EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32010R1191

Uredba Komisije (EU) št. 1191/2010 z dne 16. decembra 2010 o spremembi Uredbe (ES) št. 1794/2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa Besedilo velja za EGP

OJ L 333, 17.12.2010, p. 6–20 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 07 Volume 020 P. 184 - 198

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 31/12/2014; razveljavil 32013R0391

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2010/1191/oj

17.12.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 333/6


UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1191/2010

z dne 16. decembra 2010

o spremembi Uredbe (ES) št. 1794/2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) (1) ter zlasti člena 15(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) (2) ter zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 (3) določa potrebne ukrepe za razvoj skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki bo skladna z. Razvoj skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki so zagotovljene med vsemi fazami poleta, je izjemnega pomena za izvajanje enotnega evropskega neba. Ureditev bi morala omogočiti večjo preglednost pri določitvi, zaračunavanju in pobiranju pristojbin za uporabnike zračnega prostora ter stroškovno učinkovitost pri zagotavljanju navigacijske službe zračnega prometa. Spodbujati bi morala tudi učinkovitost letov ter pri tem ohranjati optimalno raven varnosti in spodbujati zagotavljanje integriranih storitev.

(2)

Da bi zagotovili učinkovitost skupnega cilja izboljšanja stroškovne učinkovitosti navigacijskih služb zračnega prometa mora ureditev pristojbin spodbujati izboljšanje stroškovne in operativne učinkovitosti na način, ki bo skladen z osrednjim načrtom za upravljanje zračnega prometa v Evropi ter ga bo podpiral.

(3)

Uredbo (ES) št. 1794/2006 je treba posodobiti, da bi omogočili prenos finančnih posledic načrta izvedbe na pristojbine, še posebej glede mehanizmov deljenja stroškov in tveganj v prometu, kot tudi glede sistema spodbud, opisanega v Uredbi Komisije (EU) št. 691/2010 z dne 29. julija 2010 o določitvi načrta izvedbe za navigacijske službe zračnega prometa in funkcije omrežja ter o spremembi Uredbe (ES) št. 2096/2005 o skupnih zahtevah za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa (4). Uredbo (ES) št. 1794/2006 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(4)

Treba bi bilo predvideti ustrezne določbe za zagotovitev nemotenega prehoda na posodobljeno skupno ureditev pristojbin.

(5)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za enotno evropsko nebo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (ES) št. 1794/2006

Uredba (ES) št. 1794/2006 se spremeni:

1.

Člen 1 se spremeni:

a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ta uredba določa ukrepe, potrebne za razvoj skupnega sistema pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa, ki je v skladu z Eurocontrolovim sistemom pristojbin na zračnih poteh.“;

b)

odstavka 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„5.   Države članice se lahko ob upoštevanju tretjega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) št. 691/2010 (5) odločijo, da te uredbe ne uporabljajo za navigacijske službe zračnega prometa na letališčih z manj kot 50 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto, ne glede na največjo vzletno maso in število zasedenih potniških sedežev.

Države članice o tej odločitvi obvestijo Komisijo. Komisija periodično objavi posodobljen seznam letališč, za katera so države članice odločile, da te uredbe ne bodo uporabljale za njihove službe zračnega prometa.

6.   V zvezi z navigacijskimi službami zračnega prometa na letališčih z manj kot 150 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto ne glede na največjo vzletno maso in število zasedenih potniških sedežev, se lahko Države članice pred vsakim referenčnim obdobjem iz člena 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004 odločijo, da ne bodo:

(a)

izračunavale ugotovljenih stroškov v skladu s členom 6 te uredbe;

(b)

izračunavale pristojbin na terminalih, kot je določeno v členu 11 te uredbe;

(c)

določile cen za enoto na terminalih iz člena 13 te uredbe,

Prvi pododstavek se uporablja brez poseganja v uporabo načel iz členov 14 in 15 Uredbe (ES) št. 550/2004 in ob upoštevanju tretjega stavka člena 1(3) Uredbe (EU) št. 691/2010.

Države članice, ki se odločijo, da ne bodo uporabljale določb naštetih v prvem pododstavku izvedejo podrobno oceno izpolnjevanja pogojev iz Priloge I k tej uredbi. Ta ocena vključuje posvetovanje s predstavniki uporabnikov zračnega prostora.

Te države članice Komisiji posredujejo podrobno poročilo o oceni iz tretjega pododstavka. To poročilo mora biti podprto z dokazi, vsebuje zaključke posvetovanj s predstaviki uporabnikov in mora vsebovati popolno obrazložitev za odločitve države članice.

Po posvetovanju z zadevno državo članico lahko Komisija odloči, da pogoji iz Priloge I k tej uredbi niso izpolnjeni in lahko najkasneje dva meseca po prejetju poročila od države članice zahteva, da poda ponovno oceni na podlagi revidiranih pogojev.

Če se Komisija tako odloči, mora v svoji odločitvi navestiv kaere dele ocene je treba revidirati in razloge zanje.

Če je Komisije zahtevala ponovno oceno, mora zadevna država članica predložiti poročilo o zaključkih te revidirane ocene v dveh mesecih po prejetju zahteve Komisije.

Končno poročilo se objavi in je veljavno za čas trajanja referenčnega obdobja.

2.

V člen 2 se dodajo naslednje točke:

„(h)

‚ugotovljeni stroški‘ pomeni stroške, ki so jih opredelile države članice v skladu s členom 15(2)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 550/2004;

(i)

‚referenčno obdobje‘ pomeni referenčno obdobje za načrt izvedbe iz člena 11(3)(d) Uredbe (ES) št. 549/2004;

(j)

‚premiki v komercialnem zračnem prevozu‘ pomeni vsoto vzletov in pristankov v komercialnem zračnem prevozu, izračunano kot povprečje treh let pred sprejetjem načrtov izvedbe iz člena 12 Uredbe (EU) št. 691/2010;

(k)

‚drugi prihodki‘ pomenijo prihodke, pridobljene s strani javnih organov, ali prihodke pridobljene iz komercialnih dejavnosti, ter v primeru cen za enoto na terminalih, tudi prihodke pridobljene iz pogodb ali sporazumov med izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in upravljavci letališč, ki jih izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa lahko uporabijo za zniževanje ravni cen za enoto.“.

3.

V členu 3 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   Sistem pristojbin upošteva načela iz člena 15 Uredbe (ES) št. 550/2004.

2.   Ugotovljeni stroški preletnih navigacijskih storitev zračnega prometa se financirajo spreletnimi pristojbinami, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z določbami poglavja III, in/ali drugimi prihodki.

3.   Ugotovljeni stroški navigacijskih storitev zračnega prometa na terminalih se financirajo s sredstvi pristojbin na terminalih, ki se naložijo uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa v skladu z določbami poglavja III, in/ali drugimi prihodki. Ti lahko vključujejo notranje subvencije, ki so odobrene v skladu z zakonodajo Evropske unije.“.

4.

V členu 4 se odstavka 3 in 4 nadomestita z naslednjim:

„3.   Območje preletnega zaračunavanja se razteza od tal do vključno zgornjega zračnega prostora. Države članice lahko uvedejo posebno območje za kompleksno območje terminalov v območju zaračunavanja.

4.   Če se območja zaračunavanja raztezajo po zračnem prostoru več kot ene države članice, kar je lahko posledica odločitve o vzpostavitvi skupnega območja zaračunavanja v funkcionalnem bloku zračnega prostora, zadevne države članice zagotovijo skladnost in enotnost uporabe te uredbe v zadevnem zračnem prostoru v največjem možnem obsegu.

Kjer enotna uporaba te uredbe v zadevnem zračnem prostoru ni možna, države članice uporabnike o takšnih razlikah uporabe te uredbe obvestijo na pregleden način in o takšnih razlikah uradno obvestijo Komisijo in Eurocontrol.“.

5.

V členu 5 se odstavka 2 in 3 nadomesti z naslednjim:

„2.   Države članice lahko v skladu s členom 15(2)(a) Uredbe (ES) št. 550/2004, kot ugotovljene stroške, uveljavijo naslednje stroške, če nastanejo kot rezultat izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa:

(a)

stroške, ki jih povzročijo ustrezni nacionalni organi;

(b)

stroške, ki jih povzročijo usposobljeni subjekti iz člena 3 Uredbe (ES) št. 550/2004;

(c)

stroške, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov.

3.   V skladu s členom 15a(3) Uredbe (ES) št. 550/2004 se brez poseganja v druge vire financiranja in v skladu s pravom Unije del dohodka iz pristojbin lahko porabi za financiranje skupnih projektov za funkcije, povezane z omrežji, ki so predvsem pomembne za izboljšanje celotne uspešnosti vodenja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa v Evropi. V takem primeru država članica zagotovi, da se uporabi izčrpno in pregledno računovodstvo, da se zagotovi, da uporabniki zračnega prostora ne plačujejo dvojnih obremenitev. Te ugotovljene stroške, ki financirajo skupni projekt, se jasno opredeli v skladu s prilogo II.“.

6.

Člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Ugotovljeni stroški in dejanski stroški vključujejo stroške v zvezi z upravičenimi storitvami, napravami in dejavnostmi iz člena 5 te uredbe ter so določeni v skladu z računovodskimi zahtevami iz člena 12 Uredbe (ES) št. 550/2004.

Enkratni učinki, ki izvirajo iz uvedbe mednarodnih računovodskih standardov, se lahko porazdelijo na obdobje največ 15 let.

Brez poseganja v člena 16 in 18 Uredbe (EU) št. 691/2010 se realni in nominalni ugotovljeni stroški določijo pred začetkom vsakega referenčnega obdobja kot del načrta izvedbe iz člena 11 Uredbe (ES) št. 549/2004 in člena 10(3)(b) Uredbe (EU) št. 691/2010 za vsako koledarsko leto referenčnega obdobja. Cene za enoto se izračunajo na podlagi nominalnih stroškov. Za vsako leto referenčnega obdobja se razlika med nominalnimi ugotovljenimi stroški pred referenčnim obdobjem in ugotovljenimi stroški, ki so bili prilagojeni na podlagi dejanske inflacije, ki jo je za zadevno leto zabeležila Komisija (Eurostat), prenese najpozneje v letu n+2.

Ugotovljeni stroški in dejanski stroški se določijo v nacionalni valuti. Kadar se vzpostavi skupno območje zaračunavanja z enotno stroškovno osnovo za funkcionalni blok zračnega prostora, zadevne države članice zagotovijo pretvorbo nacionalnih stroškov v eure ali nacionalno valuto ene od zadevnih držav članic, da bi se zagotovilpregleden izračun enotne stroškovne osnove ob uporabi prvega pododstavka člena 13(1) te uredbe. O tem uradno obvestijo Komisijo in Eurocontrol.“.

(b)

Odstavek 2 se spremeni:

(i)

Drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Stroški za zaposlene vključujejo bruto osebne prejemke, plačila za nadure, prispevke delodajalcev za socialno varnost in pokojninsko zavarovanje ter druge prejemke. Stroški za pokojninsko zavarovanje se lahko izračunajo na podlagi previdnih predpostavk glede upravljanja sistema ali nacionalne zakonodaje, kakor je to primerno. Takšne predpostavke se podrobno navedejo v nacionalnem načrtu izvedbe.“;

(ii)

četrti in peti pododstavek se nadomestita z naslednjim:

„Amortizacijski stroški se nanašajo na skupna osnovna sredstva, ki se uporabljajo za namene navigacijskih služb zračnega prometa. Osnovna sredstva se amortizirajo, v skladu z njihovo pričakovano obratovalno dobo, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja za ceno sredstev, ki se amortizirajo. Za izračun amortizacijskih stroškov se lahko uporabi obračunavanje nabavnih ali sedanjih stroškov. Metoda se ne spremeni ves čas trajanja amortizacije in je v skladu s stroški uporabljenega kapitala. Kadar se uporabi obračunavanje sedanjih stroškov, se za primerjavo in oceno zagotovijo tudi enakovredni podatki v zvezi z obračunavanjem nabavnih stroškov.

Stroški kapitala so enaki zmnožku:

(a)

vsoti povprečne čiste knjigovodske vrednosti osnovnih sredstev in možnih prilagoditev glede na skupna sredstva, ki jih določi nacionalni nadzorni organ in jih uporablja izvajalec navigacijske službe zračnega prometa in ki obratujejo ali so v pripravi, ter povprečne vrednosti čistih obratnih sredstev, razen obrestovanih računov, ki so potrebna za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa; ter

(b)

ponderiranega povprečja obrestne mere za obveznosti in prihodka iz kapitala. Za navigacijske službe zračnega prometa brez lastniškega kapitala se ponderirano povprečje izračuna na podlagi prihodka, ki se uporablja za razliko med skupnimi sredstvi iz odstavka (a) in obveznostmi.

Izredni stroški so enkratni stroški v zvezi z izvajanjem navigacijskih služb zračnega prometa, ki so nastali med enim letom.

Vsaka prilagoditev zunaj določb mednarodnih računovodskih standardov se navede v nacionalnem načrtu izvedbe, ki se predloži v pregled Komisiji, in v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo II.“.

(c)

V odstavku 3, se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene petega pododstavka odstavka 2 ponderirani faktorji temeljijo na deležu financiranja preko obveznosti ali kapitala. Obrestna mera za obveznosti je enaka povprečni obrestni meri za obveznosti izvajalca navigacijske službe zračnega prometa. Prihodek iz kapitala temelji na dejanskem finančnem tveganju izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa.“.

7.

V členu 7(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za namene točke (b) prvega pododstavka države članice pred vsakim referenčnim obdobjem za vsako letališče opredelijo merila, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov med storitvami na terminalih in preletnimi storitvami, ter o tem obvestijo Komisijo.“.

8.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Preglednost stroškov in mehanizma zaračunavanja

1.   Države članice najmanj šest mesecev pred začetkom vsakega referenčnega obdobja predstavnikom uporabnikov zračnega prostora ponudijo posvetovanje o ugotovljenih stroških, načrtovanih naložbah, lokalnih napovedih enot služb, politiki zaračunavanja in s tem povezanih cenah za enoto in pri tem jim pomagajo izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa. Države članice na pregleden način prikažejo nacionalne stroške ali stroške funkcionalnega bloka zračnega prostora, ki so jih uveljavljale v skladu s členom 5 in cene na enoto predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji in po potrebi Eurocontrolu.

Med referenčnim obdobjem države članice vsako leto predlagajo razpravo s predstavniki uporabnikov zračnega prostora glede kakršnega koli odstopanja od napovedi, zlasti glede:

(a)

dejanskega prometa in stroškov v primerjavi z napovedanim prometom in ugotovljenimi stroški;

(b)

izvajanja mehanizma za delitev tveganja iz člena 11a;

(c)

spodbujevalnih shem iz člena 12.

Takšno posvetovanje se lahko organizirajo na regionalni ravni. Predstavniki uporabnikov zračnega prostora si pridržijo pravico zahtevati dodatna posvetovanja. Posvetovanja z uporabniki se organizirajo tudi sistematično po sprožitvi mehanizma opozarjanja v zvezi z revizijo cene za enoto.

2.   Informacija iz odstavka 1 temelji na poročevalnih preglednicah in podrobnih pravilih iz prilog II in VI, ali, če se je država članica na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora odločila, da ne bo izračunavala ugotovljenih stroškov ali pristojbin na terminalih ali, da ne bo določila cen za enoto v skladu s členom 1(6), informacija iz odstavka 1 temelji na poročevalnih preglednicah in podrobnih pravilih iz priloge III. Zadevna dokumentacija je na voljo predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji, Eurocontrolu in nacionalnim nadzornim organom tri tedne pred posvetovanjem. Za letno posvetovanje iz drugega pododstavka odstavka 1 je dokumentacija na voljo predstavnikom uporabnikov zračnega prostora, Komisiji, Eurocontrolu in nacionalnim nadzornim organom najkasneje 1. novembra.“.

9.

Člen 9 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)

lete, namenjene izključno prevozom vladajočega monarha in njegove/njene ožje družine, voditeljev držav, voditeljev vlad in vladnih ministrov; v vseh primerih mora biti ta izjema utemeljena z ustrezno oznako statusa ali opombo na načrtu leta; “;

(b)

odstavek 4 se spremeni:

(i)

prvi pododstavek se črta;

(ii)

v drugem pododstavku, se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„Stroški, nastali z leti, ki so oproščeni plačila, so sestavljeni iz:“.

10.

Člena 10 in 11 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 10

Izračun preletnih pristojbin

1.   Brez poseganja v možnost iz člena 3(2) za financiranje preletnih navigacijskih služb zračnega prometa iz drugih prihodkov je preletna pristojbina za določen let v določenem območju preletnega zaračunavanja enaka zmnožku cene za enoto, določene za to območje preletnega zaračunavanja, in enot preletnih storitev za ta let.

2.   Cena za enoto in enote preletnih storitev se izračunajo v skladu s Prilogo IV.

Člen 11

Izračun pristojbin na terminalih

1.   Brez poseganja v možnost iz člena 3(3) za financiranje navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih iz drugih prihodkov je pristojbina na terminalu za določen let v določenem območju zaračunavanja na terminalih enaka zmnožku cene za enoto, določene za to območje zaračunavanja na terminalih, in enot storitev na terminalu za ta let. Za namene zaračunavanja se prilet in odhod štejeta kot en sam let. Enota, ki se šteje, je bodisi prihodni ali odhodni let.

2.   Cena za enoto in enote storitev na terminalih se izračunajo v skladu s prilogo V.“.

11.

Vstavi se naslednji člen 11a:

„Člen 11a

Delitev tveganja

1.   Ta člen določa mehanizem za delitev tveganja povezanega s prometom in stroški. Uporablja se v skladu z načeli iz člena 11 Uredbe (EU) št. 691/2010.

2.   Naslednji stroški niso predmet delitve tveganja povezanega s prometom in se povrnejo ne glede na gibanje prometa:

(a)

ugotovljeni stroški, določeni z uporabo člena 5(2), z izjemo sporazumov o čezmejnem izvajanju služb zračnega prometa;

(b)

ugotovljeni stroški izvajalcev meteoroloških služb;

(c)

odobreni prenosi iz predhodnega leta ali referenčnega obdobja ter nagrade ali kazni, ki izhajajo iz sistemov spodbud;

(d)

Preplačila ali nezadostna kritja, ki so posledica sprememb v prometu, se povrnejo najpozneje v letu n+2.

Poleg tega lahko države članice iz delitve tveganja, povezanega s prometom, izvzamejo ugotovljene stroške izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, ki jim je dovoljeno izvajati navigacijske službe zračnega prometa brez dovoljenja, v skladu s členom 7(5) Uredbe (ES) št. 550/2004.

3.   Kadar dejansko število enot storitev v danem letu ni za več kot 2 % višje ali nižje od napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, se dodatni prihodki ali izguba prihodkov izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede na ugotovljene stroške ne prenese.

4.   Kadar dejansko število enot storitev v danem letu n preseže za več kot 2 % višje od napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, se najmanj 70 % dodatnih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo 2-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, povrne uporabnikom zračnega prostora najpozneje v letu n+2.

Kadar je dejansko število enot storitev v danem letu n za več kot 2 % nižje od napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, nosijo največ 70 % izgube prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presegajo 2-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, uporabniki zračnega prostora načeloma najpozneje v letu n+2. Vendar se lahko države članice odločijo za porazdelitev prenosa take izgube prihodkov na več let, da bi se ohranila stabilnost cene za enoto.

5.   Razporeditev tveganja, povezanega s prometom, iz odstavka 4 se določi v nacionalnem načrtu izvedbe ali načrtu izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora za celotno referenčno obdobje na podlagi posvetovanja iz člena 8..

6.   Kadar so dejanske enote storitev v danem letu n nižje od 90 % napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, krijejo celoten znesek izgube prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presega 10-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, uporabniki zračnega prostora načeloma najpozneje v letu n+2. Vendar se lahko države članice odločijo za porazdelitev prenosa take izgube prihodkov na več let, da bi se ohranila stabilnost cene za enoto.

Kadar so dejanske enote storitev v danem letu n višje od 110 % napovedi, določene na začetku referenčnega obdobja, se celotni znesek dodatnih prihodkov zadevnega(-ih) izvajalca(-ev) navigacijskih služb zračnega prometa, ki presega 10-odstotno razliko med dejanskimi enotami storitev in napovedjo glede ugotovljenih stroškov, povrne uporabnikom zračnega prostora načeloma najpozneje v letu n+2.

7.   Izvajalci navigacijske službe zračnega prometa, ki nimajo lastniškega kapitala ali katerih lastniški kapital 31. decembra 2011 ne presega 5 % celotnih obveznosti, se lahko za prvo referenčno obdobje izvzamejo iz delitve tveganja, povezanega s prometom, da bi se dosegel nižji delež financiranja obveznosti. Ti izvajalci navigacijske službe zračnega prometa, ki so izvzeti iz delitve tveganja povezanega s prometom se navedejo v načrtu izvedbe, ki se predloži v pregled Komisiji, in v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo II. Države članice opišejo in utemeljijo načrtovane ukrepe za dosego nižjega deleža financiranja obveznosti ter njihov časovni načrt.

8.   Za delitev tveganja povezanega s stroški se uporabljajo naslednja načela:

(a)

Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški nižji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, nastalo razliko zadrži zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt.

(b)

Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški višji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, krije nastalo razliko zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt , brez poseganja v sprožitev mehanizma opozarjanja iz člena 18 Uredbe (EU) št. 691/2010.

(c)

Točki (a) in (b) se ne moreta uporabljati za razliko med dejanskimi in ugotovljenimi stroški, za katere se lahko šteje, da niso pod nadzorom izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa, držav članic ali usposobljenih subjektov zaradi:

(i)

nepredvidenih sprememb v nacionalnih predpisih o pokojninah in predpisih o pokojninskem računovodstvu;

(ii)

nepredvidenih sprememb v nacionalni davčni zakonodaji;

(iii)

nepredvidenih in novih stroškovnih postavk, ki niso krite z nacionalnim načrtom izvedbe, se pa zakonsko zahtevajo;

(iv)

nepredvidenih sprememb stroškov ali prihodkov, ki izvirajo iz mednarodnih sporazumov;

(v)

znatnih sprememb obrestnih mer za posojila;

Brez poseganja v tretji pododstavek člena 6(1) nacionalni nadzorni organ s seznama iz točk (i) do (v) prvega odstavka vnaprej določi seznam stroškovnih dejavnikov, ki jih ni mogoče nadzirati, in ta je del načrta izvedbe.

Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški nižji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, se nastala razlika povrne uporabnikom zračnega prostora s prenosom na naslednje referenčno obdobje.

Kadar so v celotnem referenčnem obdobju dejanski stroški višji od ugotovljenih stroškov, določenih na začetku referenčnega obdobja, se nastala razlika prenese na uporabnike zračnega prostora s prenosom na naslednje obdobje. Zadevni nacionalni nadzorni organ izrecno odobri prenos potem, ko zagotovi, da:

(i)

je razlika med dejanskimi stroški in ugotovljenimi stroški dejansko posledica razvoja dogodkov, na katere zadevni izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa, država članica ali usposobljeni subjekt ne more vplivati;

(ii)

je razlika v stroških, ki se prenese na uporabnike, posebej določena in razvrščena,

Preneseni znesek se določi s faktorji in opiše v dodatnih informacijah, ki se zagotovijo v skladu s Prilogo VI.“.

12.

V členu 12 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1.   Države članice lahko na nediskriminatorni in pregledni osnovi, na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnega bloka zračnega prostora uvedejo ali odobrijo spodbujevalne sheme za podporo izboljšanja izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa ali zmanjšanje vpliva zračnega prometa na okolje, ki se odražajo v različnem izračunavanju pristojbin na podlagi odstavkov 2 in 3. Te spodbude se lahko uporabijo za izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa in/ali uporabnike zračnega prostora.

2.   V skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 691/2010 lahko države članice na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora sprejmejo finančne spodbude, s pomočjo katerih naj bi njihovi izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa dosegli cilje uspešnosti. Cena za enoto se lahko prilagodi, da se predvidijo nagrade ali kazni za dejansko raven uspešnosti izvajalca navigacijskih služb zračnega prometa glede na ustrezen cilj. Take nagrade ali kazni se lahko uporabijo le, če imajo spremembe zmogljivosti znaten vpliv na uporabnike. Veljavna raven nagrad in kazni je sorazmerna s cilji, ki jih je treba doseči, in z dejansko uspešnostjo. Stopnje sprememb zmogljivosti ter veljavna raven nagrad in kazni se določijo na podlagi ponudbe k posvetovanju iz člena 8 ter navedejo v nacionalnem načrtu izvedbe ali načrtu izvedbe funkcionalnih blokov zračnega prostora.

3.   Če se država članica odloči uporabiti spodbujevalno shemo za uporabnike navigacijskih služb zračnega prometa, na podlagi ponudbe k posvetovanju iz člena 8 prilagodi njihove pristojbine, da se izrazijo prizadevanja teh uporabnikov predvsem za:

(a)

izboljšanje uporabe navigacijskih služb zračnega prometa;

(b)

zmanjšanje vpliva letenja na okolje;

(c)

znižanje skupnih stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in povečanje učinkovitosti, zlasti z znižanjem ali modulacijo stroškov letalske opreme, ki povečuje zmogljivost, ali za kompenziranje neprijetnosti zaradi izbire manj obremenjenih zračnih poti;

(d)

pospešitev uporabe zmogljivosti SESAR ATM.“.

13.

Člen 13 se spremeni:

(a)

Odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.   Države članice zagotovijo, da se cene za enoto določijo za vsako območje zaračunavanja na letni osnovi.

Cene za enoto se določijo v nacionalni valuti. Kadar se države članice, ki se povezujejo v funkcionalni blok zračnega prostora, odločijo vzpostaviti skupno območje zaračunavanja z enotno stroškovno osnovo, se ta stroškovna osnova določi v eurih ali nacionalni valuti ene od zadevnih držav članic. Zadevne države članice o valuti, ki se uporablja obvestijo Komisijo in Eurocontrol.

2.   V skladu s členom 11(4)(e) Uredbe (ES) št. 549/2004 in členom 18 Uredbe (EU) št. 691/2010 se lahko v primeru sprožitve mehanizma opozarjanja cena za enoto v teku leta spremeni.“;

(b)

doda se naslednji odstavek 4:

„4.   Za prvo leto referenčnega obdobja se cene za enoto izračunajo na podlagi načrta izvedbe, ki ga zadevna država članica ali funkcionalni blok zračnega prostora sporoči do 1. novembra predhodnega leta začetku referenčnega obdobja. Kadar se načrti izvedbe sprejmejo po 1. novembru predhodnega leta referenčnemu obdobju, se cene za enoto po potrebi preračunajo na podlagi dokončno sprejetega načrta ali korektivnih ukrepov, ki se uporabljajo.“.

14.

V členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice lahko pobirajo pristojbine z enotno pristojbino za let. Kadar se pristojbine zaračunajo in zberejo na regionalni ravni, je valuta za zaračunavanje lahko euro, administrativna cena za enoto, s katero se preračuna zaračunavanje in zbiranje stroškov, pa se lahko doda zadevni ceni za enoto.“.

15.

Člen 15 se črta.

16.

V členu 17se uvodni del prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa omogočijo nacionalnemu nadzornemu organu ali usposobljenemu subjektu, ki deluje v njegovem imenu, inšpekcijske preglede in nadzor, vključno z ogledi na terenu. Pooblaščenci so pooblaščeni, da:“.

17.

Vstavi se naslednji člen 17a:

„Člen 17a

Pregled

Pregled načrta izvedbe iz člena 24 Uredbe (EU) št. 691/2010, ki ga opravi Komisija, zajema mehanizem za delitev tveganja iz člena 11a te uredbe, spodbujevalne sheme iz člena 12 te uredbe ter njihov učinek in uspešnost pri doseganju zastavljenih ciljev uspešnosti.“.

18.

Priloge I do VI se spremenijo v skladu s prilogo k tej uredbi.

Člen 2

Prehodne določbe

Države članice z nacionalnimi predpisi, ki so obstajali pred 8. julijem 2010 in uvajajo znižanje cene za enoto, ki presega vrednosti Unije uvedene z Uredbo (EU) št. 691/2010 lahko svoje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa izvzamejo iz uporabe člena 11a(3) Uredbe (ES) št. 1794/2006. Ta izjema se uporablja za obdobje, za katerega nacionalni predpisi znižujejo ceno za enoto, vendar to obdobje ne sme presegati konca referenčnega obdobja za 2014. Države članice o teh izjemah obvestijo Komisijo in Eurocontrol.

Države članice lahko uporabo določb Uredbe (ES) št. 1794/2006, kot je bila spremenjena s to uredbo, za pristojbine na terminalih odložijo do 31. decembra 2014. O tem morajo uradno obvestiti Komisijo. Če država članica izvzame pristojbine na terminalih iz določb omenjene uredbe, se celotni stroški za izvajanje navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih povrnejo do 31. decembra 2014.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Začne se uporabljati za stroške, pristojbine in cene za enoto navigacijskih služb zračnega prometa leta 2012.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 16. decembra 2010

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO


(1)  UL L 96, 31.3.2004, str. 10.

(2)  UL L 96, 31.3.2004, str. 1.

(3)  UL L 341, 7.12.2006, str. 3.

(4)  UL L 201, 3.8.2010, str. 1.

(5)  UL L 201, 3.8.2010, str. 1.“.


PRILOGA

Priloge I do VI se spremenijo:

1)

V prilogi I, se doda naslednja točka 5:

„5.

V primeru več kot 150 000 premikov v komercialnem zračnem prevozu na leto se ocena iz točk 1 do 4 opravi na ravni vsakega posameznega letališča.“.

2)

Priloga II se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA II

Preglednost stroškov

1.   POROČEVALNA PREGLEDNICA

Države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izpolnijo naslednje poročevalne preglednice za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti in za vsako referenčno obdobje. Države članice predložijo tudi konsolidirano poročevalno preglednico za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti.

Poročevalna preglednica se izpolni za vsa letališča, ki so predmet določb te uredbe.

Če se območje zaračunavanja razteza po zračnem prostoru več kot ene države članice, izpolnijo preglednico skupaj v skladu z dogovori iz člena 4(4).

Dejanski stroški se ugotovijo na podlagi potrjenih računov. Stroški se ugotovijo v skladu s poslovnim načrtom, ki ga zahteva potrdilo, ter sporočijo v valuti, v kateri so ugotovljeni, v skladu s četrtim pododstavkom člena 6(1).

Da bi Komisija lažje določila vseevropske cilje uspešnosti in brez poseganja v načrte izvedbe, ki se sprejmejo na nacionalni ravni ali na ravni funkcionalnih blokov zračnega prostora, države članice ter izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa v te poročevalne preglednice osemnajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja vnesejo začetne napovedane zneske.

Image

2.   DODATNE INFORMACIJE

Poleg tega države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo vsaj naslednje informacije:

opis metodologije, uporabljene za razporeditev stroškov naprav ali storitev med različne navigacijske službe zračnega prometa, na podlagi seznama naprav in storitev, navedenih v regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo (Doc 7754), in opis metodologije, uporabljene za razporeditev teh stroškov med različna območja zaračunavanja;

opis in utemeljitev metode, sprejete za izračun amortizacijskih stroškov: nabavnih stroškov ali sedanjih stroškov. Če je sprejeto obračunavanje sedanjih stroškov, zagotovitev primerljivih podatkov o nabavnih stroških;

utemeljitev stroškov kapitala, vključno s sestavinami osnovnega premoženja, možnimi prilagoditvami glede na skupna sredstva in prihodkom iz kapitala;

opis skupnih ugotovljenih stroškov za vsako letališče, ki je predmet določb te uredbe, za vsako območje zaračunavanja na terminalih; za letališča z manj kot 20 000 premiki v komercialnem zračnem prevozu na leto, izračunanih kot povprečje preteklih treh let, se stroški lahko prikažejo v skupnem znesku;

opredelitev meril, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov med storitvami na terminalih in preletnimi storitvami za vsako regulirano letališče;

razčlenitev meteoroloških stroškov na neposredne stroške in ‚temeljne stroške MET‘, opredeljene kot stroški pomožnih meteoroloških naprav in storitev, ki služijo tudi meteorološkim potrebam na splošno. Ti vključujejo splošno analizo in napoved, omrežja za opazovanje površine in zgornjega zračnega prostora, meteorološke komunikacijske sisteme, centre za obdelavo podatkov ter podporno temeljno raziskovanje, usposabljanje in upravljanje;

opis metodologije, uporabljene za razporeditev skupnih stroškov MET in temeljnih stroškov MET med civilno letalstvo in območja zaračunavanja;

kot zahteva točka 1, osemnajst mesecev pred začetkom referenčnega obdobja opis sporočenih napovedanih stroškov in prometa;

vsako leto referenčnega obdobja opis sporočenih dejanskih stroškov in njihove razlike v primerjavi z ugotovljenimi stroški.“.

3)

V Prilogi III, se točka1.2 nadomesti z naslednjim:

„1.2.   Dodatne informacije

Poleg tega države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zagotovijo vsaj naslednje informacije:

opis meril, uporabljenih za razporeditev stroškov naprav ali storitev med različne navigacijske službe zračnega prometa, na podlagi seznama naprav in storitev, navedenih v regionalnem načrtu letalske navigacije ICAO, za evropsko regijo (Doc 7754);

opis in utemeljitev razlik med načrtovanimi in dejanskimi nezaupnimi zneski za leto (n–1);

opis in utemeljitev nezaupnih stroškov in investicij v zvezi s pričakovanim prometom, načrtovanih za obdobje petih let;

opis in utemeljitev metode, sprejete za izračun amortizacijskih stroškov: nabavnih stroškov ali sedanjih stroškov;

utemeljitev stroškov kapitala, vključno s sestavinami osnovnega premoženja, možnimi prilagoditvami glede na skupna sredstva in prihodkom iz kapitala.“.

4)

Priloga IV se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA IV

Izračun preletnih storitev in cen za enoto

1.   Izračun enot preletnih storitev

1.1

Enota preletnih storitev se izračuna kot zmnožek faktorja razdalje in faktorja teže za zadevni zrakoplov.

1.2

Faktor razdalje se izračuna kot ulomek števila kilometrov, preletenih na razdalji po velikem krogu med vstopno in izstopno točko v območju zaračunavanja, in števila 100, glede na zadnji znan načrt leta, ki ga vloži zadevni zrakoplov za namene pretoka zračnega prometa.

1.3

Če sta izhodna in vhodna točka enega leta v območju zaračunavanja enaki, je faktor razdalje enak razdalji med tema točkama po velikem krogu in najbolj oddaljeno točko načrta leta, pomnoženi z dva.

1.4

Upoštevana razdalja se zmanjša za 20 kilometrov za vsak vzlet z ozemlja države članice in za vsak pristanek na njem.

1.5

Faktor teže, izražen kot številka z dvema decimalnima mestoma, je kvadratni koren kvocienta, izračunanega kot ulomek števila metričnih ton največje dovoljene vzletne mase zrakoplova, navedene v spričevalu o plovnosti ali drugem enakovrednem uradnem dokumentu, ki ga zagotovi upravljavec zrakoplova, in števila 50. Če teža ni znana, se uporabi teža najtežjega obstoječega zrakoplova iste vrste. Če ima zrakoplov navedenih več največjih dovoljenih vzletnih mas, se uporabi največja. Če upravljavec upravlja dva ali več zrakoplovov, ki sta različici istega tipa, se za vsak zrakoplov tega tipa uporabi povprečje največjih dovoljenih vzletnih mas vseh njegovih zrakoplovov tega tipa. Izračun faktorja teže za tip zrakoplova in upravljavca se opravi najmanj enkrat letno.

2.   Izračun preletnih cen za enoto

2.1

Preletna cena za enoto se izračuna pred začetkom vsakega leta referenčnega obdobja.

2.2

Izračuna se kot ulomek predvidenega števila vseh enot preletnih storitev za zadevno leto z algebraično vsoto naslednjih elementov:

i)

ugotovljeni stroški v zadevnem letu,

ii)

upoštevanje razlike med napovedano in dejansko inflacijo iz člena 6(1),

iii)

prenosi, ki so posledica uporabe delitve tveganja, povezanega s prometom, iz člena 11a(2) do (7),

iv)

prenosi iz predhodnega referenčnega obdobja, ki so posledica izvajanja delitve tveganja, povezanega s stroški, iz člena 11a(8),

v)

nagrade in kazni, ki so posledica finančnih spodbud iz člena 12(2),

vi)

za prvi dve referenčni obdobji preplačila ali nezadostna kritja držav članic do vključno leta 2011,

vii)

odbitek stroškov letov VFR, kot določa člen 7(4).“.

5)

Priloga V se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA V

Izračun enot storitev na terminalih in cen za enoto

1.   Izračun enot storitev na terminalih

1.1

Enota storitev na terminalih je enaka faktorju teže za zadevni zrakoplov.

1.2

Faktor teže, izražen kot številka z dvema decimalnima mestoma, je kvocient, izračunan kot ulomek števila metričnih ton največje dovoljene vzletne mase zrakoplova in števila 50, kot je določeno v točki 1.5 Priloge IV, do moči 0,7. Vendar pa se v prehodnem obdobju petih let po izračunu prve cene za enoto na terminalih po tej uredbi ta eksponent umesti med 0,5 in 0,9.

2.   Izračun cen za enoto na terminalih

2.1

Cena za enoto na terminalih se izračuna pred začetkom vsakega leta referenčnega obdobja.

2.2

Izračuna se kot ulomek predvidenega števila vseh enot storitev na terminalih za zadevno leto z algebraično vsoto naslednjih elementov:

i)

ugotovljeni stroški v zadevnem letu,

ii)

upoštevanje razlike med napovedano in dejansko inflacijo iz člena 6(1),

iii)

prenosi, ki so posledica uporabe delitve tveganja, povezanega s prometom, iz člena 11a(2) do (7),

iv)

prenosi iz predhodnega referenčnega obdobja, ki so posledica izvajanja delitve tveganja, povezanega s stroški, iz člena 11a(8),

v)

nagrade in kazni, ki so posledica finančnih spodbud iz člena 12(2),

vi)

za prvi dve referenčni obdobji preplačila ali nezadostna kritja držav članic do leta pred uporabo te uredbe za pristojbine na terminalih,

vii)

odbitek stroškov letov VFR, kot določa člen 7(4).“.

6)

Priloga VI se nadomesti z naslednjim:

„PRILOGA VI

Mehanizem zaračunavanja

1.   POROČEVALNA PREGLEDNICA

Države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa izpolnijo naslednje poročevalne preglednice za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti in za vsako referenčno obdobje. Države članice predložijo tudi konsolidirano preglednico za vsako območje zaračunavanja v njihovi pristojnosti.

Če se območje zaračunavanja razteza po zračnem prostoru več kot ene države članice, izpolnijo preglednico skupaj v skladu z dogovori iz člena 4(4).

Image

2.   DODATNE INFORMACIJE

Poleg tega države članice in izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa zberejo in predložijo vsaj naslednje informacije:

opis in utemeljitev uvedbe različnih območij zaračunavanja, zlasti v zvezi z območji zaračunavanja na terminalih in morebitnim navzkrižnim subvencioniranjem med letališči;

opis in utemeljitev izračuna predvidenih enot storitev, ki se zaračunajo;

opis politike oprostitev in opis finančnih sredstev za kritje s tem povezanih stroškov;

opis prenosov preplačil ali nezadostnih kritij držav članic do leta 2011 za preletne pristojbine in do leta pred uporabo te uredbe za pristojbine na terminalih;

opis nezadostnih kritij, prenesenih v skladu z drugim pododstavkom člena 11a(4);

opis faktorjev zneskov, prenesenih iz predhodnega referenčnega obdobja v skladu s členom 11a(8)(c);

opis drugih prihodkov, kadar obstajajo;

opis formule, ki se uporabi za izračun pristojbin na terminalih;

opis in utemeljitev spodbud, podeljenih uporabnikom navigacijskih služb zračnega prometa.“.


Top