede misije okrepljenega nadzora v zadevni državi članici, v sodelovanju z ECB, ko gre za misije v države članice, katerih valuta je euro, ali države članice, ki sodelujejo v ERM II. Komisija med misijami po potrebi v dialog vključi socialne partnerje in druge nacionalne zainteresirane strani.

4.   V primeru pomembnih velikih sprememb ekonomskih okoliščin lahko Svet na priporočilo Komisije spremeni priporočila, ki jih je sprejel na podlagi člena 8(2), v skladu s postopkom iz navedenega člena. Svet po potrebi pozove zadevno državo članico, da predloži popravljen načrt popravljalnih ukrepov, in ga oceni v skladu s postopkom iz člena 8.

Člen 10

Ocena popravljalnih ukrepov

1.   Svet na podlagi poročila Komisije oceni, ali je zadevna država članica sprejela priporočene popravljalne ukrepe v skladu s priporočilom Sveta, izdanim na podlagi člena 8(2).

2.   Komisija svoje poročilo objavi.

3.   Svet pripravi oceno v roku, ki ga je določil v svojih priporočilih, sprejetih v skladu s členom 8(2).

4.   Kadar meni, da država članica ni sprejela priporočenih popravljalnih ukrepov, Svet na podlagi priporočila Komisije sprejme sklep, s katerim ugotovi neupoštevanje, skupaj s priporočilom, v katerem določi nov rok za sprejem popravljalnih ukrepov. V tem primeru Svet obvesti Evropski svet in objavi ugotovitve nadzornih misij iz člena 9(3).

Šteje se, da Svet sprejme priporočilo Komisije o ugotovitvi neupoštevanja, razen če se s kvalificirano večino ne odloči za zavrnitev priporočila v desetih dneh od dneva, ko ga je Komisija sprejela. Zadevna država članica lahko v tem roku zahteva sklic seje Sveta, na kateri se glasuje o tej odločitvi.

5.   Kadar Svet na podlagi poročila Komisije iz odstavka 1 meni, da je država članica izvedla priporočene popravljalne ukrepe v skladu s členom 8(2), se šteje, da postopek v zvezi s čezmernim neravnotežjem poteka po načrtu in je njegovo izvajanje začasno zadržano. Kljub temu se spremljanje nadaljuje v skladu s časovnim razporedom, sprejetim v priporočilu na podlagi člena 8(2). Svet objavi razloge za začasno zadržanje izvajanja postopka in pripozna popravljalne ukrepe, ki jih je sprejela zadevna država članica.

Člen 11

Končanje postopka v zvezi s čezmernim neravnotežjem

Svet na priporočilo Komisije razveljavi priporočila, izdana na podlagi člena 7, 8 ali 10, kakor hitro meni, da v zadevni državi članici čezmerno neravnotežje, kakor je opisano v priporočilu iz člena 7(2), ne obstaja več. Svet to dejstvo sporoči v javni izjavi.

Člen 12

Glasovanje v Svetu

V zvezi z ukrepi iz členov 7 do 11 Svet odloča brez upoštevanja glasu člana Sveta, ki predstavlja zadevno državo članico.

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Nadzorne misije

1.   Komisija zagotavlja trajen dialog z organi držav članic v skladu s cilji te uredbe. S tem namenom Komisija zlasti izvaja misije, da bi ocenila ekonomske razmere v državi članici in prepoznala tveganja ali težave pri upoštevanju ciljev te uredbe.

2.   Komisija lahko izvaja misije okrepljenega nadzora v državah članicah, za katere velja priporočilo o obstoju čezmernega neravnotežja v skladu s členom 7(2) z namenom spremljanja na kraju samem.

3.   Kadar je zadevna država članica država članica, katere valuta je euro ali država članica, ki sodeluje v ERM II, lahko Komisija povabi, če je to primerno, predstavnike Evropske centralne banke, da sodelujejo v nadzornih misijah.

4.   Komisija o rezultatih misije iz odstavka 2 poroča Svetu in se lahko odloči, če je to ustrezno, da svoje ugotovitve objavi.

5.   Ko Komisija izvaja misije iz odstavka 2, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici za pripombe.

Člen 14

Ekonomski dialog

1.   Za krepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev večje preglednosti in odgovornosti lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi predsednika Sveta, Komisijo in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali predsednika Euroskupine, da nastopijo pred odborom in razpravljajo o:

(a)	informacijah, ki jih posreduje Svet glede širših smernic ekonomskih politik v skladu s členom 121(2) PDEU;

(b)	splošnih usmeritvah državam članicam, ki jih izda Komisija na začetku letnega cikla nadzora;

(c)	sklepih Evropskega sveta o usmeritvah ekonomskih politik v okviru evropskega semestra;

(d)	izidih večstranskega nadzora, ki se izvaja v skladu s to uredbo;

(e)	sklepih Evropskega sveta o usmeritvah in rezultatih večstranskega nadzora;

(f)	pregledih izvajanja večstranskega nadzora ob koncu evropskega semestra;

(g)	priporočilih, sprejetih v skladu s členom 7(2), členom 8(2) in členom 10(4) te uredbe.

2.   Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko državi članici, za katero velja priporočilo ali sklep Sveta v skladu s členom 7(2), členom 8(2) in členom 10(4), ponudi možnost sodelovanja pri izmenjavi mnenj.

3.   Svet in Komisija redno obveščata Evropski parlament o rezultatih uporabe te uredbe.

Člen 15

Letno poročanje

Komisija letno poroča o uporabi te uredbe, vključno s posodobitvijo preglednice, kakor je določeno v členu 4, ter svoje ugotovitve predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru evropskega semestra.

Člen 16

Pregled

1.   Do 14. december 2014 in nato vsakih pet let Komisija pregleda in objavi poročilo o uporabi te uredbe.

Ta poročila med drugim ocenijo:

(a)	učinkovitost te uredbe;

(b)	doseženi napredek pri zagotavljanju tesnejše uskladitve ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic v skladu s PDEU.

Če je to primerno, se tem poročilom priloži predlog za spremembo te uredbe.

2.   Komisija poročila iz odstavka 1 posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 17

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 150, 20.5.2011, str. 1.

(2)  UL C 218, 23.7.2011, str. 53.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 28. septembra 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 8. novembra 2011.

(4)  UL C 73, 25.3.2006, str 21.

(5)  Glej stran 8 tega Uradnega lista.

(6)  Glej stran 12 tega uradnega lista.

---