Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011R0513

Uredba (EU) št. 513/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah Besedilo velja za EGP

OJ L 145, 31.5.2011, p. 30–56 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 06 Volume 007 P. 185 - 211

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/513/oj

31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 145/30


UREDBA (EU) št. 513/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 11. maja 2011

o spremembi Uredbe (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

V končnem poročilu, ki ga je 25. februarja 2009 na pooblastilo Komisije objavila skupina strokovnjakov na visoki ravni, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, je bilo ugotovljeno, da je treba okrepiti nadzorni okvir finančnega sektorja v Evropski uniji, da se zmanjša tveganje in resnost prihodnjih finančnih kriz. Poročilo je vključevalo priporočila za daljnosežne reforme strukture nadzora. Navedena skupina strokovnjakov je ugotovila tudi, da bi bilo treba vzpostaviti evropski sistem finančnih nadzornih organov (ESFS), ki bi ga sestavljali trije evropski nadzorni organi, in sicer za bančni sektor, za sektor zavarovanj in poklicnih pokojnin ter za sektor vrednostnih papirjev in trgov, poleg tega pa je priporočila tudi ustanovitev Evropskega sveta za sistemska tveganja.

(2)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 4. marca 2009 z naslovom „Spodbujanje okrevanja evropskega gospodarstva“ predlagala pripravo osnutka zakonodajnega akta za vzpostavitev ESFS, v svojem sporočilu z dne 27. maja 2009 z naslovom „Evropski finančni nadzor“ pa je navedla več podrobnosti o možni zgradbi takšnega novega nadzornega okvira in izpostavila specifičnost nadzora bonitetnih agencij.

(3)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. junija 2009 priporočil, da se vzpostavi ESFS, sestavljen iz mreže nacionalnih finančnih nadzornih organov, ki bi sodelovali s tremi novimi evropskimi nadzornimi organi. ESFS bi moral biti usmerjen v izboljšanje kakovosti in usklajenosti nacionalnega nadzora, krepitev nadzora nad čezmejnimi skupinami z vzpostavitvijo nadzornih kolegijev ter pripravo enotnega evropskega pravilnika, ki bi se uporabljal za vse udeležence finančnega trga na notranjem trgu. Evropski svet je poudaril, da bi moral imeti Evropski organ za vrednostne papirje in trge pooblastila za nadzor nad bonitetnimi agencijami. Poleg tega bi morala Komisija obdržati pristojnost za uveljavljanje Pogodb, zlasti poglavja I naslova VII Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi s skupnimi pravili o konkurenci v skladu z določbami, sprejetimi za izvajanje teh pravil.

(4)

Z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (4) se je ustanovil Evropski nadzorni organ (Organ za vrednostne papirje in trge)(ESMA).

(5)

Področje pristojnosti ESMA bi bilo treba jasno opredeliti, tako da bodo lahko udeleženci na finančnem trgu ugotovili, kateri organ je pristojen na področju dejavnosti bonitetnih agencij. ESMA bi moral imeti v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (5) splošno pristojnost za zadeve v zvezi z registracijo in stalnim nadzorom registriranih bonitetnih agencij.

(6)

ESMA bi moral imeti izključno pristojnost za registracijo in nadzor bonitetnih agencij v Uniji. Če ESMA na pristojne organe prenese posebne naloge, bi moral biti zanje še naprej pravno odgovoren. Vodje in drugo osebje pristojnih organov bi morali kot člani ESMA, na primer odbora nadzornikov ali internih odborov ESMA, sodelovati v procesu odločanja v ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.) ESMA bi moral imeti izključno pristojnost za sklepanje sporazumov o sodelovanju za izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav. Kolikor pristojni organi sodelujejo v procesu odločanja v ESMA ali če opravljajo naloge v imenu ESMA, bi to moralo biti opredeljeno v teh sporazumih o sodelovanju.

(7)

Preglednost informacij, ki jih izdajatelj ocenjevanega finančnega instrumenta posreduje imenovani bonitetni agenciji, bi lahko imela veliko potencialno dodano vrednost za delovanje trga in varstvo vlagateljev. Zato bi bilo treba nameniti pozornost temu, kako bi lahko čim bolj povečali preglednost informacij, ki vplivajo na ocene vseh finančnih instrumentov. Kot prvo bi lahko razkritje teh informacij drugim registriranim ali certificiranim bonitetnim agencijam utegnilo povečati konkurenco med tovrstnimi agencijami, saj bi se lahko povečalo število nenaročenih ocen. Izdajanje takšnih nenaročenih ocen bi vzpodbujalo uporabo več kot ene ocene na finančni instrument. To bi pripomoglo tudi k preprečevanju navzkrižja interesov, zlasti po modelu izdajatelj plača, in bi moralo povečati kakovost ocen. Drugič bi lahko razkritje teh informacij vsemu trgu povečalo zmožnost vlagateljev, da bi razvili lastne analize tveganja, saj bi njihova potrebna skrbnost temeljila na teh dodatnih informacijah. Razkritje bi lahko privedlo do manjšega zanašanja na bonitetne ocene, ki jih izdajo te agencije. Da bi izpolnili te temeljne cilje, bi morala Komisija ta vprašanja podrobneje oceniti, s tem, da bi morala nameniti pozornost ustreznemu obsegu obveznosti razkritja, saj vpliva na lokalne trge listinjenja, nadaljevanju dialoga z zainteresiranimi stranmi, spremljanju trga in regulativnega razvoja ter izkušenj iz drugih jurisdikcij. Na podlagi te ocene bi morala Komisija pripraviti ustrezne zakonodajne predloge. Ocena in predlogi Komisije bi morali pripomoči k določitvi novih obveznosti glede preglednosti na tak način, da bi bile kar najbolj v skladu z javnim interesom in varstvom vlagateljev.

(8)

Ker se bonitetne ocene uporabljajo po vsej Uniji, tradicionalno ločevanje matičnega pristojnega organa od drugih pristojnih organov ter uporaba kolegijskega nadzornega usklajevanja nista najbolj ustrezna za nadzor bonitetnih agencij. Z ustanovitvijo ESMA ni več potrebe po ohranjanju take strukture. Postopek registracije bi bilo treba zato poenotiti in časovne omejitve ustrezno zmanjšati.

(9)

ESMA bi moral biti odgovoren za registracijo in stalni nadzor bonitetnih agencij, ni pa odgovoren za nadzor uporabnikov bonitetnih ocen. Pristojni organi, ki so v skladu z ustrezno področno zakonodajo določeni za nadzor kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic, pozavarovalnic, kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in alternativnih investicijskih skladov, bi tako morali ostati odgovorni za nadzor nad tem, kako te finančne institucije in subjekti, ki se nadzirajo na nacionalni ravni v okviru in za namen uporabe drugih direktiv o finančnih storitvah ter za uporabo bonitetnih ocen v prospektih, uporabljajo bonitetne ocene.

(10)

Obstaja potreba po učinkovitem instrumentu za določitev usklajenih regulativnih tehničnih standardov, da se olajša uporaba Uredbe (ES) št. 1060/2009 v vsakodnevnem delovanju in da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter ustrezno varstvo vlagateljev in potrošnikov po vsej Uniji. Ker je ESMA telo z visoko specializiranimi strokovnjaki, je učinkovito in ustrezno, da se mu zaupa priprava osnutka regulativnih tehničnih standardov.

(11)

Na področju bonitetnih agencij bi moral ESMA Komisiji predložiti osnutek regulativnih tehničnih standardov v zvezi z informacijami, ki jih mora bonitetna agencija zagotoviti v svoji vlogi za registracijo, informacijami, ki jih mora bonitetna agencija zagotoviti za vlogo za certificiranje in za oceno njenega sistemskega pomena za finančno stabilnost ali integriteto finančnih trgov, predstavitvijo informacij, vključno s strukturo, obliko, metodo in obdobjem poročanja, ki jih razkrijejo bonitetne agencije, v zvezi z oceno skladnosti metodologij bonitetnega ocenjevanja in zahtev, določenih v Uredbi (ES) št. 1060/2009, ter z vsebino in obliko rednega poročanja o podatkih bonitetnega ocenjevanja, za katere bo zaprošena bonitetna agencija zaradi stalnega nadzora, ki ga bo izvajal ESMA. Osnutek teh regulativnih tehničnih standardov bi morala v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 sprejeti Komisija, s čimer postanejo pravno zavezujoči. Pri pripravi svojega osnutka regulativnih tehničnih standardov bi moral ESMA glede na vsebino Uredbe (ES) št. 1060/2009 upoštevati smernice, ki jih je že izdal Odbor evropskih zakonodajalcev za vrednostne papirje ter če je to primerno in potrebno te smernice tudi posodobiti.

(12)

ESMA bi moral imeti na področjih, ki niso zajeta v regulativnih tehničnih standardih, pristojnost za izdajo in posodobitev nezavezujočih smernic o vprašanjih, povezanih z uporabo Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(13)

ESMA bi moral imeti za učinkovito opravljanje svojih nalog pravico, da z enostavnim zahtevkom ali s sprejetjem odločitve zahteva vse potrebne informacije od bonitetnih agencij, oseb, ki so vključene v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ocenjevanih subjektov in povezanih tretjih oseb, tretjih oseb, ki so jim bonitetne agencije oddale v zunanje izvajanje operativne funkcije, in ostalih oseb, ki so drugače tesno in pomembno povezane z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja. Slednja skupina oseb bi morala na primer obsegati tisto osebje bonitetne agencije, ki ni neposredno udeleženo v dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, zaradi svoje funkcije v bonitetni agenciji pa ima lahko pomembne informacije o posameznem primeru. V to kategorijo lahko spadajo tudi podjetja, ki opravljajo storitve za bonitetno agencijo. Podjetja, ki uporabljajo bonitetne ocene, ne bi smela spadati v to kategorijo. Če ESMA takšne informacije zahteva z enostavnim zahtevkom, oseba, od katere se te informacije zahtevajo, informacij ni obvezana zagotoviti, vendar v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek zagotovljene informacije ne bi smele biti napačne ali zavajajoče. Te informacije bi morale biti dane na voljo brez odlašanja.

(14)

ESMA bi moral imeti za učinkovito izvajanje svojih nadzornih pooblastil pravico, da opravlja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem.

(15)

Pristojni organi bi morali ESMA sporočiti vse informacije, zahtevane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 ter mu pomagati in z njim sodelovati. ESMA in pristojni organi bi morali poleg tega tesno sodelovati s pristojnimi področnimi organi, odgovornimi za nadzor podjetij iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 1060/2009. ESMA bi moral biti omogočen prenos določenih nadzornih nalog na pristojni organ države članice, na primer če nadzorna naloga zahteva znanje in izkušnje v zvezi z lokalnimi razmerami, ki so lažje dostopni na nacionalni ravni. Vrsta nalog, ki bi se jih lahko preneslo, vključujejo opravljanje določenih preiskovalnih nalog in inšpekcijskih pregledov na kraju samem. Pred prenosom nalog bi se moral ESMA posvetovati z ustreznim pristojnim organom o podrobnih pogojih v zvezi s takšnim prenosom nalog, vključno z obsegom naloge, ki bo prenesena, časovnim okvirom za njeno izvedbo ter posredovanjem potrebnih informacij ESMA in s strani ESMA. ESMA bi moral pristojnim organom za izvajanje prenesene naloge izplačati nadomestilo v skladu z uredbo o pristojbinah, ki jo sprejme Komisija z delegiranim aktom. ESMA ne bi smel prenesti pristojnosti glede sprejetja odločitev o registraciji.

(16)

Zagotoviti je treba, da lahko pristojni organi od ESMA zahtevajo, da preveri izpolnjevanje pogojev za razveljavitev registracije bonitetne agencije ter da začasno prekliče uporabo bonitetnih ocen, kadar bonitetna agencija huje in vztrajno krši Uredbo (ES) št. 1060/2009. ESMA bi moral te zahteve oceniti in ustrezno ukrepati.

(17)

ESMA bi moral imeti možnost naložiti periodične denarne kazni, s čimer bi bonitetne agencije prisilil k odpravi kršitve, k zagotovitvi popolnih informacij, ki jih je zahteval, ali k privolitvi v preiskavo ali inšpekcijski pregled na kraju samem.

(18)

ESMA bi moral imeti tudi možnost oglobiti bonitetne agencije, če ugotovi, da so namerno ali iz malomarnosti prekršile Uredbo (ES) št. 1060/2009. Globa bi morala biti naložena glede na resnost kršitve. Kršitve bi bilo treba razdeliti v različne skupine, za katere bi morale biti natančno opredeljene globe. Da bi določili znesek globe za posamezno kršitev, bi moral ESMA uporabiti dvostopenjsko metodologijo, namreč določitev osnovnega zneska globe in po potrebi prilagoditev tega zneska z nekaterimi količniki. Osnovni znesek bi bilo treba določiti z upoštevanjem letnega prometa zadevne bonitetne agencije, globo pa prilagajati z višanjem ali nižanjem osnovnega zneska z uporabo ustreznih količnikov v skladu s to uredbo.

(19)

Ta uredba določa količnike, povezane z olajševalnimi in oteževalnimi dejavniki, tako da se ESMA omogočijo ustrezna orodja za odločitev o globi, ki je sorazmerna z resnostjo storjene kršitve bonitetne agencije, pri čemer pa se upošteva tudi okoliščine, v katerih je prišlo do kršitve.

(20)

ESMA bi moral pred odločitvijo o naložitvi globe ali periodične denarne kazni dati osebam, ki so v postopku, možnost zagovora, da se upošteva njihova pravica do obrambe.

(21)

Države članice bi morale ostati pristojne za določanje in izvajanje pravil o kaznih za kršitve obveznosti finančnih institucij in drugih subjektov, da v regulatorne namene uporabljajo samo bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije, registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009.

(22)

Ta uredba ne bi smela povzročiti precedensa za to, da bi evropski nadzorni organi lahko nalagali denarne ali nedenarne sankcije oziroma kazni udeležencem na finančnem trgu ali drugim podjetjem v zvezi z drugimi vrstami dejavnosti.

(23)

ESMA ne bi smel nalagati glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz identičnega ali skoraj identičnega dejanskega stanja, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

(24)

Globe in periodične denarne kazni, ki jih naloži ESMA, bi morale biti izvršljive, njihovo izvršbo pa bi morala urejati pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Pravila civilnega postopka ne bi smela zajemati pravil kazenskega postopka, lahko pa bi zajemala pravila upravnega postopka.

(25)

V primeru, da bonitetna agencija krši določbe, bi lahko ESMA sprejel več nadzornih ukrepov, npr. da od bonitetne agencije zahteva odpravo kršitve, začasno prekine uporabo ocen za regulativne namene, bonitetni agenciji začasno prepreči izdajanje ocen in kot skrajni ukrep razveljavi registracijo, kadar bonitetna agencija resno ali večkrat krši določbe Uredbe (ES) št. 1060/2009. Nadzorne ukrepe bi moral ESMA uporabiti z upoštevanjem narave in resnosti kršitve in bi moral pri tem spoštovati načelo sorazmernosti. Pred sprejetjem odločitve o nadzornih ukrepih bi moral ESMA osebam, ki so v postopku, dati možnost zagovora, da se upošteva njihova pravica do obrambe.

(26)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, pa tudi v ustavnih tradicijah držav članic. Zato bi bilo treba to uredbo razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli, tudi tistimi, ki se nanašajo na svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih ter na pravico do tolmačenja in prevajanja za tiste, ki ne govorijo oziroma razumejo jezika postopka, kar spada v splošno pravico do poštenega sojenja.

(27)

Za namene pravne varnosti je primerno, da se uvedejo jasni prehodni ukrepi za posredovanje spisov in delovnih dokumentov pristojnih organov ESMA.

(28)

Registracija bonitetne agencije, ki jo je izdal pristojni organ, bi morala tudi po prenosu nadzornih pooblastil pristojnih organov na ESMA ostati veljavna po vsej Uniji.

(29)

Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme delegirane akte v zvezi z nadaljnjim določanjem ali spremembo meril za ocenjevanje enakovrednosti regulativnega in nadzornega pravnega okvira tretje države, da bi se upošteval razvoj na finančnih trgih, sprejela uredba o pristojbinah in taksah in podrobna pravila o globah in periodičnih denarnih kaznih ter da bi spremenila priloge Uredbe (ES) št. 1060/2009. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov.

(30)

Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala Komisija zagotoviti zgodnje in stalno posredovanje informacij o zadevnih dokumentih Evropskemu parlamentu in Svetu.

(31)

Evropski parlament in Svet bi morala imeti na voljo tri mesece od datuma uradnega obvestila, da nasprotujeta delegiranemu aktu. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta bi moralo biti mogoče to obdobje podaljšati za tri mesece za pomembnejša področja. Evropski parlament in Svet bi morala imeti tudi možnost, da sporočita drugim institucijam, da ne nameravata nasprotovati. Ta zgodnja odobritev delegiranih aktov je še posebej ustrezna, kadar se je treba držati rokov, če na primer za Komisijo obstajajo roki za sprejetje delegiranih aktov, določeni v temeljnem aktu.

(32)

V izjavi o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, priloženi sklepni listini medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, se konferenca seznanja, da namerava Komisija v skladu s svojo ustaljeno prakso pri pripravi osnutkov delegiranih aktov na področju finančnih storitev nadaljevati posvetovanje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice.

(33)

Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (6) se uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(34)

Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani institucij in organov Skupnosti ter o prostem pretoku takih podatkov (7) se uporablja v celoti za obdelavo osebnih podatkov za namene Uredbe (ES) št. 1060/2009.

(35)

Ker ciljev te uredbe, in sicer vzpostavitve uspešnega in učinkovitega nadzornega okvira za bonitetne agencije tako, da se nadzor dejavnosti bonitetnega ocenjevanja v Uniji zaupa enemu samemu nadzornemu organu, nudenja ene same kontaktne točke za bonitetne agencije in zagotavljanja dosledne uporabe pravil za bonitetne agencije, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic, temveč se zaradi vseevropske strukture in učinka dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih je treba nadzirati, lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(36)

Uredbo (ES) št. 1060/2009 bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (ES) št. 1060/2009 se spremeni:

1.

V členu 3(1) se dodajo naslednje točke:

„(p)

‚pristojni organipomeni organe‘ ki jih države članice imenujejo v skladu s členom 22;

(q)

‚,področna zakonodaja‘ pomeni pravne akte Unije iz prvega pododstavka člena 4(1);

(r)

‚pristojni področni organi‘ pomeni pristojne nacionalne organe, ki so v skladu z ustrezno področno zakonodajo določeni za nadzor kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic, pozavarovalnic, kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje in alternativnih investicijskih skladov.“

2.

Člen 4 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.   Kreditne institucije, kot so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES, investicijska podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2004/39/ES, zavarovalnice, ki so urejene s Prvo direktivo Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja (8), zavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju (9), pozavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju (10), KNPVP, kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (11), institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES, lahko v regulatorne namene uporabljajo samo bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije s sedežem v Uniji in registrirane v skladu s to uredbo.

(b)

odstavek 3 se spremeni:

(i)

točke (b), (c) in (d) se nadomestijo z naslednjim:

„(b)

bonitetna agencija je preverila, da dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija tretje države, in na podlagi katerih se izda bonitetna ocena, ki jo je treba odobriti, izpolnjujejo zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz členov 6 do 12, kar lahko Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (12) (v nadaljnjem besedilu: ESMA), tudi neprekinjeno dokazuje;

(c)

zmožnost ESMA, da ocenjuje in spremlja izpolnjevanja zahtev iz točke (b) s strani bonitetne agencije, ustanovljene v tretji državi, ni omejena;

(d)

bonitetna agencija predloži na zahtevo ESMAju vse potrebne informacije, da omogoči ESMA neprekinjen nadzor skladnosti z zahtevami iz te uredbe;

(ii)

točka (h) se nadomesti z naslednjo:

„(h)

med ESMA in ustreznim nadzornim organom bonitetne agencije, ustanovljene v tretji državi obstaja ustrezen sporazum o sodelovanju. ESMA zagotovi, da so v sporazumu o sodelovanju določeni vsaj:

(i)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in ustreznim nadzornim organom bonitetne agencije v tretji državi, in

(ii)

postopki o usklajevanju nadzornih dejavnosti, da se ESMA omogoči neprekinjeno spremljanje dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, na podlagi katerega se izda odobrena bonitetna ocena.“;

3.

Člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Bonitetna agencija iz odstavka 1 lahko vloži vlogo za certificiranje. Vlogo se predloži ESMA v skladu z ustreznimi določbami člena 15.“;

(b)

v odstavku 3 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„3.   ESMA pregleda in sprejme odločitev glede vloge za certificiranje v skladu s postopkom iz člena 16. Odločitev o certificiranju temelji na merilih iz točk (a) do (d) odstavka 1 tega člena.“;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.   Bonitetna agencija iz odstavka 1 lahko poda tudi vlogo za izvzetje:

(a)

za vsak primer posebej, iz obveznosti izpolnjevanja nekaterih ali vseh zahtev iz oddelka A Priloge I in člena 7(4), če lahko dokaže, da zahteve niso sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov ter z naravo in obsegom izdajanja bonitetnih ocen;

(b)

iz zahteve po fizični prisotnosti v Uniji, kadar bi bila takšna zahteva preveč obremenjujoča in nesorazmerna z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov ter z naravo in obsegom izdajanja bonitetnih ocen.

Bonitetna agencija vloži vlogo za izvzetje v skladu s točko (a) ali (b) prvega pododstavka skupaj z vlogo za certificiranje. ESMA pri oceni vloge za izvzetje upošteva velikost bonitetne agencije iz odstavka 1 ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti njenih poslov ter narave in obsega izdajanja bonitetnih ocen in vpliva bonitetnih ocen, ki jih je izdala bonitetna agencija, na finančno stabilnost in integriteto finančnih trgov ene ali več držav članic. Na podlagi teh dejavnikov lahko ESMA bonitetni agenciji iz odstavka 1 odobri izvzetje.“;

(d)

odstavek 5 se črta;

(e)

v odstavku 6 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a in pod pogoji iz členov 38b in 38c sprejme ukrepe, s katerimi podrobneje opredeli ali spremeni merila iz točk (a), (b) in (c) drugega pododstavka tega odstavka.“;

(f)

odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.   ESMA sklene sporazume o sodelovanju z ustreznimi nadzornimi organi tretjih držav, katerih pravni in nadzorni okvir se štejejo za enakovrednega tej uredbi v skladu z odstavkom 6. Takšen sporazum določa vsaj:

(a)

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in zadevnimi nadzornimi organi zadevnih tretjih držav, in

(b)

postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti.

8.   Člena 20 in 24 se smiselno uporabljata za certificirane bonitetne agencije in bonitetne ocene, ki jih te agencije izdajo.“

4.

V členu 6 se odstavek 3 spremeni:

(a)

uvodni stavek prvega pododstavka se nadomesti z naslednjim:

„3.   ESMA lahko bonitetno agencijo na njeno zahtevo oprosti izpolnjevanja zahtev iz točk 2, 5 in 6 oddelka A Priloge I in člena 7(4), če lahko bonitetna agencija dokaže, da te zahteve niso sorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njenih poslov ter z naravo in obsegom izdajanja bonitetnih ocen in da:“;

(b)

drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Pri skupini bonitetnih agencij ESMA zagotovi, da vsaj ena bonitetna agencija iz skupine ni oproščena izpolnjevanja zahtev iz točk 2, 5 in 6 oddelka A Priloge I in člena 7(4).“

5.

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Zunanje izvajanje

Oddajanje pomembnih operativnih funkcij v zunanje izvajanje ne sme biti opravljeno tako, da bi se bistveno poslabšala kakovost notranjih kontrol bonitetne agencije in zmožnost ESMA, da nadzira, ali bonitetna agencija izpolnjuje obveznosti v skladu s to uredbo.“

6.

V členu 10 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.   Bonitetna agencija imena ESMA ali katerega koli pristojnega organa ne uporablja na način, ki bi namigoval ali nakazoval, da je ESMA ali pristojni organ potrdil ali odobril bonitetne ocene ali kakršne koli dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija.“

7.

V členu 11 se odstavka 2 in 3 nadomestita z naslednjim:

„2.   Bonitetna agencija v centralnem registru, ki ga vzpostavi ESMA, da na voljo informacije o svojih preteklih rezultatih, vključno s pogostostjo sprememb bonitetnih ocen, ter informacije o bonitetnih ocenah, izdanih v preteklosti, in njihovih spremembah. Bonitetna agencija zagotovi informacije za centralni register v standardizirani obliki, ki jo določi ESMA. ESMA omogoči javni dostop do teh informacij in vsako leto objavi povzetek informacij glede bistvenega opaženega razvoja.

3.   Bonitetna agencija ESMA vsako leto do 31. marca zagotovi informacije o zadevah, določenih v točki 2 dela II oddelka E Priloge I.“

8.

Člen 14 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.   Registracija velja za celotno ozemlje Unije, potem ko začne veljati odločitev o registraciji bonitetne agencije, ki jo sprejme ESMA v skladu s členom 16(3) ali členom 17(3).“;

(b)

v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Bonitetna agencija nemudoma uradno obvesti ESMA o vsaki bistveni spremembi pogojev za začetno registracijo, vključno z morebitnim odprtjem ali zaprtjem podružnice v Uniji.“;

(c)

odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjima:

„4.   Brez poseganja v člen 16 ali 17 ESMA registrira bonitetno agencijo, če ob upoštevanju členov 4 in 6 pri pregledu vloge ugotovi, da bonitetna agencija izpolnjuje pogoje za izdajanje bonitetnih ocen, določene v tej uredbi.

5.   ESMA ne postavlja zahtev glede registracije, ki niso predvidene v tej uredbi.“

9.

Členi od 15 do 21 se zamenjajo z naslednjim:

„Člen 15

Vloga za registracijo

1.   Bonitetna agencija vloži vlogo za registracijo pri ESMA. Vloga vsebuje informacije o zadevah, določenih v Prilogi II.

2.   Če vloge za registracijo predloži skupina bonitetnih agencij, članice skupine pooblastijo eno izmed njih, da v imenu skupine vloži vse vloge pri ESMA. Pooblaščena bonitetna agencija zagotovi informacije o zadevah, določenih v Prilogi II, za vsako članico skupine.

3.   Bonitetna agencija vloži vlogo v katerem koli uradnem jeziku institucij Unije. Določbe Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (13) se smiselno uporabljajo za vse drugo sporočanje med ESMA ter bonitetnimi agencijami in njihovim osebjem.

4.   ESMA v dvajsetih delovnih dneh od prejema vloge oceni, ali je vloga popolna. Če vloga ni popolna, ESMA določi rok, do katerega mora bonitetna agencija zagotoviti dodatne informacije.

Ko ESMA oceni, da je vloga popolna, o tem uradno obvesti bonitetno agencijo.

Člen 16

Pregled vloge za registracijo bonitetne agencije, ki ga opravi ESMA

1.   ESMA v 45 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) pregleda vlogo za registracijo bonitetne agencije na podlagi usklajenosti bonitetne agencije s pogoji iz te uredbe.

2.   ESMA lahko podaljša obdobje pregleda za nadaljnjih 15 delovnih dni, zlasti če bonitetna agencija:

(a)

namerava odobriti bonitetne ocene iz člena 4(3);

(b)

namerava uporabiti zunanje izvajanje, ali

(c)

zahteva oprostitev izpolnjevanja zahtev v skladu s členom 6(3).

3.   ESMA v 45 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) oziroma v 60 delovnih dneh v primerih, kadar velja odstavek 2 tega člena, sprejme v celoti utemeljeno odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije.

4.   Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 17

Pregled vloge za registracijo skupine bonitetnih agencij, ki ga opravi ESMA

1.   ESMA v 55 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) pregleda vloge za registracijo skupine bonitetnih agencij na podlagi usklajenosti teh bonitetnih agencij s pogoji iz te uredbe.

2.   ESMA lahko podaljša obdobje pregleda za nadaljnjih 15 delovnih dni, zlasti, če katera izmed bonitetnih agencij v skupini:

(a)

namerava odobriti bonitetne ocene iz člena 4(3);

(b)

namerava uporabiti zunanje izvajanje, ali

(c)

zahteva oprostitev izpolnjevanja zahtev v skladu s členom 6(3).

3.   ESMA v 55 delovnih dneh od uradnega obvestila iz drugega pododstavka člena 15(4) oziroma v 70 delovnih dneh, kadar velja odstavek 2 tega člena, sprejme v celoti utemeljeno individualno odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije za vsako bonitetno agencijo v skupini.

4.   Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 18

Obvestilo o odločitvi o registraciji, zavrnitvi ali razveljavitvi registracije in objava seznama registriranih bonitetnih agencij

1.   V petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu s členom 16, 17 ali 20 ESMA o odločitvi uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo. Kadar ESMA zavrne registracijo bonitetne agencije ali razveljavi registracijo bonitetne agencije, v odločitvi poda v celoti utemeljene razloge.

2.   ESMA sporoči Komisiji, Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (14) (v nadaljnjem besedilu: EBA), Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenem z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (15) (v nadaljnjem besedilu: EIOPA), pristojnim organom in področnim pristojnim organom, vse odločitve, sprejete v skladu s členom 16, 17 ali 20.

3.   ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam bonitetnih agencij, registriranih v skladu s to uredbo. Ta seznam se posodobi v petih delovnih dneh po sprejetju odločitve v skladu s členom 16, 17 ali 20. Komisija v tridesetih dneh po posodobitvi objavi ta posodobljeni seznam v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 19

Pristojbina za registracijo in taksa za nadzor

1.   ESMA bonitetnim agencijam zaračuna pristojbine in takse v skladu s to uredbo in uredbo o pristojbinah in taksah iz odstavka 2. Te pristojbine in takse v celoti pokrivajo stroške ESMA v zvezi z registracijo in nadzorom bonitetnih agencij, ter poplačilo vseh stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.

2.   Komisija sprejme uredbo o pristojbinah in taksah. Navedena uredba določa zlasti vrsto pristojbin in taks ter zadeve, za katere je treba plačati pristojbine in takse, višino pristojbin in taks, način, kako jih je treba plačati, in način, kako ESMA pristojnim organom povrne vse stroške, ki bi jih lahko imeli zaradi izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 30.

Višina pristojbine in takse, ki se zaračuna bonitetni agenciji, pokrije vse upravne stroške in je sorazmerna s prometom zadevne bonitetne agencije.

Komisija sprejme uredbo o pristojbinah in taksah iz prvega pododstavka z delegiranim aktom v skladu s členom 38a in ob upoštevanju pogojev iz členov 38b in 38c.

Člen 20

Razveljavitev registracije

1.   Brez poseganja v člen 24 ESMA razveljavi registracijo bonitetne agencije, kadar:

(a)

se bonitetna agencija izrecno odreče registraciji ali če v zadnjih šestih mesecih ni izdala nobene bonitetne ocene;

(b)

je bonitetna agencija pridobila registracijo z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način, ali

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bila registrirana.

2.   Če je po mnenju pristojnega organa države članice, v kateri se uporabljajo bonitetne ocene, ki jih je izdala zadevna bonitetna agencija, izpolnjen eden izmed pogojev iz odstavka 1, lahko ta pristojni organ od ESMA zahteva, da preveri, ali so izpolnjeni pogoji za razveljavitev registracije zadevne bonitetne agencije. Če se ESMA odloči, da ne bo razveljavil registracije zadevne bonitetne agencije, navede utemeljena razloge za to.

3.   Odločitev o razveljavitvi registracije začne veljati takoj v vsej Uniji, s pridržkom prehodnega obdobja za uporabo bonitetnih ocen iz člena 24(4).

POGLAVJE II

NADZOR ESMA

Člen 21

ESMA

1.   Brez poseganja v člen 25a ESMA zagotovi, da se ta uredba uporablja.

2.   ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda in posodobi smernice za sodelovanje med ESMA, pristojnimi organi ter področnimi pristojnimi organi za namene te uredbe in zadevne področne zakonodaje, vključno s postopki in podrobnimi pogoji v zvezi s prenosom nalog.

3.   V skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, ESMA v sodelovanju z EBA in EIOPA do 7. junija 2011 izda in posodobi smernice o uporabi sistema odobritve v skladu s členom 4(3) te uredbe.

4.   ESMA do 2. januarja 2012 predloži Komisiji v odobritev v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010 osnutek regulativnih tehničnih standardov glede:

(a)

informacij, ki jih mora zagotoviti bonitetna agencija v svoji vlogi za registracijo, kot je določeno v Prilogi II;

(b)

informacij, ki jih morajo bonitetne agencije zagotoviti za vlogo za certificiranje in za oceno njenega sistemskega pomena za finančno stabilnost ali integriteto finančnih trgov iz člena 5;

(c)

predstavitve informacij, vključno s strukturo, obliko, metodo in obdobjem poročanja, ki jih razkrivajo bonitetne agencije v skladu s členom 11(2) in točko 1 dela II oddelka E Priloge I;

(d)

ocene skladnosti metodologij bonitetnega ocenjevanja z zahtevami iz člena 8(3);

(e)

vsebine in oblike rednega poročanja o podatkih bonitetnega ocenjevanja, za katere bodo zaprošene bonitetne agencije z namenom neprekinjenega nadzora ESMA.

5.   ESMA objavi poročilo o uporabi te uredbe prvič do 1. januarja 2012, potem pa vsako leto. To poročilo vsebuje predvsem oceno o tem, kako bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo, izvajajo Prilogo I.

6.   ESMA vsako leto predstavi Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji poročilo o sprejetih nadzornih ukrepih in kaznih, naloženih s strani ESMA v skladu s to uredbo, vključno z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi.

7.   ESMA pri opravljanju svojih nalog sodeluje z EBA in EIOPA in se posvetuje z EBA in EIOPA preden izda in posodobi smernice in predloži osnutek regulativnih tehničnih standardov iz odstavkov 2, 3 in 4.

10.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Pregled izpolnjevanja obveznosti testiranja za nazaj

1.   ESMA pri izvajanju svojega neprekinjenega nadzora nad bonitetnimi agencijami, registriranimi v skladu s to uredbo, redno pregleduje skladnost s členom 8(3).

2.   Brez poseganja v člen 23 ESMA v okviru pregleda iz odstavka 1 tudi:

(a)

preverja, ali bonitetne agencije izvajajo testiranje za nazaj,

(b)

analizira rezultate tovrstnega testiranja za nazaj in

(c)

preverja, da imajo bonitetne agencije na voljo postopke za upoštevanje rezultatov testiranja za nazaj v svojih ocenjevalnih metodologijah.“

11.

Členi 23 do 27 se nadomestijo z naslednjimi:

„Člen 23

Nevmešavanje v vsebino ocen ali metodologij

Pri izvrševanju svojih dolžnosti na podlagi te uredbe ESMA Komisija ali kateri koli javni organi države članice ne posegajo v vsebino bonitetnih ocen ali metodologij.

Člen 23a

Izvajanje pooblastil iz členov 23b do 23d

Pristojnosti, ki so na ESMA ali na njegove uradnike ali na druge osebe, pooblaščene s strani ESMA, prenesene s členi 23b do 23d, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 23b

Zahteve po informacijah

1.   ESMA lahko od bonitetnih agencij, oseb, vključenih v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ocenjevanih subjektov in povezanih tretjih oseb, tretjih oseb, ki so jim bonitetne agencije oddale v zunanje izvajanje nekatere operativne funkcije ali dejavnosti, in ostalih oseb, ki so na druge načine tesno in pomembno povezane z bonitetnimi agencijami ali dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, z enostavnim zahtevkom ali s sprejetjem odločitve zahteva, da predložijo vse informacije, ki so potrebne za izvajanje njegovih dolžnosti iz te uredbe.

2.   Kadar ESMA zahteva informacije iz odstavka 1 z enostavnim zahtevkom:

(a)

se sklicuje na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b)

navede namen zahtevka;

(c)

opredeli, katere informacije se zahtevajo;

(d)

določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)

obvesti osebo, od katere se te informacije zahtevajo, da informacij ni obvezana zagotoviti, da pa odgovor na zahtevek ne sme biti nepravilen ali zavajajoč;

(f)

navede globo iz člena 36a v povezavi s točko 7 oddelka II Priloge III, če so odgovori na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3.   Kadar ESMA zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 s sprejetjem odločitve:

(a)

se sklicuje na ta člen kot pravno podlago za zahtevek;

(b)

navede namen zahtevka;

(c)

opredeli, katere informacije se zahtevajo;

(d)

določi rok, v katerem je treba informacije predložiti;

(e)

navede periodične denarne kazni, določene v členu 36b za primer, če so zahtevane informacije nepopolne;

(f)

navede globo, določeno v členu 36a v povezavi s točko 7 oddelka II Priloge III za primer, če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči, ter

(g)

navede pravico do pritožbe proti odločitvi pri odboru za pritožbe ter pravico, da odločitev pregleda Sodišče Evropske unije v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.   Osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so z zakonom ali njihovo ustavo pooblaščene za njihovo zastopanje, zagotovijo zahtevane informacije. Te informacije lahko v imenu svojih strank zagotovijo ustrezno pooblaščeni pravni zastopniki. Njihove stranke pa nosijo polno odgovornost, če so informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5.   ESMA nemudoma posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali sprejete odločitve pristojnemu organu države članice, kjer imajo prebivališče ali sedež osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahtevek za informacije.

Člen 23c

Splošne preiskave

1.   Za izvedbo svojih nalog po tej uredbi lahko ESMA izvede vse potrebne preiskave oseb iz člena 23b(1). V ta namen imajo uradniki in druge osebe, ki jih ESMA za to pooblasti, pristojnosti da:

(a)

pregledajo vso dokumentacijo, podatke, postopke in vsa druga gradiva v zvezi z izvajanjem njegovih nalog, ne glede na medij na katerem so shranjeni;

(b)

pridobijo dokumentacijo, podatke, postopke ali druga gradiva ali pridobijo njihove overjene kopije ali izpiske;

(c)

pozovejo in zaprosijo osebe iz člena 23b(1) ali njihove zastopnike ali osebje, da o dejstvih ali dokumentih, povezanih s predmetom in namenom preiskave podajo pisno ali ustno obrazložitev ter da njihove odgovore zabeležijo;

(d)

opravijo razgovor z vsako drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor za namene zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)

zahtevajo zapise o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.   Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za opravljanje preiskav iz odstavka 1, pred izvajanjem svojih pristojnosti pokažejo pisno pooblastilo, ki podrobno določa predmet in namen preiskave. V pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni, določene v členu 36b, v primeru če zahtevani zapisi, podatki, postopki ali druga gradiva ali odgovori oseb iz člena 23b(1) na zastavljena vprašanja niso predloženi ali so nepopolni, in globe, ki jih določa člen 36a v povezavi s točko 8 oddelka II Priloge III, če so odgovori oseb iz člena 23b(1) na zastavljena vprašanja nepravilni ali zavajajoči.

3.   Osebe iz člena 23b(1) privolijo v preiskave, ki se uvedejo na podlagi sprejete odločitve ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni, določene v členu 36b, pravna sredstva, ki so na voljo po Uredbi (EU) št. 1095/2010, in pravica, da odločitev preuči Sodišče Evropske unije.

4.   ESMA pravočasno pred preiskavo obvesti pristojni organ države članice, kjer je treba opraviti preiskavo, o preiskavi in identiteti pooblaščenih oseb. Uradniki zadevnega pristojnega organa na zahtevo ESMA pomagajo pooblaščenim osebam pri izvajanju njihovih dolžnosti. Uradniki zadevnega pristojnega organa se lahko udeležijo preiskav na podlagi zahteve.

5.   Če je za pridobitev zapisov o telefonskem in podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 po nacionalnih pravilih potrebno pooblastilo sodišča, se za takšno pooblastilo zaprosi. Za takšno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

6.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 5, nacionalno sodišče preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso niti samovoljni niti pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko preuči le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 23d

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.   Za izvajanje svojih dolžnosti v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 23b(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti pregledov, lahko ESMA izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodne najave.

2.   Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na zemljišče pravnih oseb, ki so predmet preiskave ob predložitvi odločitve, ki jo je sprejela ESMA, in imajo vse pristojnosti iz člena 23c(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore ter poslovne knjige ali dokumentacijo za obdobje in v obsegu, potrebnem za izvedbo pregleda.

3.   Če zadevna oseba ne dovoli pregleda, uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, izvajajo svoje pristojnosti po predložitvi pisnega pooblastila o predmetu in namenu pregleda ter periodičnih denarnih kazni, določenih v členu 36b. ESMA pred pregledom o njem pravočasno obvesti pristojni organ države članice, kjer se bo izvajal pregled.

4.   Osebe iz člena 23b(1) dovolijo inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi je določen predmet in namen pregleda ter datum začetka, navedene pa so tudi periodične denarne kazni, določene v členu 36b, pravna sredstva, ki so na razpolago v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 ter pravica, da odločitev preuči Sodišče Evropske unije. ESMA to odločitev sprejme po posvetovanju s pristojnim organom države članice, v kateri bo pregled potekal.

5.   Uradniki, pa tudi tisti, ki jih pooblasti ali imenuje pristojni organ države članice, v kateri se izvaja pregled, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih pooblasti ESMA. V ta namen bodo imeli pooblastila iz odstavka 2. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem na podlagi zahteve.

6.   ESMA lahko od pristojnih organov držav članic tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem, kot je določeno v tem členu in v členu 23c(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kakor ESMA, kakor so določena v tem členu in v členu 23c(1).

7.   Kadar uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice ponudi potrebno pomoč in po potrebi zagotovi tudi pomoč policije ali drugega enakovrednega izvršilnega organa, da se s tem omogoči izvedba inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.   Če je treba za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 po nacionalnih pravilih pridobiti pooblastilo sodišča, se zanj zaprosi. Za tovrstno pooblastilo se lahko zaprosi tudi kot previdnostni ukrep.

9.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 8, nacionalno sodišče preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskave niso niti samovoljni niti pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalno sodišče zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi na resnost domnevne kršitve in naravo vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalno sodišče pa ne sme presojati o tem, ali je bila preiskava potrebna, ali zahtevati informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko preuči le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 23e

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.   Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog po tej uredbi ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi lahko pomenila eno ali več od kršitev iz Priloge III, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika znotraj ESMA, da zadevo razišče. Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri neposrednem ali posrednem nadzoru bonitetnih agencij ali v registracijskem postopku in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.   Preiskovalni uradnik razišče domnevne kršitve ob upoštevanju pripomb preiskovanih oseb in ves spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

Pri opravljanju svojih nalog lahko preiskovalni uradnik uveljavlja svojo pristojnost, da zahteva informacije v skladu s členom 23b ter izvaja preiskave in inšpekcijske preglede na kraju samem v skladu s členoma 23c in 23d. Pri izvajanju teh pristojnosti ravna v skladu s členom 23a.

Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri nadzornih dejavnostih.

3.   Potem ko preiskovalni uradnik zaključi preiskavo in preden spis z ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA, preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo v zvezi s preiskovanimi zadevami. Svoje ugotovitve utemelji le z dejstvi, glede katerih so preiskovane osebe imele priložnost dati pripombe.

V preiskavi iz tega člena se v celoti upošteva pravica zadevnih oseb do obrambe.

4.   Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe. Tem se zagotovi pravica do vpogleda v spis ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih podatkov, ki se nanašajo na tretje osebe.

5.   Odbor nadzornikov ESMA na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in potem ko v skladu s členoma 25 in 36c preiskovane osebe zasliši, če tako zahtevajo, odloči, ali so te preiskovane osebe storile eno ali več kršitev s seznama v Prilogi III, in v tem primeru sprejme nadzorni ukrep v skladu s členom 24 ter naloži globo v skladu s členom 36a.

6.   Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v proces odločanja tega odbora.

7.   Komisija sprejme nadaljnja postopkovna pravila v zvezi z izvajanjem pooblastil za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, sprejme tudi podrobna pravila glede rokov zastaranja za naložitev in izvrševanje kazni.

Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 38a in ob upoštevanju pogojev iz členov 38b in 38c.

8.   ESMA ustreznim nacionalnim organom predloži zadeve za kazenski pregon, če pri opravljanju svojih nalog po tej uredbi ugotovi, da obstajajo tehtni znaki možnega obstoja dejstev, ki bi pomenila obstoj kaznivega dejanja. Poleg tega ESMA ne nalaga glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz identičnega ali skoraj identičnega dejanskega stanja, postala pravnomočna v kazenskem postopku po nacionalnem pravu.

Člen 24

Nadzorni ukrepi ESMA

1.   Če odbor nadzornikov ESMA v skladu s členom 23e(5) ugotovi, da je bonitetna agencija zagrešila eno od kršitev navedenih na seznamu v Prilogi III, sprejme eno ali več od naslednjih odločitev:

(a)

razveljavi registracijo te bonitetne agencije;

(b)

začasno prepove izdajanje bonitetnih ocen tej bonitetni agenciji v vsej Uniji, dokler se kršitev ne odpravi;

(c)

prekliče uporabo bonitetnih ocen, ki jih je izdala ta bonitetna agencija, v regulatorne namene, v vsej Uniji, dokler se kršitev ne odpravi;

(d)

zahteva, da bonitetna agencija odpravi kršitev;

(e)

izda javna obvestila.

2.   Pri sprejemanju odločitev iz odstavka 1 odbor nadzornikov ESMA upošteva naravo in resnost kršitve, ob upoštevanju spodnjih meril:

(a)

trajanje in pogostost kršitve;

(b)

ali je kršitev razkrila resno ali sistemsko slabost v postopkih podjetja ali v njegovih sistemih za upravljanje ali v notranjem nadzoru;

(c)

ali je kršitev omogočil, povzročil ali drugače spremljal finančni kriminal;

(d)

ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti.

3.   Odbor nadzornikov ESMA pred sprejetjem odločitve iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 o njih obvesti EBA in EIOPA.

4.   Bonitetne ocene se lahko v regulatorne namene še naprej uporabljajo po sprejetju odločitev iz točk (a) in (c) odstavka 1 v obdobju, ki ne presega:

(a)

desetih delovnih dni od objave odločitve ESMA v skladu z odstavkom 5, če obstajajo bonitetne ocene za isti finančni instrument ali subjekt, ki so jih izdale druge bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo, ali

(b)

treh mesecev od objave odločitve ESMA v skladu z odstavkom 5, če ni bonitetnih ocen za isti finančni instrument ali subjekt, ki so jih izdale druge bonitetne agencije, registrirane v skladu s to uredbo.

Odbor nadzornikov ESMA lahko tudi na prošnjo EBA ali EIOPA v izjemnih okoliščinah, ki bi lahko povzročile motnje na trgu ali ogrozile finančno stabilnost, obdobje iz točke (b) prvega pododstavka podaljša za nadaljnje tri mesece.

5.   Odbor nadzornikov ESMA nemudoma uradno obvesti zadevno bonitetno agencijo o vseh odločitvah, sprejetih v skladu z odstavkom 1 ter jih posreduje pristojnim organom, področnim pristojnim organom, Komisiji ter EBA in EIOPA. Vse odločitve javno objavi na svoji spletni strani v 10 delovnih dneh od datuma sprejetja.

Pri objavi svoje odločitve v skladu s prvim pododstavkom odbor nadzornikov ESMA objavi tudi pravico zadevne bonitetne agencije, da se pritoži na odločitev, in po potrebi dejstvo, da je bila pritožba tudi vložena, pri tem pa navede, da pritožba nima odložilnega učinka, in dejstvo, da obstaja možnost, da odbor za pritožbe lahko odloži izvajanje sporne odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št.1095/2010.

Člen 25

Zaslišanje zadevnih oseb

1.   Pred sprejetjem odločitev v skladu s členom 24(1) nadzorni odbor ESMA preiskovanim osebam omogoči, da podajo izjavo o ugotovitvah ESMA. Odločitve nadzornega odbora ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, h katerim so preiskovane osebe imele priložnost dati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če so potrebni nujni ukrepi, da se prepreči večja neposredna škoda finančnega sistema. V tem primeru lahko nadzorni odbor ESMA sprejme začasne odločitve in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo takoj, ko je to možno po sprejetju odločitve.

2.   Med postopkom se v celoti spoštuje pravica preiskovanih oseb do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varstva poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij.

Člen 25a

Pristojni področni organi, odgovorni za nadzor in uveljavitev člena 4(1) (uporaba bonitetnih ocen)

Pristojni področni organi so odgovorni za nadzor in izvajanje člena 4(1) v skladu z ustrezno področno zakonodajo.

POGLAVJE III

SODELOVANJE MED ESMA, PRISTOJNIMI ORGANI IN PRISTOJNIMI PODROČNIMI ORGANI

Člen 26

Obveznost sodelovanja

ESMA, EBA, EIOPA, pristojni organi in pristojni področni organi sodelujejo, kadar je to potrebno za namene te uredbe in za namene ustrezne področne zakonodaje.

Člen 27

Izmenjava informacij

1.   ESMA, pristojni organi in pristojni področni organi si brez odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za opravljanje dolžnosti, ki jih imajo po tej uredbi in po ustrezni področni zakonodaji.

2.   ESMA lahko centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim oblastem, Evropskemu odboru za sistemska tveganja ter, kjer je to primerno, drugim javnim organom, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, ki so namenjene opravljanju njihovih nalog. Prav tako se takšnim organom ali telesom ne prepreči, da ESMA posredujejo informacije, ki jih ta utegne potrebovati za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.“

12.

Člena 28 in 29 se črtata.

13.

Členi 30, 31 in 32 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 30

Prenos nalog ESMA na pristojne organe

1.   Kadar je to potrebno za pravilno opravljanje nadzorne naloge, lahko ESMA določene nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s smernicami, ki jih izda ESMA na podlagi člena 21(2). Te posebne nadzorne naloge lahko zlasti vključujejo pristojnost zahtevati informacije v skladu s členom 23b in izvajanja preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členom 23d(6).

2.   Pred prenosom nalog se ESMA posvetuje z ustreznim pristojnim organom. Takšno posvetovanje zadeva:

(a)

obseg naloge, ki bo prenesena;

(b)

časovni okvir za opravljanje naloge, ki bo prenesena; ter

(c)

prenos potrebnih informacij s strani ESMA in ESMA.

3.   V skladu z uredbo o pristojbinah in taksah, ki jo Komisija sprejme v skladu s členom 19(2), ESMA pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi opravljanja prenesenih nalog.

4.   ESMA pregleda prenos iz odstavka 1 v ustreznih časovnih presledkih. Prenos nalog se lahko kadar koli prekliče.

Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA in ne omejuje možnosti ESMA za vodenje in nadziranje prenesene dejavnosti. Nadzorna odgovornost iz te uredbe, vključno z odločitvijo o registraciji, končno oceno in nadaljnjimi odločitvami v zvezi s kršitvami, se ne prenesejo.

Člen 31

Obvestila in zahteve za preklic pristojnih organov

1.   Če pristojni organ države članice ugotovi, da se na ozemlju njegove ali druge države članice izvajajo ali so bila izvedena dejanja v nasprotju s to uredbo, o tem čim bolj podrobno obvesti ESMA. Če pristojni organ meni, da je to primerno za preiskovalne namene, lahko pristojni organ ESMA tudi predlaga, da oceni potrebo po uporabi pristojnosti iz členov 23b in 23c glede bonitetne agencije, ki pri teh dejanjih sodeluje.

ESMA ustrezno ukrepa. Pristojnemu organu, ki poda uradno obvestilo ESMA, sporoči rezultat in po možnosti vse pomembne vmesne dogodke.

2.   Brez poseganja v dolžnost obveščanja iz odstavka 1, če pristojni organ države članice, ki poda uradno obvestilo, meni, da registrirana bonitetna agencija, katere bonitetne ocene se uporabljajo na ozemlju te države članice, krši obveznosti iz te uredbe in da so kršitve dovolj resne in stalne, da znatno vplivajo na varstvo vlagateljev ali na stabilnost finančnega sistema v tej državi članici, lahko pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, od ESMA zahteva, da v regulatorne namene začasno prekliče uporabo bonitetnih ocen zadevne bonitetne agencije s strani finančnih institucij in drugih subjektov iz člena 4(1). Pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, ESMA navede popolne razloge za zahtevo.

Če ESMA meni, da zahteva ni upravičena, o tem v pisni obliki z opredelitvijo razlogov obvesti pristojni organ, ki je podal uradno obvestilo. Če ESMA meni, da je zahteva upravičena, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev tega vprašanja.

Člen 32

Poslovna skrivnost

1.   Obveznost varovanja poslovne skrivnosti se uporablja za ESMA, pristojne organe in za vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, pristojnih organih ali pri kateri koli drugi osebi, na katero je ESMA prenesel naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je ESMA pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poslovna skrivnost, se ne smejo razkrivati nobeni drugi osebi ali organu, razen kadar je tako razkrivanje potrebno za pravne postopke.

2.   Vse informacije, ki jih na podlagi te uredbe pridobijo ESMA, pristojni organi, pristojni področni organi ali drugi organi in telesa iz člena 27(2) ali ki si jih medsebojno izmenjajo, se štejejo za zaupne, razen kadar ESMA ali pristojni organ ali drug zadevni organ ali telo v času njihovega posredovanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo, ali kadar je tako razkrivanje potrebno za pravne postopke.“

14.

Člen 33 se črta.

15.

Člena 34 in 35 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 34

Sporazum o izmenjavi informacij

ESMA lahko sklene sporazume o sodelovanju za izmenjavo informacij z nadzornimi organi tretjih držav samo, če za razkrite informacije veljajo jamstva poslovne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna tistim iz člena 32.

Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog ESMA ali navedenih nadzornih organov.

Kar zadeva posredovanje osebnih podatkov tretji državi, ESMA uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (16).

Člen 35

Razkrivanje informacij, prejetih od tretjih držav

ESMA lahko informacije, ki jih je prejel od nadzornih organov tretjih držav, razkrije samo, če so ESMA ali ti nadzorni organi pridobili izrecno soglasje nadzornega organa, ki je posredoval informacije, in se po potrebi informacije razkrijejo samo za namene, za katere je ta nadzorni organ dal soglasje, ali kadar je takšno razkritje potrebno za pravne postopke.

16.

Naslov poglavja I naslova IV „Kazni, postopek z odborom in poročanje“ se nadomesti z naslovom „Kazni, globe, periodične denarne kazni, postopek v odboru, prenesena pooblastila in poročanje“.

17.

V členu 36 se prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim:

„Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve člena 4(1) in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice zagotovijo, da pristojni področni organ javnosti razkrije vsako kazen, ki se izreče zaradi kršitev člena 4(1), razen če bi takšno razkritje resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.“

18.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 36a

Globe

1.   Kadar v skladu s členom 23e(5) odbor nadzornikov ESMA ugotovi, da je bonitetna agencija namerno ali iz malomarnosti zagrešila katero od kršitev iz Priloge III, sprejme odločitev o naložitvi globe v skladu z odstavkom 2.

Kršitev bonitetne agencije bo obravnavana kot namerna v primeru, da ESMA odkrije objektivna dejstva, ki dokazujejo, da je bonitetna agencija ali njeno poslovodstvo namerno storilo kršitev.

2.   Osnovni zneski glob iz odstavka 1 so vključeni v naslednjih mejnih vrednostih:

(a)

za kršitve iz točk 1 do 5, 11 do 15, 19, 20, 23, 28, 30, 32, 33, 35, 41, 43, 50 in 51 oddelka I Priloge III globe znašajo najmanj 500 000 EUR in največ 750 000 EUR;

(b)

za kršitve iz točk 6 do 8, 16 do 18, 21, 22, 24, 25, 27, 29, 31, 34, 37 do 40, 42, 45 do 47, 48, 49, 52 in 54 oddelka I Priloge III globe znašajo najmanj 300 000 EUR in največ 450 000 EUR;

(c)

za kršitve iz točk 9, 10, 26, 36, 44 in 53 oddelka I Priloge III globe znašajo najmanj 100 000 EUR in največ 200 000 EUR;

(d)

za kršitve iz točk 1, 6, 7 in 8 oddelka II Priloge III globe znašajo najmanj 50 000 EUR in največ 150 000 EUR;

(e)

za kršitve iz točk 2, 4 in 5 oddelka II Priloge III globe znašajo najmanj 25 000 EUR in največ 75 000 EUR;

(f)

za kršitve iz točke 3 oddelka II Priloge III globe znašajo najmanj 10 000 EUR in največ 50 000 EUR;

(g)

za kršitve iz točk 1 do 3 in 11 oddelka III Priloge III globe znašajo najmanj 150 000 EUR in največ 300 000 EUR;

(h)

za kršitve iz točk 4, 6, 8 in 10 oddelka III Priloge III globe znašajo najmanj 90 000 EUR in največ 200 000 EUR;

(i)

za kršitve iz točk 5, 7 in 9 oddelka III Priloge III globe znašajo najmanj 40 000 EUR in največ 100 000 EUR;

ESMA pri odločanju o nižji, srednji ali višji vrednosti osnovnega zneska glob, določenih v prvem pododstavku, upošteva letni promet preteklega poslovnega leta zadevne bonitetne agencije. Nižja vrednost osnovnega zneska velja za bonitetne agencije z letnim prometom pod 10 milijoni EUR, srednja vrednost velja za bonitetne agencije z letnim prometom med 10 in 50 milijoni EUR, višja vrednost pa za bonitetne agencije z letnim prometom nad 50 milijoni EUR.

3.   Osnovni zneski, določeni v mejnih vrednostih iz odstavka 2, se po potrebi prilagodijo ob upoštevanju oteževalnih ali olajševalnih dejavnikov v skladu z zadevnimi koeficienti iz Priloge IV.

Zadevni oteževalni koeficient se uporablja za vsak posamezen osnovni znesek. Če se uporabi več kot en oteževalni koeficient se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega oteževalnega koeficienta doda osnovnemu znesku.

Zadevni olajševalni koeficient se uporablja za vsak posamezen osnovni znesek. Če se uporabi več kot en olajševalni koeficient, se razlika med osnovnim zneskom in zneskom po uporabi vsakega posameznega olajševalnega koeficienta odšteje od osnovnega zneska.

4.   Ne glede na odstavka 2 in 3 globa ne sme presegati 20 % letnega prometa zadevne bonitetne agencije v preteklem poslovnem letu; če pa je bonitetna agencija imela neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je globa najmanj enaka tem finančnim koristim.

Kadar neko dejanje ali opustitev dejanja bonitetne agencije šteje za več kot eno kršitev s seznama v Prilogi III, se uporabi le višja globa, izračunana v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter povezana z eno od teh kršitev.

Člen 36b

Periodične denarne kazni

1.   Odbor nadzornikov ESMA naloži periodične denarne kazni z odločitvijo, da se:

(a)

bonitetno agencijo prisili, da preneha s kršitvijo v skladu z odločitvijo, ki je bila sprejeta v skladu s točko (d) člena 24(1);

(b)

osebo iz člena 23b(1) prisili k predložitvi popolnih informacij, ki se jih je zahtevalo z odločitvijo v skladu s členom 23b;

(c)

osebo iz člena 23b(1) prisili k privolitvi v preiskavo in zlasti k predložitvi popolne evidence, podatkov, postopkov ali drugega potrebnega materiala ter k dopolnitvi in popravku drugih informacij, podanih v preiskavi, ki se je začela na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 23c;

(d)

osebo iz člena 23b(1) prisili k privolitvi v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo v skladu s členom 23d.

2.   Te periodične denarne kazni morajo biti učinkovite in sorazmerne. Periodične denarne kazni se naložijo na dnevni osnovi dokler zadevna bonitetna agencija ali zadevna oseba ne izpolnjuje ustrezne odločitve iz odstavka 1.

3.   Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni ustreza 3 % povprečnega dnevnega prometa v preteklem poslovnem letu ali, v primeru fizičnih oseb, 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Zneski se računajo od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.   Periodične denarne kazni se lahko naložijo za obdobje do šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA.

Člen 36c

Zaslišanje oseb, ki so v postopku

1.   Preden odbor nadzornikov ESMA sprejme odločitev o naložitvi globe in/ali periodične denarne kazni v skladu s členom 36a ali točkami (a) do (d) člena 36b(1), osebam, ki so v postopku, omogoči, da podajo izjavo o ugotovitvah ESMA. Odločitve odbora nadzornikov ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, h katerim so osebe, ki so v postopku imele priložnost dati pripombe.

2.   Med postopkom se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe. Osebam je zagotovljena pravica do vpogleda v spis ESMA, ob upoštevanju upravičenega interesa drugih oseb za varstvo poslovnih skrivnosti. Pravica dostopa do spisa ne velja za zaupne informacije ali notranje pripravljalne dokumente ESMA.

Člen 36d

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.   ESMA javnosti razkrije vse globe in periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 36a in 36b, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem.

2.   Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 36a in 36b, so upravne narave.

3.   Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 36a in 36b, so izvršljive.

Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav članic ter o tem obvesti ESMA in Sodišče Evropske unije, priloži odločitvi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločitve.

Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta preide k izvršbi v skladu z nacionalnim pravom, tako da zadevo predloži neposredno pristojnim organom.

Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča Evropske unije. Vendar so za nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne države.

4.   Zneski glob in periodičnih denarnih kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Člen 36e

Preverjanje Sodišča Evropske unije

Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost do preuči odločitve, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.“

19.

Člen 37 se nadomesti z:

„Člen 37

Spremembe prilog

Za upoštevanje razvoja na finančnih trgih, vključno z mednarodnim razvojem, zlasti kar zadeva nove finančne instrumente, lahko Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 38a ter pod pogoji iz členov 38b in 38c sprejme ukrepe za spremembo prilog, razen Priloge III.“

20.

V členu 38 se črta odstavek 2.

21.

Vstavijo se naslednji členi:

„Člen 38a

Izvajanje pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz tretjega pododstavka člena 5(6), člena 19(2), člena 23e(7) in člena 37 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 1. junija 2011. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 38b.

2.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 38b in 38c.

Člen 38b

Preklic pooblastila

1.   Pooblastilo iz tretjega pododstavka člena 5(6), člena 19(2), člena 23e(7) in člena 37 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.   Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi bila lahko preklicana, in možne razloge za preklic.

3.   Z odločitvijo o preklicu preneha veljati pooblastilo, navedeno v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 38c

Nasprotovanje delegiranim aktom

1.   Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila.

Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

2.   Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.

Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.

3.   Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, ta akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije institucija, ki nasprotuje delegiranemu aktu, navede razloge za nasprotovanje.“

22.

Člen 39 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se črta;

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.   Komisija do 1. julija 2011 ob upoštevanju razvoja regulativnega in nadzornega okvira za bonitetne agencije v tretjih državah Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vplivih tega razvoja in prehodnih določb iz člena 40 na stabilnost finančnih trgov v Uniji.“

23.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Poročilo ESMA

ESMA do 31. decembra 2011 oceni potrebe osebja in sredstev, ki izhajajo iz prevzema njegovih pristojnosti in dolžnosti v skladu s to uredbo, in predloži poročilo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.“

24.

V členu 40 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:

„Obstoječe bonitetne agencije lahko še naprej izdajajo bonitetne ocene, ki jih finančne institucije in drugi subjekti iz člena 4(1) uporabljajo za regulatorne namene, razen če je bila registracija zavrnjena. V primeru zavrnitve registracije se uporablja člen 24(4) in (5).“

25.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 40a

Prehodni ukrepi v zvezi z ESMA

1.   Vse pristojnosti in dolžnosti, ki so bile podeljene pristojnim organom, v zvezi z nadzorno in izvršilno dejavnostjo na področju bonitetnih agencij, ne glede na to ali delujejo kot pristojni organi matične države članice ali ne, in kolegijem, če so bili ustanovljeni, se zaključijo s 1. julijem 2011.

Vendar pa se vloga za registracijo, ki so jo pristojni organi matične države članice ali ustrezni kolegij prejeli do 7. septembra 2010, ne prenese na ESMA in odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije sprejmejo ti organi oziroma ustrezni kolegij.

2.   Brez poseganja v drugi pododstavek odstavka 1 vse datoteke in delovne dokumente ali njihove overjene kopije v zvezi z nadzorno in izvršilno dejavnostjo na področju bonitetnih agencij, vključno z vsemi pregledi v teku in izvršilnimi ukrepi, prevzame ESMA na datum iz odstavka 1.

3.   Pristojni organi in kolegiji iz odstavka 1 zagotovijo, da se vsi obstoječi zapisi in delovni dokumenti ali njihove overjene kopije čim prej in najkasneje do 1. julija 2011 prenesejo na ESMA. Ti pristojni organi in kolegiji ESMA nudijo tudi vso potrebno pomoč in mu svetujejo, da omogočijo učinkovit in uspešen prenos ter prevzem nadzorne in izvršilne dejavnosti na področju bonitetnih agencij.

4.   ESMA deluje kot pravni naslednik pristojnih organov in kolegijev iz odstavka 1 v vseh upravnih ali sodnih postopkih, ki so posledica nadzornih in izvršilnih dejavnosti, ki so jih ti zadevni pristojni organi in kolegiji izvajali v zvezi z zadevami, ki sodijo v okvir te uredbe.

5.   Vsaka registracija bonitetne agencije v skladu s poglavjem I naslova III, ki jo opravi pristojni organ iz odstavka 1 tega člena, ostane veljavna po prenosu pristojnosti na ESMA.

6.   ESMA do 1. julija 2014 v okviru nadzora v teku izvede vsaj eno preiskavo vseh bonitetnih agencij, ki sodijo pod njegovo nadzorno pristojnost.“

26.

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi.

27.

Dodajo se priloge iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 2

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 11. maja 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

GYŐRI E.


(1)  UL C 337, 14.12.2010, str. 1.

(2)  UL C 54, 19.2.2011, str. 37.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 15. decembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 11. aprila 2011.

(4)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.

(5)  UL L 302, 17.11.2009, str. 1.

(6)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

(7)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(8)  UL L 228, 16.8.1973, str. 3.

(9)  UL L 345, 19.12.2002, str. 1.

(10)  UL L 323, 9.12.2005, str. 1.

(11)  UL L 302, 17.11.2009, str. 32.“;

(12)  UL L 331, 15.12.2010, str. 84.“;

(13)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

(14)  UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(15)  UL L 331, 15.12.2010, str. 48.“

(16)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.“


PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (ES) št. 1060/2009 se spremeni:

1.

V oddelku A se zadnji odstavek točke 2 nadomesti z naslednjim:

„Mnenja neodvisnih članov upravnega odbora ali nadzornega sveta o zadevah iz točk (a) do (d) se redno posredujejo odboru, poskrbi pa se tudi, da so na voljo ESMA, kadar koli jih ta zahteva.“

2.

V oddelku B se prvi pododstavek točke 8 nadomesti z naslednjim:

„8.

Evidence in revizijske sledi iz točke 7 se hranijo v prostorih registrirane bonitetne agencije najmanj pet let in so na voljo ESMA na njegovo zahtevo.“

3.

V točki 2 naslova II oddelka E se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„2.

letno:

(a)

seznam svojih 20 največjih strank glede na prihodek, ki ga ustvarjajo;

(b)

seznam tistih svojih strank, katerih prispevek k stopnji rasti pri ustvarjanju prihodka bonitetne agencije je v prejšnjem finančnem letu več kot 1,5-krat presegel stopnjo rasti skupnih prihodkov bonitetne agencije v tistem letu. Vsaka taka stranka se v ta seznam vključi samo, če je v tistem letu bonitetna agencija na svetovni ravni z njo ustvarila več kot 0,25 % svojih skupnih prihodkov, in

(c)

seznam med letom izdanih bonitetnih ocen, ki prikazuje delež nenaročenih bonitetnih ocen.“


PRILOGA II

Uredbi (ES) št. 1060/2009 se dodajo naslednje priloge:

PRILOGA III

Seznam kršitev iz člena 24(1) in člena 36a(1)

I.   Kršitve v zvezi z navzkrižjem interesov, organizacijskimi ali operativnimi zahtevami

1.

Bonitetna agencija prekrši člen 4(3), če odobri bonitetno oceno, izdano v tretji državi, ne da bi bili izpolnjeni pogoji, določeni v tem odstavku, razen če bonitetna agencija ne pozna ali ne nadzoruje razloga za to kršitev.

2.

Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 4(4), če odobritev bonitetne ocene, izdane v tretji državi, uporabi za to, da bi se izognila zahtevam iz te uredbe.

3.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 1 oddelka A Priloge I, če ne ustanovi upravnega odbora ali nadzornega sveta.

4.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi, da njen poslovni interes ne zmanjša neodvisnosti ali točnosti dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

5.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi z drugim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če imenuje višje vodstvo, ki nima dobrega ugleda, dovolj strokovnega znanja ali izkušenj, ali ne more zagotoviti premišljenega in skrbnega upravljanja bonitetne agencije.

6.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s tretjim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne določi zahtevanega števila neodvisnih članov svojega upravnega odbora ali nadzornega sveta.

7.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s četrtim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če določi, da je sistem nadomestil za neodvisne člane njenega upravnega odbora ali nadzornega sveta povezan s poslovnimi rezultati bonitetne agencije ali ni zagotovljen na način, ki zagotavlja neodvisnost njihove presoje; ali če določi, da je mandat neodvisnih članov njenega upravnega odbora ali nadzornega sveta daljši od petih let ali obnovljiv; ali če odpusti neodvisnega člana upravnega odbora ali nadzornega sveta iz razlogov, ki niso povezani s kršitvami ali nesposobnostjo opravljanja nalog.

8.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s petim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če imenuje člane upravnega odbora ali nadzornega sveta, ki nimajo dovolj strokovnega znanja s področja finančnih storitev; ali če bonitetna agencija izda bonitetne ocene strukturiranih finančnih instrumentov, ne da bi v odbor imenovala vsaj enega neodvisnega člana in enega člana odbora, ki ima poglobljeno znanje in izkušnje na višji ravni s področja trgov s strukturiranimi finančnimi instrumenti.

9.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s šestim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi, da neodvisni člani upravnega odbora ali nadzornega sveta opravljajo nalogo spremljanja katere koli od zadev iz šestega odstavka navedene točke.

10.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s sedmim odstavkom točke 2 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi, da neodvisni člani upravnega odbora ali nadzornega sveta redno posredujejo svoje mnenje o zadevah iz šestega odstavka navedene točke odboru oziroma svetu ali dajo ta mnenja na voljo ESMA na njegovo zahtevo.

11.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 3 oddelka A Priloge I, če ne oblikuje ustreznih politik ali postopkov za zagotavljanje skladnosti z obveznostmi iz te uredbe.

12.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 4 oddelka A Priloge I, če nima ustreznih upravnih ali računovodskih postopkov, mehanizmov notranjih kontrol, učinkovitih postopkov za ocenjevanje tveganj ali učinkovitih kontrolnih ali zaščitnih ukrepov za sisteme za obdelavo informacij; ali če ne izvaja ali ohranja postopkov odločanja ali organizacijskih struktur v skladu z navedeno točko.

13.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 5 oddelka A Priloge I, če ne vzpostavi službe za varovanje zakonitosti poslovanja, ki deluje neodvisno, ali če je ne vzdržuje trajno in učinkovito.

14.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 6 oddelka A Priloge I, če ne zagotovi izpolnitve pogojev, ki službi za varovanje zakonitosti poslovanja omogočajo pravilno ali neodvisno opravljanje dolžnosti, kakor so opredeljeni v prvem odstavku navedene točke.

15.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 7 oddelka A Priloge I, če ne vzpostavi primerne in učinkovite organizacijske ali upravne ureditve za preprečevanje, ugotavljanje, odpravljanje ali ustrezno obvladovanje in razkrivanje navzkrižij interesov iz točke 1 oddelka B Priloge I ali če ne poskrbi, da se vodijo evidence o vseh pomembnih okoliščinah, ki bi negativno vplivale na neodvisnost dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, vključno s pravili o bonitetnih analitikih, navedenimi v oddelku C Priloge I, ter zaščitnimi ukrepi za zmanjševanje teh okoliščin.

16.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 8 oddelka A Priloge I, če ne uporablja ustreznih sistemov, virov in postopkov za zagotavljanje stalnosti ali pravilnosti pri izvajanju svojih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

17.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 9 oddelka A Priloge I, če ne vzpostavi funkcije pregledovanja:

(a)

v okviru katere se redno pregledujejo metodologije, modeli in ključne predpostavke ali pomembnejše spremembe metodologij, modelov in ključnih predpostavk ali njihovo primernost, kadar so ti uporabljeni ali se jih namerava uporabiti za oceno novih finančnih instrumentov;

(b)

ki je neodvisna od poslovnih procesov, povezanih z dejavnostmi bonitetnega ocenjevanja, ali

(c)

v okviru katere poroča članom upravnega odbora ali nadzornega sveta.

18.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 10 oddelka A Priloge I, če ne spremlja ali ocenjuje primernosti in učinkovitosti svojih sistemov, mehanizmov notranjih kontrol in ureditev, vzpostavljenih na podlagi te uredbe ali če ne sprejema ustreznih ukrepov za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

19.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 1 oddelka B Priloge I, če ne ugotavlja, odpravlja ali upravlja ter jasno ali vidno razkriva vsa dejanska ali potencialna navzkrižja interesov, ki bi lahko vplivala na analize ali presoje njenih bonitetnih analitikov, zaposlenih ter katerih koli drugih fizičnih oseb, katerih storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom in ki so neposredno udeležene pri izdaji bonitetnih ocen, ali oseb, odgovornih za odobritev bonitetnih ocen.

20.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 3 oddelka B Priloge I, če v kateri koli od okoliščin prvega odstavka navedene točke izda bonitetno oceno ali če v primeru veljavne bonitetne ocene ne objavi takoj, da je bonitetna ocena lahko ogrožena zaradi navedenih okoliščin.

21.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi z drugim odstavkom točke 3 oddelka B Priloge I, če nemudoma ne oceni, ali obstajajo razlogi za ponovno določitev ali umik veljavne bonitetne ocene.

22.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim odstavkom točke 4 oddelka B Priloge I, če ocenjevanemu subjektu ali povezani tretji osebi nudi posvetovalne ali svetovalne storitve glede podjetniške ali pravne strukture, sredstev, obveznosti ali dejavnosti omenjenega ocenjevanega subjekta ali povezane tretje osebe.

23.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s prvim delom tretjega odstavka točke 4 oddelka B Priloge I, če ne zagotovi, da določbe pomožnih storitev ne predstavljajo navzkrižja interesov z dejavnostjo bonitetnega ocenjevanja.

24.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 5 oddelka B Priloge I, če ne poskrbi, da bonitetni analitiki ali osebe, ki odobrijo bonitetne ocene, ne dajejo predlogov ali priporočil v zvezi s sestavo strukturiranih finančnih produktov, za katere naj bi bonitetna agencija po pričakovanjih izdala bonitetno oceno.

25.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi s točko 6 oddelka B Priloge I, če ne oblikuje svojih poročevalskih ali komunikacijskih poti, da bi zagotovila neodvisnost oseb iz točke 1 oddelka B od drugih dejavnosti bonitetne agencije, ki se opravljajo na poslovni osnovi.

26.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v povezavi z drugim odstavkom točke 8 oddelka B Priloge I, če po razveljavitvi svoje registracije ne hrani evidenc še najmanj tri leta.

27.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(1), če ne poskrbi, da imajo bonitetni analitiki, zaposleni v bonitetni agenciji, ali katera koli fizična oseba, katere storitve so na voljo bonitetni agenciji ali so pod njenim nadzorom in ki je neposredno vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ustrezno znanje in izkušnje za dodeljene dolžnosti.

28.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(2), če ne zagotovi, da oseba iz člena 7(1) ne začne ali ni udeležena v pogajanjih v zvezi z denarnimi kaznimi ali plačili s katerim koli ocenjevanim subjektom, povezano tretjo osebo ali katero koli osebo, ki je z ocenjevanim subjektom neposredno ali posredno povezana z nadzorom.

29.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 3(a) oddelka C Priloge I, če ne poskrbi, da oseba iz točke 1 zadevnega oddelka sprejme vse razumne ukrepe za zaščito lastnine ali evidenc v lasti bonitetne agencije pred prevaro, krajo ali zlorabo, pri čemer upošteva naravo, obseg in kompleksnost poslov ter naravo in obseg dejavnosti bonitetnega ocenjevanja.

30.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 5 oddelka C Priloge I, če osebam iz točke 1 zadevnega oddelka naloži negativne posledice, kadar zadevne osebe poročajo odgovorni osebi za varovanje zakonitosti poslovanja, da so druge osebe, kakor so določene v točki 1 navedenega oddelka, vpletene v ravnanje, ki je po mnenju prvih nezakonito.

31.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v povezavi s točko 6 oddelka C Priloge I, če ne pregleda vsega ustreznega dela bonitetnega analitika, opravljenega v zadnjih dveh letih pred njegovim odhodom, kadar bonitetni analitik prekine svoje delovno razmerje in se pridruži ocenjevanemu subjektu, v katerega bonitetno ocenjevanje je bil vključen, ali finančnemu podjetju, s katerim je imel opravka v okviru svojih dolžnosti pri bonitetni agenciji.

32.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točko 1 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da osebe iz zadevne točke ne kupi, proda ali opravi transakcije s finančnim instrumentom iz te točke.

33.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točko 2 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne sodeluje pri določanju ali drugače vpliva na določanje bonitetne ocene, kakor je določeno v točki 2 navedenega oddelka.

34.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točkami 3(b), (c) in (d) oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne razkrije, uporablja ali ne daje informacij, kakor so opredeljene v teh točkah.

35.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točko 4 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne zahteva ali sprejema denarja, daril ali uslug od katere koli osebe, s katero bonitetna agencija posluje.

36.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(3) v zvezi s točko 7 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točke 1 navedenega oddelka ne sprejme ključnega vodstvenega delovnega mesta pri ocenjevanem subjektu ali s slednjim povezani tretji osebi, dokler ne preteče šest mesecev od izdelave bonitetne ocene.

37.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v zvezi s točko (a) prvega odstavka točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da glavni bonitetni analitiki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali njegovimi povezanimi tretjimi osebami, dlje kot štiri leta.

38.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v zvezi s točko (b) prvega odstavka točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da bonitetni analitiki niso vključeni v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali njegovimi povezanimi tretjimi osebami, dlje kot pet let.

39.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v zvezi s točko (c) prvega odstavka točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba, ki odobri bonitetne ocene, ni vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z istim ocenjevanim subjektom ali njegovimi povezanimi tretjimi osebami, dlje kot sedem let.

40.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(4) v zvezi z drugim odstavkom točke 8 oddelka C Priloge I, če ne zagotovi, da oseba iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka točke 8 ni vključena v dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki so povezane z ocenjevanim subjektom ali povezanimi tretjimi osebami, navedenimi v teh točkah v dveh letih po koncu obdobij, določenih v navedenih točkah.

41.

Bonitetna agencija prekrši člen 7(5), če uvede ureditev plačil ali ocene uspešnosti glede na znesek prihodka, ki ga bonitetna agencija dobi od ocenjevanega subjekta ali njegovih povezanih tretjih oseb.

42.

Bonitetna agencija prekrši člen 8(2) če ne sprejme, izvaja ali izvršuje ustreznih ukrepov za zagotovitev, da bonitetne ocene, ki jih izdaja, temeljijo na poglobljeni analizi vseh informacij, ki so ji na voljo in so pomembne za njeno analizo glede na njene metodologije bonitetnega ocenjevanja.

43.

Bonitetna agencija prekrši člen 8(3), če ne uporablja metodologij bonitetnega ocenjevanja, ki so rigorozne, sistematične in ustaljene ter jih je mogoče ovrednotiti na podlagi preteklih izkušenj, vključno s testiranjem za nazaj.

44.

Bonitetna agencija prekrši prvi pododstavek člena 8(4), če zavrne izdajo bonitetne ocene o subjektu ali finančnem instrumentu z utemeljitvijo, da je del tega subjekta ali finančnega instrumenta predhodno že ocenila druga bonitetna agencija.

45.

Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 8(4), če ne evidentira vseh primerov, kjer v svojem postopku bonitetnega ocenjevanja odstopa od obstoječih bonitetnih ocen, ki jih je v zvezi z zadevnimi osnovnimi ali strukturiranimi finančnimi produkti izdelala druga bonitetna agencija, ali ne utemelji odstopajoče ocene.

46.

Bonitetna agencija prekrši prvi stavek člena 8(5), če svojih bonitetnih ocen ne spremlja ali svojih bonitetnih ocen ali metod ne pregleduje stalno in najmanj enkrat letno.

47.

Bonitetna agencija prekrši drugi stavek člena 8(5), če ne določi notranjih postopkov za spremljanje učinka, ki ga imajo spremembe makroekonomskih razmer ali razmer na finančnih trgih na bonitetne ocene.

48.

Bonitetna agencija prekrši točko (b) člena 8(6), kadar so metodologije, modeli ali ključne predpostavke, uporabljene pri dejavnosti bonitetnega ocenjevanja spremenjeni, vendar se ne pregleda zadevne bonitetne ocene v skladu z navedeno točko ali se teh ocen v vmesnem času ne poda v opazovanje.

49.

Bonitetna agencija prekrši točko (c) člena 8(6), če ne izvede ponovnega ocenjevanja bonitetne ocene, izdelane na podlagi metod, modelov ali bistvenih predpostavk bonitetnega ocenjevanja, na podlagi spremenjenih metod, če skupni učinek teh sprememb vpliva na zadevne bonitetne ocene.

50.

Bonitetna agencija prekrši člen 9, če odda pomembne operativne funkcije v zunanje izvajanje tako, da se bistveno poslabša kakovost notranjih kontrol bonitetne agencije ali zmožnost ESMA, da nadzira, kako bonitetna agencija izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s to uredbo.

51.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v zvezi z drugim odstavkom točke 4 dela I oddelka D Priloge I, če izda bonitetno oceno ali ne prekliče obstoječe bonitetne ocene v primeru pomanjkanja zanesljivih podatkov ali zapletenosti strukture nove vrste finančnega instrumenta ali nezadovoljive kakovosti razpoložljivih informacij ali če se zaradi njih pojavijo resni dvomi o tem, ali lahko bonitetna agencija zagotovi verodostojno bonitetno oceno.

52.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(6), če uporablja ime ESMA ali katerega koli pristojnega organa na tak način, ki bi namigoval ali nakazoval, da je ta ESMA ali pristojni organ odobril bonitetne ocene ali kakršne koli dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, ki jih izvaja bonitetna agencija.

53.

Bonitetna agencija prekrši člen 13, če zaračunava pristojbino ali takse za informacije, zagotovljene v skladu s členi 8 do 12.

54.

Bonitetna agencija, ki je pravna oseba, ustanovljena v Uniji, prekrši člen 14(1), če ne zaprosi za registracijo za namene člena 2(1).

II.   Kršitve, povezane z ovirami nadzornih dejavnosti

1.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s točko 7 oddelka B Priloge I, če ne zagotovi evidence ali revizijskih sledi svojih dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, kot je zahtevano v teh določbah.

2.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s prvim odstavkom točke 8 oddelka B Priloge I, če ne hrani evidenc ali revizijskih sledi iz točke 7 navedenega oddelka vsaj pet let, ali če teh evidenc ali revizijskih sledi ne da na voljo ESMA na njegovo zahtevo.

3.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s točko 9 oddelka B Priloge I, če ne ohrani evidenc, v katerih so določene pravice in obveznosti bonitetne agencije ali ocenjevanega subjekta ali njegovih povezanih tretjih oseb v okviru dogovora za opravljanje storitev bonitetnega ocenjevanja, med trajanjem razmerja z ocenjenim subjektom ali njegovo povezano tretjo osebo.

4.

Bonitetna agencija prekrši člen 11(2), če ne predloži zahtevanih informacij ali če teh informacij ne predloži v zahtevani obliki, kakor je določena v navedenem odstavku.

5.

Bonitetna agencija prekrši člen 11(3) v zvezi s točko 2 dela I oddelka E Priloge I, če ESMA ne predloži seznama svojih pomožnih storitev.

6.

Bonitetna agencija prekrši drugi pododstavek člena 14(3), če ne obvesti ESMA o bistvenih spremembah pogojev za začetno registracijo v skladu z navedenim pododstavkom.

7.

Bonitetna agencija prekrši člen 23b(1), če pri odgovoru na enostavni zahtevek za informacije v skladu s členom 23b(2) ali kot odziv na sklep o zahtevi za informacije v skladu s členom 23b(3) predloži napačne ali zavajajoče informacije.

8.

Bonitetna agencija prekrši točko (c) člena 23c(1), če na vprašanja, zastavljena v skladu z navedeno točko, predloži napačne ali zavajajoče odgovore.

III.   Kršitve v zvezi z določbami razkrivanja

1.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi s točko 2 oddelka B Priloge I, če javnosti ne razkrije imen ocenjevanih subjektov ali povezanih tretjih oseb, od katerih prejema več kot 5 % svojih letnih prihodkov.

2.

Bonitetna agencija prekrši člen 6(2) v zvezi z drugim delom tretjega odstavka točke 4 oddelka B Priloge I, če v končnem poročilu o bonitetnih ocenah ne razkrije pomožne storitve, nudene ocenjenemu subjektu ali njegovi povezani tretji osebi.

3.

Bonitetna agencija prekrši člen 8(1), če javnosti ne razkrije metod, modelov ali ključnih predpostavk bonitetnega ocenjevanja, ki jih uporablja pri dejavnostih bonitetnega ocenjevanja, kot je opisano v točki 5 dela I oddelka E Priloge I.

4.

Bonitetna agencija prekrši točko (a) člena 8(6), kadar se spremenijo metodologije, modeli ali ključne predpostavke, uporabljene pri dejavnosti bonitetnega ocenjevanja, vendar se nemudoma ne razkrije verjetnega obsega zadevnih bonitetnih ocen ali pa se obseg zadevnih ocen razkrije, vendar ne z uporabo istih sredstev komuniciranja kot so bila uporabljena pri dodelitvi zadevnih bonitetnih ocen.

5.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(1), če ne razkrije na selektivni osnovi ali pravočasno odločitev o prenehanju bonitetnega ocenjevanja, vključno z vsemi razlogi zanje.

6.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v zvezi s točko 1 ali 2, prvim odstavkom točke 4 ali točko 5 dela I oddelka D Priloge I ali dela II oddelka D Priloge I, če ne predloži informacij, zahtevanih s temi določbami, ko predstavi oceno.

7.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(2) v zvezi s točko 3 dela I oddelka D Priloge I, če ocenjevanega subjekta ne obvesti vsaj 12 ur pred objavo bonitetne ocene.

8.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(3), če ne zagotovi, da se bonitetne kategorije, ki se dodelijo strukturiranim finančnim instrumentom, jasno razlikujejo z uporabo dodatnega simbola, ki jih razlikuje od bonitetnih kategorij, ki se uporabljajo za vse druge subjekte, finančne instrumente ali finančne obveznosti.

9.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(4), če ne razkrije svojih politik ali postopkov v zvezi z nenaročenimi bonitetnimi ocenami.

10.

Bonitetna agencija prekrši člen 10(5), če pri izdaji nenaročene bonitetne ocene ne predloži informacij, ki jih ta odstavek zahteva, ali če ne prepozna nenaročene bonitetne ocene kot takšne.

11.

Bonitetna agencija prekrši člen 11(1), če v celoti ne razkrije ali nemudoma ne posodobi informacij v zvezi z zadevami, določenimi v oddelku E dela I Priloge I.

PRILOGA IV

Seznam koeficientov, povezanih z oteževalnimi in olajševalnimi dejavniki, za uporabo člena 36a(3)

Naslednji koeficienti se seštevajo in uporabijo z osnovnimi zneski iz člena 36a(2) na podlagi vsakega posameznega oteževalnega in olajševalnega dejavnika v nadaljevanju:

I.   Koeficienti prilagoditve, povezani z oteževalnimi dejavniki

1.

Če se je kršitev večkrat pojavljala, se za vsako ponovitev kršitve uporabi dodatni koeficient 1,1.

2.

Če se je kršitev pojavljala več kot šest mesecev, se uporabi koeficient 1,5.

3.

Če je kršitev razkrila sistemske pomanjkljivosti v organizaciji bonitetne agencije, zlasti v njenih postopkih, sistemih za upravljanje ali notranji kontroli, se uporabi koeficient 2,2.

4.

Če je kršitev negativno vplivala na kakovost bonitetnih ocen, ki jih izdeluje zadevna bonitetna agencija, se uporabi koeficient 1,5.

5.

Če je bila kršitev storjena namerno, se uporabi koeficient 2.

6.

Če po ugotovitvi kršitve ni bil sprejet nikakršen ukrep za njeno odpravo, se uporabi koeficient 1,7.

7.

Če višje vodstvo bonitetne agencije pri opravljanju preiskav ni sodelovalo z ESMA, se uporabi koeficient 1,5.

II.   Koeficienti prilagoditve, povezani z olajševalnimi dejavniki

1.

Če je kršitev povezana s kršitvami iz oddelkov II ali III Priloge III in se je pojavljala manj kot deset delovnih dni, se uporabi koeficient 0,9.

2.

Če višje vodstvo bonitetne agencije lahko dokaže, da je sprejelo vse nujne ukrepe za preprečitev kršitve, se uporabi koeficient 0,7.

3.

Če je bonitetna agencija o kršitvi hitro, učinkovito in v celoti obvestila ESMA, se uporabi koeficient 0,4.

4.

Če bonitetna agencija prostovoljno sprejme ukrepe za zagotovitev, da v prihodnje ne bo prišlo do podobne kršitve, se uporabi koeficient 0,6.


Top