Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32011R0182

Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije

OJ L 55, 28.2.2011, p. 13–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 01 Volume 005 P. 291 - 296

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj

28.2.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 55/13


UREDBA (EU) št. 182/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. februarja 2011

o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 291(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če so za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije potrebni enotni pogoji, se s temi akti (v nadaljnjem besedilu: temeljni akti) na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila ali, v ustrezno utemeljenih posebnih primerih ter v primerih iz členov 24 in 26 Pogodbe o Evropski uniji, na Svet.

(2)

Zakonodajalec ob doslednem upoštevanju meril iz Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v zvezi z vsakim temeljnim aktom odloči, ali bo prenesel izvedbena pooblastila na Komisijo v skladu s členom 291(2) navedene pogodbe.

(3)

Doslej je izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije urejal Sklep Sveta 1999/468/ES (2).

(4)

V skladu s PDEU zdaj Evropski parlament in Svet določita splošna pravila in načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(5)

Zagotoviti je treba, da so postopki za tak nadzor jasni, učinkoviti in sorazmerni z naravo izvedbenih aktov ter da odražajo institucionalne zahteve PDEU, pa tudi pridobljene izkušnje in splošno prakso, ki se je uporabljala pri izvajanju Sklepa 1999/468/ES.

(6)

V tistih temeljnih aktih, ki zahtevajo, da države članice nadzirajo sprejetje izvedbenih aktov Komisije, je primerno, da se za namene takega nadzora ustanovijo odbori, sestavljeni iz predstavnikov držav članic, ki jim predseduje Komisija.

(7)

Nadzorni mehanizem bi moral, kjer je to primerno, vključevati predložitev zadeve odboru za pritožbe, ki bi se moral sestati na ustrezni ravni.

(8)

V interesu poenostavitve bi morala Komisija izvajati izvedbena pooblastila v skladu z enim od dveh postopkov, in sicer svetovalnim postopkom ali postopkom pregleda.

(9)

Zaradi nadaljnje poenostavitve bi morala za odbore veljati skupna postopkovna pravila, ki bi vključevala temeljne določbe o njihovem delovanju in možnost, da podajo mnenja na podlagi pisnega postopka.

(10)

Določiti bi bilo treba merila, ki bi opredeljevala postopek za sprejemanje izvedbenih aktov s strani Komisije. Zaradi zagotavljanja večje usklajenosti bi morale biti postopkovne zahteve sorazmerne z naravo in učinkom izvedbenih aktov, ki jih je treba sprejeti.

(11)

Postopek pregleda bi bilo treba uporabljati zlasti za sprejemanje aktov, ki se splošno uporabljajo in so zasnovani za izvajanje temeljnih aktov, ter posebnih izvedbenih aktov, ki bi lahko imeli znaten učinek. Ta postopek bi moral zagotoviti, da Komisija izvedbenih aktov ne more sprejeti, če niso v skladu z mnenjem odbora, razen v zelo izjemnih okoliščinah, ko bi se lahko uporabljali za določen čas. Postopek bi moral tudi zagotoviti, da ima Komisija možnost pregledati osnutke izvedbenih aktov, če odbor ni podal mnenja, pri čemer se upoštevajo stališča, izražena v okviru odbora.

(12)

Kadar se s temeljim aktom na Komisijo prenesejo izvedbena pooblastila v zvezi s programi, ki imajo znatne proračunske posledice ali so namenjeni tretjim državam, bi se moral uporabljati postopek pregleda.

(13)

Predsednik odbora bi si moral prizadevati poiskati rešitve, ki bi bile deležne največje možne podpore v odboru ali odboru za pritožbe, in bi moral pojasniti, na kakšen način so se upoštevale razprave in predlogi o spremembah. V ta namen bi morala Komisija posebno pozornost nameniti stališčem, ki so izražena v odboru ali v odboru za pritožbe v zvezi z osnutki dokončnih protidampinških ali izravnalnih ukrepov.

(14)

Z namenom poiskati uravnotežene rešitve bo Komisija pri razmišljanju o sprejetju drugih osnutkov izvedbenih aktov na posebej občutljivih področjih, kot so davki, zdravje potrošnikov, varnost hrane in zaščita okolja, v največji možni meri ravnala tako, da ne bo nasprotovala prevladujočemu stališču, ki se morda v odboru za pritožbe pojavi v zvezi z ustreznostjo izvedbenega akta.

(15)

Svetovalni postopek bi bilo treba kot splošno pravilo uporabljati v vseh drugih primerih ali če se ta postopek šteje za ustreznejšega.

(16)

Omogočiti bi bilo treba, če to določa temeljni akt, sprejetje izvedbenih aktov, ki se v izredno nujnih primerih začnejo uporabljati takoj.

(17)

Evropski parlament in Svet bi bilo treba takoj in redno obveščati o postopkih v odborih.

(18)

Evropski parlament ali Svet bi morala imeti možnost kadar koli obvestiti Komisijo, da po njunem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, ob upoštevanju njunih pravic v zvezi s pregledom zakonitosti aktov Unije.

(19)

Dostop javnosti do informacij o postopkih v odborih bi bilo treba zagotoviti v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (3).

(20)

Komisija bi morala vzdrževati register z informacijami o postopkih v odborih. Posledično bi se morala za uporabo registra uporabljati ista pravila kot v zvezi z varstvom zaupnih dokumentov, ki se uporabljajo za Komisijo.

(21)

Sklep 1999/468/ES bi bilo treba razveljaviti. Za zagotovitev prehoda z ureditve iz Sklepa 1999/468/ES na ureditev iz te uredbe bi se morala vsa sklicevanja v obstoječi zakonodaji na postopke iz navedenega sklepa, z izjemo regulativnega postopka s pregledom iz člena 5a Sklepa, razumeti kot sklicevanja na ustrezne postopke iz te uredbe. Učinke člena 5a Sklepa 1999/468/ES bi bilo treba začasno ohraniti za namene obstoječih temeljnih aktov, ki se sklicujejo na navedeni člen.

(22)

Ta uredba ne vpliva na pooblastila Komisije v zvezi z izvajanjem pravil o konkurenci, kakor so določena v PDEU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa splošna pravila in načela, na katerih temeljijo mehanizmi, ki se uporabljajo, kadar je v pravno zavezujočem aktu Unije (v nadaljnjem besedilu: temeljni akt) opredeljena potreba po enotnih pogojih za izvajanje in kadar določa, da države članice nadzirajo sprejetje izvedbenih aktov Komisije.

Člen 2

Izbira postopkov

1.   V temeljnem aktu je lahko, ob upoštevanju narave ali učinka zahtevanega izvedbenega akta, določena uporaba svetovalnega postopka ali postopka pregleda.

2.   Postopek pregleda se uporablja zlasti za sprejetje:

(a)

izvedbenih aktov, ki se splošno uporabljajo;

(b)

drugih izvedbenih aktov, ki se nanašajo na:

(i)

programe z bistvenimi posledicami;

(ii)

skupno kmetijsko in skupno ribiško politiko;

(iii)

okolje, varovanje in varnost, ali zaščito zdravja ali varnosti ljudi, živali ali rastlin;

(iv)

skupno trgovinsko politiko;

(v)

davke.

3.   Svetovalni postopek se kot splošno pravilo uporablja za sprejetje izvedbenih aktov, ki ne sodijo v področje uporabe odstavka 2. Vendar se v ustrezno utemeljenih primerih svetovalni postopek lahko uporablja za sprejetje izvedbenih aktov iz odstavka 2.

Člen 3

Skupne določbe

1.   Skupne določbe iz tega člena se uporabljajo za vse postopke iz členov 4 do 8.

2.   Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic. Odboru predseduje predstavnik Komisije. Predsednik pri glasovanju v odboru ne sodeluje.

3.   Predsednik odboru predloži osnutek izvedbenega akta, ki naj ga sprejme Komisija.

Razen v ustrezno utemeljenih primerih predsednik skliče sejo najhitreje 14 dni po predložitvi osnutka izvedbenega akta in osnutka dnevnega reda odboru. Odbor svoje mnenje o osnutku izvedbenega akta poda v roku, ki ga predsednik lahko določi glede na nujnost zadeve. Roki so sorazmerni in članom odbora omogočajo, da čim prej in učinkovito preučijo osnutek izvedbenega akta in izrazijo svoja stališča.

4.   Dokler odbor ne poda mnenja, lahko kateri koli član odbora predlaga spremembe, predsednik pa lahko predloži spremenjene različice osnutka izvedbenega akta.

Predsednik si prizadeva poiskati rešitve, ki bodo v odboru deležne največje možne podpore. Predsednik obvesti odbor, na kakšen način se je upoštevalo razprave in predloge za spremembe, zlasti tiste predloge, ki so bili deležni široke podpore članov odbora.

5.   Predsednik lahko v ustrezno utemeljenih primerih pridobi mnenje odbora na podlagi pisnega postopka. Predsednik pošlje članom odbora osnutek izvedbenega akta in glede na nujnost zadeve določi rok, v katerem lahko podajo mnenje. Za vsakega člana odbora, ki pred iztekom tega roka ne nasprotuje osnutku izvedbenega akta ali se izrecno ne vzdrži glasovanja o njem, se šteje, da je dal tiho soglasje k osnutku izvedbenega akta.

Razen če temeljni akt ne določa drugače, se pisni postopek zaključi brez izida, če se v roku iz prvega pododstavka za to odloči predsednik ali če to zahteva član odbora. V takem primeru predsednik v razumnem času skliče sejo odbora.

6.   Mnenje odbora se zabeleži v zapisnik. Člani odbora imajo pravico zahtevati, da se njihovo stališče zabeleži v zapisnik. Predsednik nemudoma pošlje zapisnik članom odbora.

7.   Nadzorni mehanizem po potrebi vključuje predložitev zadeve odboru za pritožbe.

Odbor za pritožbe sprejme svoj poslovnik z navadno večino svojih članov na predlog Komisije.

Ko je zadeva predložena odboru za pritožbe, se, razen v ustrezno utemeljenih primerih, sestane najhitreje 14 dni in najpozneje šest tednov po datumu predložitve zadeve. Brez poseganja v odstavek 3 odbor za pritožbe poda svoje mnenje v dveh mesecih po predložitvi zadeve.

Odboru za pritožbe predseduje predstavnik Komisije.

Predsednik določi datum seje odbora za pritožbe v tesnem sodelovanju s člani odbora, da se državam članicam in Komisiji omogoči ustrezna zastopanost. Komisija skliče prvo sejo odbora za pritožbe do 1. aprila 2011, da se sprejme njegov poslovnik.

Člen 4

Svetovalni postopek

1.   Kadar se uporablja svetovalni postopek, odbor poda svoje mnenje, po potrebi na podlagi glasovanja. Če odbor glasuje, se mnenje sprejme z navadno večino njegovih članov.

2.   Komisija odloči o osnutku izvedbenega akta, ki se ga sprejme, pri čemer čim bolj upošteva ugotovitve razprav v okviru odbora in podano mnenje.

Člen 5

Postopek pregleda

1.   Kadar se uporablja postopek pregleda za akte, ki se sprejmejo na predlog Komisije, odbor poda mnenje z večino, kakor je določena v členu 16(4) in (5) Pogodbe o Evropski uniji in, po potrebi, členu 238(3) PDEU. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru se tehtajo na način, določen v navedenih členih.

2.   Kadar je mnenje odbora pozitivno, Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta.

3.   Brez poseganja v člen 7 Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme, če je mnenje odbora negativno. Kadar se oceni, da je izvedbeni akt potreben, lahko predsednik v roku dveh mesecev od izdaje negativnega mnenja predloži spremenjeno različico osnutka izvedbenega akta istemu odboru ali v roku enega meseca od izdaje mnenja odboru za pritožbe predloži osnutek izvedbenega akta v ponovno obravnavo.

4.   Kadar mnenje ni podano, lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, razen v primerih iz drugega pododstavka. Kadar Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, lahko predsednik odboru predloži spremenjeno različico osnutka izvedbenega akta.

Brez poseganja v člen 7 Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta, kadar:

(a)

navedeni akt zadeva davke, finančne storitve, zaščito zdravja ali varnosti ljudi, živali ali rastlin, ali dokončne večstranske zaščitne ukrepe;

(b)

temeljni akt določa, da osnutek izvedbenega akta ne sme biti sprejet, kadar mnenje ni podano, ali

(c)

aktu nasprotuje navadna večina članov odbora.

V vsakem od primerov, navedenih v drugem pododstavku, kadar se oceni, da je izvedbeni akt potreben, lahko predsednik v roku dveh mesecev od datuma glasovanja predloži spremenjeno različico navedenega akta istemu odboru ali v roku enega meseca od datuma glasovanja odboru za pritožbe predloži osnutek izvedbenega akta v ponovno obravnavno.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 se za sprejetje osnutkov dokončnih protidampinških ali izravnalnih ukrepov v primeru, ko odbor ne poda mnenja in ko navadna večina njegovih članov nasprotuje osnutku izvedbenega akta, uporabi sledeči postopek.

Komisija opravi posvetovanja z državami članicami. Komisija najhitreje v štirinajstih dneh in najpozneje v enemu mesecu po seji odbora člane odbora seznani z izidi teh posvetovanj in predloži osnutek izvedbenega akta odboru za pritožbe. Z odstopanjem od člena 3(7) se odbor za pritožbe sestane najhitreje v štirinajstih dneh in najpozneje v enem mesecu po predložitvi osnutka izvedbenega akta. Odbor za pritožbe poda svoje mnenje v skladu s členom 6. Roki iz tega odstavka ne posegajo v dejstvo, da je treba spoštovati roke, navedene v zadevnih temeljnih aktih.

Člen 6

Predložitev zadeve odboru za pritožbe

1.   Odbor za pritožbe poda mnenje z večino, ki je določena v členu 5(1).

2.   Dokler mnenje še ni podano, lahko vsak član odbora za pritožbe predlaga spremembe k osnutku izvedbenega akta, predsednik pa se lahko odloči, ali bo akt spremenil.

Predsednik si prizadeva poiskati rešitve, ki bodo deležne največje možne podpore v odboru za pritožbe.

Predsednik odbor za pritožbe obvesti, na kakšen način so se upoštevali razprave in predlogi za spremembe, zlasti tisti predlogi sprememb, ki so bili deležni široke podpore članov odbora za pritožbe.

3.   Kadar je mnenje odbora za pritožbe pozitivno, Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta.

Kadar mnenje ni podano, Komisija lahko sprejme osnutek izvedbenega akta.

Kadar je mnenje odbora za pritožbe negativno, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 Komisija ne sprejme osnutka ukrepov, ko gre za sprejetje dokončnih večstranskih zaščitnih ukrepov, če večina iz člena 5(1) ni izglasovala pozitivnega mnenja.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 odbor za pritožbe do 1. septembra 2012 poda mnenje o osnutkih dokončnih protidampinških ali izravnalnih ukrepov z navadno večino svojih članov.

Člen 7

Sprejetje izvedbenih aktov v izjemnih primerih

Z odstopanjem od člena 5(3) in drugega pododstavka člena 5(4) lahko Komisija sprejme osnutek izvedbenega akta, če ga je treba sprejeti nemudoma, da bi se preprečila znatna motnja na področju kmetijskih trgov ali nevarnost za finančne interese Unije v smislu člena 325 PDEU.

Komisija v takem primeru nemudoma predloži sprejeti izvedbeni akt odboru za pritožbe. Če je mnenje odbora za pritožbe o sprejetem izvedbenem aktu negativno, Komisija navedeni akt takoj razveljavi. Če odbor za pritožbe poda pozitivno mnenje ali mnenja ne poda, ostane izvedbeni akt v veljavi.

Člen 8

Izvedbeni akti, ki se začnejo takoj uporabljati

1.   Z odstopanjem od členov 4 in 5 je v temeljnem aktu lahko določeno, da se v izredno nujnih ustrezno utemeljenih primerih uporablja ta člen.

2.   Komisija sprejme izvedbeni akt, ki se začne uporabljati takoj brez predhodne predložitve odboru in velja za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev, razen če temeljni akt določa drugače.

3.   Predsednik najpozneje 14 dni po njegovem sprejetju akt iz odstavka 2 predloži ustreznemu odboru, da pridobi njegovo mnenje.

4.   Če se zaradi podanega negativnega mnenja odbora uporabi postopek pregleda, Komisija nemudoma razveljavi izvedbeni akt, sprejet v skladu z odstavkom 2.

5.   Kadar Komisije sprejme začasne protidampinške ali izravnalne ukrepe, se uporabi postopek iz tega člena. Komisija sprejme te ukrepe po posvetovanju z državami članicami ali, v izjemno nujnih primerih, po obvestitvi držav članic. V primeru obvestitve se začnejo posvetovanja najpozneje deset dni po izdaji uradnega obvestila državam članicam o sprejetih ukrepih Komisije.

Člen 9

Poslovnik

1.   Vsak odbor sprejme svoj poslovnik z navadno večino svojih članov na predlog predsednika in na podlagi standardiziranega poslovnika, ki ga Komisija pripravi po posvetovanju z državami članicami. Komisija standardiziran poslovnik objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Obstoječi odbori svoje poslovnike po potrebi prilagodijo standardiziranemu poslovniku.

2.   Za odbore se uporabljajo načela in pogoji glede dostopa javnosti do dokumentov in pravila o varstvu podatkov, ki se uporabljajo za Komisijo.

Člen 10

Informacije o postopkih v odboru

1.   Komisija vodi register o postopkih v odboru, ki vsebuje:

(a)

seznam odborov;

(b)

dnevne rede sej odborov;

(c)

povzetke zapisov ter sezname organov in organizacij, ki jim pripadajo osebe, ki so jih države članice imenovale za svoje predstavnike;

(d)

osnutke izvedbenih aktov, za katere so odbori zaprošeni za mnenje;

(e)

izide glasovanj;

(f)

končne osnutke izvedbenih aktov, ki sledijo podanim mnenjem v odborih;

(g)

informacije o sprejetju končnih osnutkov izvedbenih aktov s strani Komisije in

(h)

statistične podatke o delu odborov.

2.   Komisija objavi tudi letno poročilo o delu odborov.

3.   Evropski parlament in Svet imata dostop do informacij iz odstavka 1 v skladu z veljavnimi pravili.

4.   Ko so te poslane članom odbora, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu na voljo dokumente iz točk (b), (d) in (f) odstavka 1, hkrati pa jih seznani z dostopnostjo takih dokumentov.

5.   Napotila na vse dokumente iz točk (a) do (g) odstavka 1 in informacije iz točke (h) odstavka 1 se objavijo v registru.

Člen 11

Pravica Evropskega parlamenta in Sveta do nadzora

Kadar se temeljni akt sprejme v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, lahko Evropski parlament ali Svet Komisijo kadar koli opozori, da po njegovem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu. V takšnem primeru Komisija ponovno pregleda osnutek izvedbenega akta, pri čemer upošteva izražena stališča, ter Evropski parlament in Svet obvesti, ali namerava osnutek izvedbenega akta ohraniti, spremeniti ali umakniti.

Člen 12

Razveljavitev Sklepa 1999/468/ES

Sklep 1999/468/ES se razveljavi.

Učinki člena 5a Sklepa 1999/468/ES se ohranijo za namene obstoječih temeljnih aktov, ki se sklicujejo na ta člen.

Člen 13

Prehodne določbe: prilagoditev obstoječih temeljnih aktov

1.   Če je v temeljnih aktih, sprejetih pred začetkom veljavnosti te uredbe, določeno izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije v skladu s Sklepom 1999/468/ES, se uporabijo naslednja pravila:

(a)

kadar se temeljni akt sklicuje na člen 3 Sklepa 1999/468/ES, se uporabi svetovalni postopek iz člena 4 te uredbe;

(b)

kadar se temeljni akt sklicuje na člen 4 Sklepa 1999/468/ES, se uporabi postopek pregleda iz člena 5 te uredbe, razen drugega in tretjega pododstavka člena 5(4);

(c)

kadar se temeljni akt sklicuje na člen 5 Sklepa 1999/468/ES, se uporabi postopek pregleda iz člena 5 te uredbe in za temeljni akt se šteje, da določa, da v primeru, ko mnenje ni podano, Komisija ne sme sprejeti osnutka izvedbenega akta, kakor je določeno v točki (b) drugega pododstavka člena 5(4);

(d)

kadar se temeljni akt sklicuje na člen 6 Sklepa 1999/468/ES, se uporablja člen 8 te uredbe;

(e)

kadar se temeljni akt sklicuje na člena 7 in 8 Sklepa 1999/468/ES, se uporabljata člena 10 in 11 te uredbe.

2.   Člena 3 in 9 te uredbe se uporabljata za vse obstoječe odbore za namene odstavka 1.

3.   Člen 7 te uredbe se uporablja le za obstoječe postopke, ki se sklicujejo na člen 4 Sklepa 1999/468/ES.

4.   Prehodne določbe iz tega člena ne posegajo v naravo zadevnih aktov.

Člen 14

Prehodna ureditev

Ta uredba ne vpliva na postopke v teku, v okviru katerih je odbor že podal mnenje v skladu s Sklepom 1999/468/ES.

Člen 15

Pregled

Komisija do 1. marca 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izvajanju te uredbe, po potrebi skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi.

Člen 16

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. marca 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 16. februarja 2011

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednik

MARTONYI J.


(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. decembra 2010 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 14. februarja 2011.

(2)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(3)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.


IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA, SVETA IN KOMISIJE

Komisija mora v skladu s členom 5(2) sprejeti osnutek izvedbenega akta, če odbor sprejme pozitivno mnenje. Ta določba ne izključuje možnosti, da Komisija v skladu z sedanjo prakso v zelo izjemnih primerih upošteva nove okoliščine, ki so nastale po glasovanju, in odloči, da ne bo sprejela osnutka izvedbenega akta, potem ko je ustrezno obvestila odbor in zakonodajalca.


IZJAVE KOMISIJE

Komisija bo nadaljevala pregled vseh veljavnih zakonodajnih aktov, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili prilagojeni regulativnemu postopku s pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi delegiranih aktov, uvedenih s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Komisija bo čim prej pripravila ustrezne predloge, najpozneje pa do datumov, navedenih v okvirnem časovnem razporedu, priloženem k tej izjavi.

Komisija bo med tem usklajevanjem redno obveščala Evropski parlament o osnutkih izvedbenih ukrepov, povezanih z navedenimi instrumenti, ki bi morali v prihodnosti postati delegirani akti.

Komisija bo v zvezi z veljavnimi zakonodajnimi akti, ki trenutno vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom, v vsakem instrumentu, ki ga namerava spremeniti, pregledala določbe, povezane s tem postopkom, da bi jih v ustreznem času prilagodila merilom iz Pogodbe. Poleg tega bosta Evropski parlament in Svet lahko označila temeljne akte, za katere menita, da jih je treba prednostno prilagoditi.

Komisija bo ocenila rezultate tega procesa konec leta 2012 in presodila, koliko zakonodajnih aktov, ki vsebujejo sklice na regulativni postopek s pregledom, ostane veljavnih. Komisija bo nato pripravila ustrezne zakonodajne pobude za dokončanje prilagoditve. Skupni cilj Komisije je, da bodo do konca sedmega mandata Parlamenta iz vseh zakonodajnih instrumentov odstranjene vse določbe, ki se sklicujejo na regulativni postopek s pregledom.

Komisija poudarja, da je pred kratkim začela izvajati študijo, ki bo zagotovila celovit in objektiven pregled vseh vidikov politike trgovinske zaščite EU in prakse, vključno z ovrednotenjem izvrševanja, metod, uporabe in učinkovitosti sedanje sheme instrumentov trgovinske zaščite pri doseganju svojih ciljev trgovinske politike, ovrednotenjem učinkovitosti obstoječih in možnih odločitev Evropske unije na področju politike (na primer preskus ravnovesja interesov Unije, pravilo nižje dajatve in sistem pobiranja dajatev) v primerjavi z odločitvami nekaterih trgovinskih partnerjev na področju politike ter pregledom osnovne protidampinške uredbe in osnovne protisubvencijske uredbe glede na upravno prakso institucij EU, sodbe Sodišča Evropske unije ter priporočila in odločitve Organa STO za poravnavo sporov.

Komisija namerava glede na rezultate študije in poteka pogajanj v okviru STO o razvojni agendi iz Dohe raziskati, ali in kako nadalje nadgraditi in posodobiti instrumente trgovinske zaščite EU.

Komisija prav tako poudarja nedavne pobude, ki jih je sprejela za izboljšanje preglednosti delovanja instrumentov trgovinske zaščite (kot je imenovanje pooblaščenca za zaslišanje), in svoje delo z državami članicami za pojasnitev ključnih elementov tržne zaščite. Komisija temu delu pripisuje precejšen pomen in si bo s posvetovanjem z državami članicami prizadevala za določitev drugih pobud, ki bi se lahko sprejele v zvezi s tem.

V skladu s pravili komitologije, ki temeljijo na Sklepu Sveta 1999/468/ES, mora Komisija, kadar je upravljalni odbor za skupno kmetijsko politiko izdal negativno mnenje, predložiti zadevni osnutek ukrepa Svetu, ki lahko v enem mesecu sprejme drugačno odločitev. Komisija vseeno lahko ukrepa, saj lahko izbira med uvedbo ukrepa ali odložitvijo njegovega izvajanja. Komisija tako lahko uporabi ukrep, ko oceni, da bi na primer odložitev njegovega izvajanja na trgu povzročila nepopravljive negativne učinke. Kadar pozneje Svet odloči drugače, postane seveda ukrep, ki ga izvaja Komisija, odvečen. Trenutna pravila tako dajejo Komisiji na voljo instrument, ki omogoča zaščito skupnega interesa vse Unije z vsaj začasnim sprejetjem ukrepa.

Člen 7 te uredbe si prizadeva, da ta pristop ostaja v okviru nove komitološke ureditve, pri tem pa je omejen na izredne okoliščine ter temelji na jasno opredeljenih in omejevalnih merilih. Komisiji bi omogočil, da sprejme osnutek ukrepa kljub negativnemu mnenju odbora za pregled, če „bi njegovo nesprejetje v obveznem roku povzročilo znatne motnje v delovanju trgov (…) ali za finančne interese Unije“. Določba se nanaša na primere, kadar ni mogoče čakati na ponovno glasovanje odbora o istem ali drugem osnutku ukrepa, ker bi to med tem povzročilo znatne motnje v delovanju trga, na primer zaradi špekulacij izvajalcev. Za zagotovitev sposobnosti Unije za ukrepanje bi ta določba državam članicam in Komisiji omogočila še eno strokovno razpravo o osnutku ukrepa, da zadeve ne bi ostale negotove in ponujale možnosti za špekulacije z negativnimi posledicami za trge in proračun.

Takšni primeri lahko namreč nastanejo v okviru vsakodnevnega upravljanja skupne kmetijske politike (na primer določanja izvoznih nadomestil, upravljanja dovoljenj, posebne zaščitne klavzule), kadar je treba pogosto sprejemati hitre odločitve, ki lahko imajo pomembne gospodarske posledice za trge ter tako za kmete in izvajalce, pa tudi za proračun Unije.

Kadar Evropski parlament ali Svet opozorita Komisijo, da po njunem mnenju osnutek izvedbenega akta presega izvedbena pooblastila, določena v temeljnem aktu, bo Komisija takoj proučila osnutek izvedbenega akta in pri tem upoštevala mnenja Evropskega parlamenta ali Sveta.

Komisija bo delovala na način, ki ustrezno upošteva nujnost zadeve.

Pred odločitvijo, ali se osnutek izvedbenega akta sprejme, spremeni ali prekliče, bo Komisija obvestila Evropski parlament ali Svet o ukrepu, ki ga namerava sprejeti in o razlogih za to.


Top