EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009L0090

Direktiva Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (Besedilo velja za EGP)

OJ L 201, 1.8.2009, p. 36–38 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 028 P. 64 - 66

In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/90/oj

1.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/36


DIREKTIVA KOMISIJE 2009/90/ES

z dne 31. julija 2009

o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (1) in zlasti člena 8(3) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zagotoviti je treba kakovost in primerljivost rezultatov analiz, ki jih izvajajo laboratoriji, ki so jih v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES imenovali pristojni organi držav članic za spremljanje kemijskega stanja voda. Standard EN ISO/IEC-17025 o splošnih zahtevah za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev zagotavlja ustrezne mednarodne standarde za validacijo uporabljenih analitskih metod.

(2)

Da bi bile zahteve za validacijo izpolnjene, morajo vse analitske metode, ki jih uporabljajo države članice v programih kemijskega spremljanja stanja voda, izpolnjevati nekatera minimalna izvedbena merila, vključno s pravili o merilni negotovosti in meji določljivosti metod. Za zagotovitev primerljivosti rezultatov kemijskega spremljanja je treba mejo določljivosti določiti v skladu s splošno dogovorjeno opredelitvijo.

(3)

Kadar ni na voljo nobenih metod, ki bi izpolnjevale minimalna izvedbena merila, mora spremljanje temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov.

(4)

Izračun srednjih vrednosti mora upoštevati rezultate meritev, ki so pod mejo določljivosti analitskih metod. Obstajati morajo pravila, ki se uporabljajo za ta namen.

(5)

Tehnični postopki za zagotovitev kakovosti in primerljivosti rezultatov analiz se morajo ravnati po mednarodno uveljavljenih sistemih vodenja kakovosti. Za ta namen so primerni postopki, določeni v EN ISO/IEC-17025. Primerno je zagotoviti, da laboratoriji, ki izvajajo kemijske analize, svojo usposobljenost dokazujejo z udeležbo na mednarodno ali nacionalno priznanih programih preskušanja strokovne usposobljenosti in z uporabo dostopnih referenčnih materialov. Zaradi uskladitve postopkov na ravni Skupnosti mora organizacija programov preskušanja strokovne usposobljenosti temeljiti na ustreznih mednarodnih standardih. Ustrezno vodilo za ta namen je ISO/IEC vodilo 43-1 o preskušanju strokovne usposobljenosti z medlaboratorijskimi primerjavami – del 1: Razvoj in delovanje shem strokovne usposobljenosti (ISO/IEC guide 43-1 on proficiency testing by interlaboratory comparisons – Part 1: Development and operation of proficiency testing schemes). Rezultati navedenih programov morajo biti ocenjeni na podlagi mednarodno priznanih sistemov točkovanja. Ustrezne standarde za ta namen vsebuje ISO-13528 o statističnih metodah za uporabo pri preskušanju strokovne usposobljenosti z medlaboratorijskimi primerjavami.

(6)

Odbor iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES se je posvetoval 15. maja 2008 in predložil pozitivno mnenje o predlogu direktive Komisije, ki v skladu z Direktivo 2000/60/ES določa strokovne zahteve za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda. Komisija je 6. junija 2008 predložila navedeni osnutek v pregled Evropskemu parlamentu in Svetu. Evropski parlament v določenem roku ni nasprotoval osnutku ukrepov. Svet je nasprotoval sprejetju s strani Komisije in navedel, da predlagani ukrepi presegajo izvedbena pooblastila iz Direktive 2000/60/ES. Zato Komisija osnutka ukrepov ni sprejela in je predložila spremenjeni osnutek zadevne direktive odboru iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES. Odbor se je posvetoval o navedenem osnutku s pisnim postopkom, ki se je začel 28. januarja 2009, in predložil pozitivno mnenje.

(7)

Ukrepi, predvideni s to direktivo, so v skladu z mnenjem odbora iz člena 21(1) Direktive 2000/60/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Predmet

Ta direktiva določa strokovne zahteve za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu s členom 8(3) Direktive 2000/60/ES. Določa minimalna izvedbena merila za analitske metode, ki jih morajo države članice uporabljati pri spremljanju stanja voda, usedlin in organizmov ter pravila za dokazovanje kakovosti rezultatov analiz.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.

„meja detekcije“ je izhodni merilni signal ali vrednost koncentracije, nad katero je mogoče z opredeljeno ravnijo zaupanja potrditi, da se vzorec razlikuje od slepega vzorca, ki ne vsebuje zadevnega analita;

2.

„meja določljivosti“ je opredeljeni mnogokratnik meje detekcije pri koncentraciji analita, ki ga je mogoče določiti s sprejemljivo ravnijo natančnosti. Mejo določljivosti je mogoče izračunati z uporabo ustreznega standarda ali vzorca in jo je mogoče določiti prek najnižje kalibracijske točke na kalibracijski krivulji ter z izključitvijo slepega vzorca;

3.

„merilna negotovost“ je nenegativen parameter, ki označuje raztros kvantitativnih vrednosti, ki jih je na podlagi uporabljenih informacij mogoče pripisati merjeni veličini.

Člen 3

Analitske metode

Države članice zagotovijo, da so vse analitske metode, vključno z laboratorijskimi, terenskimi in spletnimi metodami, ki se uporabljajo v programih kemijskega spremljanja, izvedenih na podlagi Direktive 2000/60/ES, validirane in dokumentirane v skladu s standardom EN ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

Člen 4

Minimalna izvedbena merila za analitske metode

1.   Države članice zagotovijo, da minimalna izvedbena merila za vse uporabljene analitske metode temeljijo na merilni negotovosti 50 % ali manj (k = 2), ocenjeno na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti, in meji določljivosti, ki znaša 30 % vrednosti ustreznega okoljskega standarda kakovosti ali manj.

2.   Če ustreznih okoljskih standardov kakovosti za dani parameter ni na voljo ali če ni na voljo analitskih metod, ki izpolnjujejo minimalna izvedbena merila iz odstavka 1, države članice zagotovijo, da se spremljanje izvaja z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, ki ne povzročajo nesorazmerno visokih stroškov.

Člen 5

Izračun srednjih vrednosti

1.   Kadar je količina fizikalno-kemijskih ali kemijskih merjenih veličin v danem vzorcu pod mejo določljivosti, se rezultati meritev opredelijo kot polovica vrednosti meje določljivosti, ki zadeva izračun srednjih vrednosti.

2.   Kadar je izračunana srednja vrednost rezultatov iz odstavka 1 pod mejo določljivosti, se vrednost označuje z izrazom „pod mejo določljivosti“.

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za merjene veličine, ki ustrezajo skupni vsoti dane skupine fizikalno-kemijskih parametrov ali kemijskih merjenih veličin, vključno z ustreznimi mataboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti. V takšnih primerih se vrednost rezultatov, ki ne dosegajo meje določljivosti za posamezno snov, opredeli kot nič.

Člen 6

Zagotovitev kakovosti in nadzora

1.   Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki uporabljajo sisteme vodenja kakovosti v skladu z EN ISO/IEC-17025 ali drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom.

2.   Države članice zagotovijo, da laboratoriji ali njihovi pogodbeniki dokazujejo svojo usposobljenost za analizo ustreznih fizikalno-kemijskih ali kemijskih merjenih veličin z:

(a)

udeležbo v programih preskušanja strokovne usposobljenosti, ki pokrivajo analitske metode iz člena 3 te direktive za merjene veličine pri koncentracijah, ki so značilne za programe kemijskega spremljanja, izvedene na podlagi Direktive 2000/60/ES, in

(b)

analizo dostopnih referenčnih materialov, ki so reprezentativni za zbrane vzorce in ki vsebujejo ustrezne ravni koncentracij glede na okoljske standarde kakovosti iz člena 4(1).

3.   Programe preskušanja strokovne usposobljenosti iz točke (a) odstavka 2 organizirajo akreditirane, mednarodno ali nacionalno priznane organizacije, ki izpolnjujejo zahteve ISO/IEC vodila 43-1 ali drugega enakovrednega mednarodno priznanega standarda.

Rezultati udeležbe v teh programih se ocenijo na podlagi sistemov točkovanja, določenih v ISO/IEC vodilu 43-1, standardu ISO-13528 ali drugem enakovrednem mednarodno priznanem standardu.

Člen 7

Prenos

1.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v dveh letih po začetku njene veljavnosti. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.   Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 9

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 31. julija 2009

Za Komisijo

Stavros DIMAS

Član Komisije


(1)  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.


Top