EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009D0750

2009/750/ES: Odločba Komisije z dne 6. oktobra 2009 o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7547) (Besedilo velja za EGP)

OJ L 268, 13.10.2009, p. 11–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 13 Volume 036 P. 224 - 242

Legal status of the document No longer in force, Date of end of validity: 18/10/2021; razveljavil 32020R0204

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2009/750/oj

13.10.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 268/11


ODLOČBA KOMISIJE

z dne 6. oktobra 2009

o opredelitvi evropskega elektronskega cestninjenja in zadevnih tehničnih elementov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 7547)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/750/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive 2004/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti (1) in zlasti člena 4 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva 2004/52/ES od Komisije zahteva, da opredeli evropsko elektronsko cestninjenje (v nadaljnjem besedilu: EETS) v skladu s postopkom, določenim v členu 5(2).

(2)

Enkratna pogodba z enim ponudnikom storitev EETS omogoča uporabnikom EETS, da plačujejo cestnino na vseh območjih, vključenih v EETS znotraj evropskega cestnega omrežja, v skladu s členom 3(1) Direktive 2004/52/ES, med drugim z uporabo enotne opreme za vozila (v nadaljnjem besedilu: OBE) primerne za vsa območja EETS.

(3)

Ta odločba zajema izmenjavo podatkov med državami članicami, izvajalci cestninjenja, ponudniki storitev in uporabniki cest, da bi zagotovili pravilno prijavljanje obračunanih cestnin v okviru EETS.

(4)

Uvajanje EETS pomeni tudi obdelavo osebnih podatkov, kar se izvede strogo v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti, ki so med drugim določena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES (2) in Direktivi 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3).

(5)

Izvajalci cestninjenja morajo ponudnikom storitev EETS omogočiti nediskriminacijski dostop na njihova območja EETS.

(6)

Za zagotavljanje preglednosti in nediskriminacijskega dostopa do območij EETS za vse ponudnike storitev EETS izvajalci cestninjenja objavijo vse potrebne informacije v zvezi s pravicami dostopa v izjavi o območju EETS.

(7)

EETS temelji na načelih preglednosti in učinkovitosti ter pravičnega zaračunavanja.

(8)

Spravni postopek se zagotovi za morebitne poravnave sporov med izvajalci cestninjenja in ponudniki storitev EETS pri sklepanju pogodb ter v njihovih pogodbenih razmerjih. Za poravnavo sporov med izvajalci cestninjenja in ponudniki storitev EETS glede nediskriminacijskega pristopa na območja EETS, so pristojni nacionalni spravni organi.

(9)

Učinkovito vodenje pravičnega in nediskriminacijskega dostopa do EETS, vključno z izogibanjem nepotrebnih upravnih obremenitev, zahteva tesno sodelovanje med spravnimi organi držav članic (4) v zvezi z uporabo pravil Skupnosti in v zvezi z obravnavo morebitnih pritožb, ne glede na možnost sodne revizije.

(10)

Izvajalci cestninjenja imajo lahko različne politike zaračunavanja glede na različne kategorije uporabnikov in/ali vozil in ne smejo delati razlik med uporabniki EETS, v smislu Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (5) (Direktiva o splošnih storitvah).

(11)

Uporabnikom EETS se ne sme zaračunati višje cestnina od ustrezne nacionalne/lokalne cestnine.

(12)

Za nacionalne ali lokalne potrebe lahko izvajalci cestninjenja obdržijo ali na novo vzpostavijo poseben nacionalen ali lokalen sistem storitev, z ročnim, avtomatiziranim ali elektronskim cestninjenjem. EETS je dopolnilna storitev nacionalnemu ali lokalnemu elektronskemu cestninjenju držav članic za plačilo cestnine; države članice, ki imajo sistem cestninjenja, poskrbijo za ustrezne ukrepe za povečanje deleža uporabe elektronskega sistema cestninjenja in si prizadevajo, da bi zagotovile uporabo elektronskega cestninjenja vsaj v 50 % skupnega prometa na vsaki cestninski postaji.

(13)

Politike cestninjenja temeljijo na evropski, nacionalni ali lokalni zakonodaji; njihova uporaba je odgovornost izvajalcev cestninjenja. Vsaka država članica se na nediskriminacijski način odloči o načinu nadzora prijavljanja cestnine, kjer je primerno tudi v skladu z evropsko zakonodajo. EETS zagotovi interoperabilna orodja za nadzor pravilnosti prijave cestnine za vozila, ki domnevno uporabljajo EETS.

(14)

Tehnologija cestninjenja omogoča pobiranje cestnine brez uporabe fizičnih pregrad za zagotavljanje pobiranja cestnine, kar pomaga pri zagotavljanju varnosti na cestah in zmanjšanju zastojev.

(15)

Prihodek od cestnin običajno prispeva k financiranju gradnje in vzdrževalnih stroškov prometne infrastrukture; prevozniki, ki ne plačajo cestnine, tako prikrajšajo državo članico in Skupnost za namenska finančna sredstva in si s tem pridobijo nepravično konkurenčno prednost v primerjavi s prevozniki plačniki; izogibanje plačilu cestnine lahko ogrozi cilje prometne politike v zvezi z upravljanjem prometa, zastoji in onesnaževanjem.

(16)

Zato je smiselno, da se za celotno Skupnost določijo bistvene zahteve, ki bodo veljale za EETS.

(17)

EETS ima tehnični in organizacijski vidik. Bistvene zahteve se določijo za oba vidika, da bi omogočili delovanje interoperabilnosti EETS v vseh pogledih. Tehnična specifikacija je potrebna za celotno Skupnost, predvsem v zvezi s komponentami in vmesniki, s katerimi se zagotovijo bistvene tehnične zahteve.

(18)

Za skladnost z ustreznimi določbami o postopkih javnega naročanja v cestnem sektorju in zlasti z Direktivo 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), naročniki vključijo tehnično specifikacijo v obvestila o javnih naročilih ali v druge dokumente, kot je splošna dokumentacija, ali v pogoje vsake pogodbe. Tehnične specifikacije lahko vsebujejo sklicevanja na določene dokumente; za ta namen je treba izdelati niz tehničnih specifikacij, ki bi lahko služile kot reference.

(19)

V smislu Direktive 2004/18/ES se lahko tehnična specifikacija med drugim določi tudi s sklicevanjem na evropski standard ali usklajeni standard, evropsko tehnično soglasje ali skupno tehnično specifikacijo. Evropski organ za standardizacijo, kot so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) ali Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI), mora po nalogu Komisije sestaviti usklajene evropske standarde in v Uradnem listu Evropske unije objaviti sklicevanja nanje (7).

(20)

V interesu Skupnosti je, da se vzpostavi sistem mednarodne standardizacije za oblikovanje takšnih standardov, ki jih partnerji v mednarodni trgovini dejansko uporabljajo, in ki izpolnjujejo zahteve politike Skupnosti. Zato morajo evropski organi za standardizacijo še naprej sodelovati z mednarodnimi organi za standardizacijo.

(21)

Po potrebi se kasneje določijo dodatne tehnične specifikacije ali drugi standardi. Te specifikacije so pomoč pri izpopolnjevanju zahtev EETS, usklajenih na ravni Skupnosti.

(22)

Postopki ocenjevanja skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti za EETS temeljijo na uporabi modulov, ki jih ureja Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8). Za spodbujanje industrijskega razvoja je smiselno, kolikor je mogoče, oblikovati postopke, ki vključujejo sistem zagotavljanja kakovosti. Ti postopki omogočajo priglašenim organom, da preverijo skladnost s specifikacijami in primernost za uporabo komponent interoperabilnosti za EETS in se prepričajo, ali so rezultati med postopki oblikovanja, izdelave in vzpostavitve storitve ter med samim delovanjem v skladu z uredbami ali veljavnimi tehničnimi ali operativnimi določbami. Proizvajalcem se prav tako zagotovi enako obravnavanje ne glede na državo.

(23)

Priglašeni organi svoje odločitve kar se da tesno usklajujejo.

(24)

Skladnost s specifikacijami se lahko izkaže kot nezadostna za opravljanje ocene operativne interoperabilnosti na terenu, zato je potrebna oznaka CE o primernosti uporabe.

(25)

V členu 4(4) Direktive 2004/52/ES je predvideno, da Komisija sprejme odločitve glede opredelitve EETS v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (9). Po potrebi se lahko zaradi tehničnih razlogov spremeni Priloga k Direktivi 2004/52/ES v skladu s postopkom iz člena 5(2) navedene direktive.

(26)

Ta odločba se nanaša na delo vseevropskih raziskovalnih projektov (10), ki jih podpira Komisija in ki vključuje pomembnejše zainteresirane strani, ter strokovnih skupin, ki jih je ustanovila Evropska komisija, katerih namen je točno določiti vsebino in organizacijsko strukturo EETS.

(27)

Glede na pomembnost uveljavljanja EETS je pomembno, da Komisija 18 mesecev po začetku veljavnosti te odločbe opravi pregled. Po zaključku srednjeročnega pregleda o doseženem napredku pri uveljavljanju EETS Komisija ob pomoči Odbora za elektronsko cestninjenje predlaga potrebne ukrepe.

(28)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi, so v skladu z mnenjem Odbora za elektronsko cestninjenje, ustanovljenega po členu 5(1) Direktive 2004/52/ES –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Odločba opredeljuje evropsko elektronsko cestninjenje (EETS).

Ureja potrebno tehnično specifikacijo in zahteve za ta namen ter pogodbena pravila v zvezi z določbami EETS.

2.   Odločba določa pravice in obveznosti za ponudnike storitev EETS, izvajalce cestninjenja in uporabnike EETS.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej odločbi:

(a)

„območje EETS“ pomeni območje cestnine, ki spada na področje uporabe Direktive 2004/52/ES;

(b)

„ponudnik storitev EETS“ pomeni pravno osebo, ki ustreza zahtevam člena 3 in je registrirana v državi članici, kjer ima sedež, ter zagotavlja uporabnikom EETS dostop do EETS;

(c)

„uporabnik EETS“ pomeni (fizično ali pravno) osebo, ki podpiše pogodbo s ponudnikom storitev EETS za dostop do EETS;

(d)

„komponente interoperabilnosti“ pomeni vsako osnovno komponento, skupino komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v EETS, od katerega je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve, vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli, kot je npr. programska oprema;

(e)

„oprema za vozilo“ pomeni popolno strojno in programsko opremo, potrebno za oskrbo EETS, ki je nameščena v vozilo, služi pa zbiranju, shranjevanju, obdelavi in sprejemanju/oddajanju podatkov na daljavo;

(f)

„primernost za uporabo“ pomeni sposobnost neke komponente interoperabilnosti za doseganje in ohranjanje določene stopnje učinkovitosti med obratovanjem, ki je vgrajena v EETS in povezana s sistemom izvajalca cestninjenja;

(g)

„tarifni razred“ pomeni razred vozil, ki jih izvajalec cestninjenja obravnavana podobno;

(h)

„tarifna shema“ pomeni dodelitev zaračunane cestnine za posamezne tarifne razrede, kot to določi izvajalec cestninjenja;

(i)

„tehnična specifikacija“ pomeni specifikacijo, kot je določena v členu 23 in v Prilogi VI k Direktivi 2004/18/ES;

(j)

„cestnina“ pomeni takso, davek ali dajatev, odmerjeno glede na udeležbo vozila v prometu na nekem območju cestninjenja;

(k)

„izvajalec cestninjenja“ pomeni javno ali zasebno družbo, ki zaračunava cestnino za udeležbo vozil na nekem območju EETS;

(l)

„podatki za obračun cestnine“ pomeni informacije, za katere odgovoren izvajalec cestninjenja meni, da so potrebne za določanje višine cestnine, ki se plača za udeležbo vozila v prometu na nekem območju cestninjenja in za storitve opravljanje cestninjenja;

(m)

„prijava cestnine“ pomeni izjavo izvajalca cestninjenja, ki za posamezna vozila potrjuje udeležbo v prometu na območju cestninjenja, v obliki, ki je skupno dogovorjena med ponudniki cestninskih storitev in izvajalci cestninjenja;

(n)

„območje cestninjenja“ pomeni območje ozemlja EU, del evropskega cestnega omrežja ali cestnega objekta, kot je predor, most ali trajekt, kjer se pobira cestnina;

(o)

„sistem cestninjenja“ pomeni niz pravil, vključno s pravili za izvajanje, ki veljajo za pobiranje cestnine na območju cestninjenja;

(p)

„opravljanje cestninjenja“ pomeni dejavnost ali sosledje dejavnosti, pri katerih je prijava cestnine predana izvajalcu cestninjenja;

(q)

„klasifikacijski parametri vozil“ pomeni podatke o vozilu, na podlagi katerih se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine.

POGLAVJE II

SPLOŠNA NAČELA

Člen 3

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ponudniki storitev EETS

Ponudniki storitev EETS zaprosijo za registracijo v državi članici, kjer imajo sedež, ki se odobri pod pogojem, da izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)

imajo certifikat EN ISO 9001 ali enakovredno potrdilo;

(b)

dokažejo, da imajo tehnično opremo in izjavo ES ali certifikat, ki potrjuje skladnost interoperabilnih komponent v skladu s Prilogo IV(1) k tej odločbi;

(c)

dokažejo usposobljenost pri zagotavljanju elektronskega cestninjenja ali na ustreznih območjih;

(d)

imajo ustrezen finančni položaj;

(e)

vzdržujejo upravljalni načrt splošnega tveganja, ki se pregleda najmanj vsaki dve leti;

(f)

imajo dober ugled.

Člen 4

Pravice in dolžnosti ponudnikov storitev EETS

1.   Ponudniki storitev EETS sklenejo pogodbe za EETS za vsa območja EETS najkasneje v 24 mesecih po njihovi registraciji v skladu s členom 19.

Ponudniki storitev EETS ves čas pokrivajo vsa območja EETS. Pri spremembah območij EETS ali zaradi kakršnega koli razloga, ki bi vplival na popolno pokrivanje območja, je treba zagotoviti popolno pokrivanje v roku šestih mesecev.

2.   Ponudniki storitev EETS obvestijo uporabnike EETS o njihovem pokrivanju območij EETS ter o morebitnih spremembah.

Ponudniki storitev EETS so državam članicam registracije dolžni predložiti letno izjavo o njihovem pokrivanju območij EETS.

3.   Po potrebi ponudniki storitev EETS za uporabnike EETS dobavijo opremo za vozilo, ki izpolnjuje ustrezne tehnične zahteve, predvidene s to odločbo. O izpolnjevanju zahtev predložijo dokazila.

4.   Ponudniki storitev EETS spremljajo učinkovitost lastnih storitev. Na voljo imajo revidirane operativne postopke, ki zagotavljajo izvajanje primernih ukrepov, ko se odkrijejo težave z učinkovitostjo ali poškodbe opreme.

5.   Ponudniki storitev EETS zagotovijo primerne storitve in tehnično podporo, da bi zagotovili primerno prilagodljivost opreme za vozilo. Ponudniki storitev EETS so odgovorni za stalne klasifikacijske parametre vozil, ki so shranjeni v opremi za vozilo ali v njihovem informacijskem sistemu. Spremenljivi klasifikacijski parametri vozil, ki se lahko razlikujejo od vožnje do vožnje ali med samo vožnjo, za katere je potrebno poseganje v vozilu, morajo biti nastavljivi s primernim vmesnikom človek-stroj.

6.   Ponudniki storitev EETS pripravijo seznam razveljavljene opreme za vozilo, iz njihovih pogodb EETS z uporabniki EETS. Ta seznam je pripravljen strogo v skladu s pravili Skupnosti o varstvu osebnih podatkov, ki so med drugim določena v Direktivi 95/46/ES in Direktivi 2002/58/ES.

7.   Ponudniki storitev EETS objavijo svojo politiko sklepanja pogodb z uporabniki EETS.

8.   Na računih, ki jih ponudniki storitev EETS izdajo posameznim uporabnikom EETS, so jasno ločene zaračunane storitve ponudnika storitev EETS in dejanske cestnine, pri katerih so razvidni najmanj: dan in ura zaračunane cestnine, mesto cestninjenja ter podatki o zaračunani cestnini, ki so pomembni za uporabnika, razen če se uporabnik odloči drugače.

9.   Ponudnik storitev EETS obvesti uporabnika EETS v najkrajšem možnem času o morebitni neprijavljeni cestnini v zvezi z njegovim računom in mu, kjer je možno, ponudi možnost poravnave računa pred kakršnim koli postopkom terjatve.

10.   Ponudniki storitev EETS sodelujejo z izvajalci cestninjenja pri prizadevanju za nadzor.

Člen 5

Pravice in obveznosti izvajalcev cestninjenja

1.   Kjer območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne interoperabilnosti EETS, določenimi v Direktivi 2004/52/ES in v tej odločbi, odgovorni izvajalec cestninjenja skupaj z vključenimi zainteresiranimi stranmi oceni težavo in, če spada v njegovo pristojnost, poskrbi za izboljšave za zagotavljanje interoperabilnosti EETS cestninskega sistema. V takem primeru izvajalec cestninjenja obvesti državo članico, ki posodobi register iz člena 19(1)(a).

2.   Vsak izvajalec cestninjenja pripravi in hrani izjavo o območjih EETS, v kateri so določeni splošni pogoji o dostopu na njihova območja cestninjenja za ponudnike storitev EETS v skladu s Prilogo I.

3.   Izvajalci cestninjenja sprejmejo katerega koli ponudnika storitev EETS, ki vloži zahtevo za nudenje storitev EETS na območju(-ih) EETS, v pristojnosti izvajalca cestninjenja, brez razlikovanja.

Sprejemanje ponudnika storitev EETS na neko območje cestninjenja se vodi skladno s splošnimi pogoji iz izjave o območju EETS s ciljem sklenitve pogajanj v časovnem okviru iz člena 4(1), za kar lahko veljajo posebni pogodbeni pogoji.

Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev EETS ne moreta dogovoriti, se zadeva posreduje spravnemu organu, ki je odgovoren za zadevno območje cestninjenja.

4.   Cestnina, ki jo zaračunavajo izvajalci cestninjenja uporabnikom EETS, ne sme biti višja od nacionalne/lokalne cestnine.

5.   Izvajalci cestninjenja na svojih območjih EETS sprejmejo katero koli delujočo opremo za vozilo ponudnika storitev EETS, s katerim imajo pogodbeno razmerje, ki je bila potrjena v skladu s Prilogo IV in ni na seznamu razveljavljene opreme za vozilo iz člena 7(3).

Izvajalci cestninjenja na svojih spletnih straneh objavijo enostavno dostopen javen seznam vseh ponudnikov storitev EETS, s katerimi imajo pogodbo.

6.   Izvajalec cestninjenja lahko zaprosi za sodelovanje ponudnika storitev EETS za izvedbo nenapovedanega in podrobnega preskusa sistema cestninjenja za udeležena vozila ali za vozila, ki so bila nedavno udeležena v prometu na območju(-ih) EETS izvajalca cestninjenja. Število vozil, zajetih v tak preskus v enem letu za posameznega ponudnika storitev EETS, mora biti v sorazmerju z letnim povprečjem prometa ali s predvidevanji glede prometa ponudnika storitev EETS za območje(-a) EETS izvajalca cestninjenja.

7.   V primeru nepravilnega delovanja EETS, ki bi ga lahko pripisali izvajalcu cestninjenja, slednji poskrbi za odpravo pomanjkljivosti storitve in vozilom z opremo iz odstavka 5 omogoči, da se čim prej varno udeležijo prometa, ne da bi zato veljali kot neplačniki cestnine.

8.   Izvajalci cestninjenja brez razlikovanja sodelujejo s ponudniki storitev EETS in/ali izdelovalci in/ali priglašenimi organi z namenom ocene primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti na njihovih območjih cestninjenja.

Člen 6

Podatki za obračun cestnine

Izvajalci cestninjenja sporočijo vsakršno spremembo podatkov za obračun cestnine državi(-am) članici(-am), kjer se nahajajo njihova območja cestninjenja, med drugim upoštevajoč naslednje:

(a)

določanje območja EETS, predvsem geografske razširjenosti in infrastrukture, ki je obračunana v cestnini;

(b)

naravo cestnine in davčna načela;

(c)

vozila, ki jih cestnina zadeva;

(d)

klasifikacijske parametre vozil (kot so število osi, največja dovoljena teža priklopnikov, vrsta vzmetenja itd.) in njihovo razporeditev v tarifni strukturi izvajalca cestninjenja;

(e)

zahtevane prijave cestnine.

Člen 7

Cestnine

1.   Izvajalec cestninjenja določi cestnino med drugim tudi s klasifikacijo vozila. Klasifikacija vozila se določi na osnovi klasifikacijskih parametrov vozil iz Priloge VI. V morebitnem neskladju med klasifikacijo vozila ponudnika storitev EETS in izvajalca cestninjenja prevlada klasifikacija izvajalca cestninjenja, razen če se dokaže napaka.

2.   Poleg tega, da izvajalec cestninjenja od ponudnika storitev lahko zahteva plačilo za vsako upravičeno prijavo cestnine, lahko zahteva plačilo tudi za vsako upravičeno neprijavljeno cestnino katerega koli uporabnika, ki ga upravlja ta ponudnik storitev EETS.

3.   V primeru, ko ponudnik storitev EETS pošlje izvajalcu cestninjenja seznam razveljavljene opreme za vozilo iz člena 4(6), ponudnik storitev EETS ni odgovoren za kakršno koli cestnino, ki izhaja iz naknadne uporabe navedene razveljavljene opreme za vozilo. Število zapisov na seznamu neveljavne opreme za avto, oblika seznama in pogostost osvežitve seznama so predmet dogovora med izvajalci cestninjenja in ponudniki storitev EETS.

4.   Pri mikrovalovnem sistemu cestninjenja izvajalci cestninjenja upravičene prijave cestnine sporočijo ponudnikom storitev EETS za cestnine njihovih uporabnikov EETS.

Člen 8

Računovodstvo

Kjer ena sama računovodska služba zagotavlja storitve za izvajalca cestninjenja in ponudnika storitev EETS, države članice poskrbijo za ustrezne ukrepe, da se zagotovita ločena shranjevanje in objava tako izkaza uspeha kot bilance stanja za posamezno vrsto dejavnosti ter da se izključi navzkrižno subvencioniranje med dvema dejavnostma.

Računovodski sistemi za dejavnosti izvajalca cestninjenja in ponudnika storitev EETS se hranijo ločeno tudi od dokumentov katere koli druge dejavnosti, kar omogoča jasno oceno stroškov in koristi iz provizije EETS.

Člen 9

Pravice in obveznosti uporabnikov EETS

1.   Uporabnik EETS lahko podpiše pogodbo za EETS pri katerem koli ponudniku storitev EETS, ne glede na nacionalnost, državo stalnega bivališča ali državo registracije vozila. Pri podpisu pogodbe morajo biti uporabniki EETS ustrezno obveščeni o obdelavi osebnih podatkov in o pravicah, ki izhajajo iz ustrezne zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.

2.   Uporabnik EETS zagotovi, da so vsi podatki o uporabniku in vozilu, podani ponudniku storitev EETS, točni.

3.   Uporabnik EETS zagotovi vse potrebno za pravilno delovanje opreme za vozilo, ko je vozilo udeleženo v prometu na območju EETS.

4.   Uporabnik EETS uporablja opremo za vozilo v skladu z navodili ponudnika storitev EETS, zlasti kadar se ta nanašajo na izjavo o spremenljivih klasifikacijskih parametrih.

5.   Za plačilo cestnine uporabnikov EETS lastnim ponudnikom storitev EETS velja, da uporabnik EETS izpolnjuje obveznost plačila zadevnemu izvajalcu cestninjenja.

POGLAVJE III

SPRAVNI ORGAN

Člen 10

Ustanovitev in funkcije

1.   Vsaka država članica z najmanj enim območjem EETS imenuje ali ustanovi spravni organ za lažje posredovanje med izvajalci cestninjenja z območjem cestninjenja na njenem ozemlju in ponudniki storitev EETS, ki imajo pogodbe ali se pogajajo za pogodbo z navedenimi izvajalci cestninjenja. Spravni organ se posebej pooblasti za pregled, ali so pogodbeni pogoji, ki jih izvajalec cestninjenja določa za različne ponudnike storitev EETS, nediskriminacijski in pravično odražajo razmerje med stroški in tveganjem pogodbenih strank.

2.   Država članica zagotovi ustrezne ukrepe za zagotavljanje neodvisnosti organizacije in pravne strukture spravnega organa od poslovnih interesov izvajalca cestninjenja in ponudnikov storitev EETS.

Člen 11

Postopek posredovanja

1.   Izvajalec cestninjenja ali ponudnik storitev EETS poda zahtevo zadevnemu spravnemu organu za posredovanje pri kakršnem koli sporu, ki se nanaša na pogodbeno razmerje ali pogajanja.

2.   Spravni organ v enem mesecu od prejema zahteve po posredovanju poda izjavo o zadostnosti ali nezadostnosti prejetih dokumentov, potrebnih za posredovanje.

3.   Spravni organ najkasneje v šestih mesecih po prejetju zahteve po posredovanju izda mnenje o sporu.

4.   Da bi se olajšalo izvajanje nalog spravnega odbora, ga države članice pooblastijo, da lahko od izvajalcev cestninjenja, ponudnikov storitev EETS in katere koli tretje strani, dejavne pri zagotavljanju EETS v zadevni državi članici, zahteva zadevne informacije.

5.   Nacionalni spravni organi si izmenjujejo podatke o svojem delu, vodilnih načelih in praksah.

POGLAVJE IV

TEHNIČNE DOLOČBE

Člen 12

Stalna enotna storitev

Države članice zagotovijo, da se EETS zagotovi za vse uporabnike EETS kot stalna enotna storitev. To pomeni:

(a)

ko so klasifikacijski parametri, vključno s spremenljivimi, shranjeni in/ali prijavljeni, v vozilu med samo vožnjo ni več potreben človeški poseg, razen če pride do spremembe značilnosti vozila;

(b)

človekova uporaba posamezne opreme za vozilo ostane nespremenjena na vseh območjih EETS.

Člen 13

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati EETS

1.   EETS mora izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge III.

2.   Poleg cestninjenja mora oprema za vozilo EETS omogočiti tudi izvajanje prihodnjih storitev na drugih lokacijah. Uporaba opreme za vozilo EETS za namene drugih storitev ne sme vplivati na izvajalce cestninjenja na nobenem območju cestninjenja.

Člen 14

Komponente interoperabilnosti

1.   Komponente interoperabilnosti, vključno z vmesniki, morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge II.

V državah članicah velja, da komponente interoperabilnosti z oznako CE izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve.

2.   Ocenjevanje skladnosti s specifikacijami in/ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti se opravi v skladu z določbami iz Priloge IV.

Komponente interoperabilnosti EETS imajo lahko oznako CE, če imajo izjavo ES o skladnosti s specifikacijami in/ali primernosti za uporabo.

3.   Izjave o skladnosti s specifikacijami in/ali ustreznosti za uporabo pripravi proizvajalec komponent interoperabilnosti, ponudnik storitev EETS ali pooblaščeni predstavnik v skladu s Prilogo IV.

Vsebina izjave se opredeli v delu 3 Priloge IV.

4.   Države članice na podlagi te odločbe ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja na trg komponent interoperabilnosti za uporabo pri EETS, če imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti s specifikacijami in/ali ustreznosti za uporabo. Zlasti ne smejo zahtevati pregledov, ki so že bili opravljeni v okviru postopka za preverjanje skladnosti s specifikacijami in/ali primernosti za uporabo.

5.   Ko se po sprejetju te odločbe objavijo tehnične specifikacije, ki zadevajo EETS, Komisija pripravi mnenje o uporabi v skladu s postopki iz člena 5(2) Direktive 2004/52/ES.

POGLAVJE V

ZAŠČITNE KLAVZULE

Člen 15

1.   Kadar država članica upravičeno domneva, da komponenta interoperabilnosti z oznako CE, ki je dana na trg ter uporabljena v skladu z namenom, verjetno ne bo izpolnjevala bistvenih zahtev, stori vse potrebno za omejitev področja njene uporabe, prepoved njene uporabe ali umik s trga. Država članica takoj obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela, in navede razloge za svojo odločitev, pri čemer zlasti navede, ali neskladnost izhaja iz:

(a)

nepravilne uporabe tehničnih specifikacij;

(b)

neprimernosti tehničnih specifikacij.

2.   Komisija se, čim prej, posvetuje z zadevnimi stranmi.

(a)

Kadar Komisija po navedenem posvetovanju ugotovi, da je ukrep upravičen, o tem takoj obvesti zadevno državo članico kakor tudi druge države članice.

(b)

Kadar Komisija po posvetovanju z zadevnimi stranmi ugotovi, da je ukrep neupravičen, takoj obvesti zadevno državo članico kakor tudi proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti ter druge države članice.

3.   Kadar komponenta interoperabilnosti z oznako CE ne izpolnjuje zahtev interoperabilnosti, pristojna država članica od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Skupnosti zahteva, da ponovno vzpostavi skladnost komponente s specifikacijami in/ali primernosti za uporabo pod pogoji, ki jih določa država članica, in o tem obvesti Komisijo ter druge države članice.

Člen 16

V vsaki odločitvi v zvezi z ocenjevanjem skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ter v vsaki odločitvi na podlagi člena 15 je treba podrobno opredeliti razloge, na katerih temelji. O odločitvi je treba zadevno stranko čim prej obvestiti ter jo seznaniti s pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo po veljavnih predpisih zadevne države članice, in z roki za njihovo uveljavitev.

POGLAVJE VI

UPRAVNI DOGOVORI

Člen 17

Priglašeni organi

1.   Države članice uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o organih, ki so pooblaščeni za izvajanje ali nadzor nad postopkom za ocenjevanje skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo, navedenega v Prilogi IV, pri čemer za vsakega od organov navedejo področje pristojnosti in identifikacijsko številko, predhodno pridobljeno od Komisije. Komisija objavi seznam organov, njihove identifikacijske številke in področja pristojnosti v Uradnem listu Evropske unije ter seznam posodablja.

2.   Države članice pri ocenjevanju organov, ki se priglasijo, uporabljajo merila iz Priloge V. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz ustreznih evropskih standardov, izpolnjujejo navedena merila.

3.   Država članica odvzame odobritev organu, ki ne izpolnjuje več meril, navedenih v Prilogi V. O tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice.

4.   Če država članica ali Komisija meni, da organ, ki ga je priglasila druga država članica, ne izpolnjuje ustreznih meril, pošlje zadevo Odboru za elektronsko cestninjenje, ki svoje mnenje poda v treh mesecih. Komisija ob upoštevanju mnenja Odbora zadevno državo članico obvesti o vseh spremembah, ki so potrebne, da bi priglašeni organ ohranil priznani status.

Člen 18

Koordinacijska skupina

Koordinacijska skupina priglašenih organov (v nadaljnjem besedilu: koordinacijska skupina) iz člena 17(1) te odločbe se ustanovi kot delovna skupina Odbora za elektronsko cestninjenje, v skladu s pravilnikom Odbora.

Koordinacijska skupina zbere in vzdržuje izčrpen seznam standardov, tehničnih specifikacij in normativnih dokumentov, na podlagi katerih se ocenjujeta skladnost s specifikacijami in primernost za uporabo komponent interoperabilnosti. Koordinacijska skupina služi kot forum za obravnavo morebitnih težav, ki se pojavijo v zvezi s postopki ocene skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo, ter za predloge rešitev teh težav.

Člen 19

Registri

1.   Za izvajanje te odločbe vsaka država članica pripravi nacionalni elektronski register, v katerem so:

(a)

območja EETS znotraj njenega ozemlja, vključno s podatki o:

ustreznih izvajalcih cestninjenja,

uporabljenih tehnologijah za cestninjenje,

podatkih za obračun cestnine,

izjavah o območju EETS,

ponudnikih storitev EETS s pogodbami za EETS z izvajalci cestninjenja, dejavnimi na območju njihove pristojnosti.

Država članica vpiše spremembe v register izvajalcev cestninjenja takoj po sprejetju teh sprememb, po potrebi vključi tudi datum začetka veljavnosti, upoštevajoč Prilogo VI(3) in (4);

(b)

ponudniki storitev EETS, katerim je odobrila registracijo v skladu s členom 3.

Država članica vsaj enkrat letno preveri, če so zahteve iz člena 3(a), (d), (e) in (f) ter člena 4(2) še vedno izpolnjene in ustrezno posodobi register. Register vsebuje tudi zaključke revizije iz člena 3(e). Država članica ni odgovorna za dejanja ponudnika storitev EETS, zabeleženega v registru.

2.   Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vsi podatki, zajeti v nacionalnem elektronskem registru, posodobljeni in točni.

3.   Registri so javno dostopni v elektronski obliki.

4.   Ti registri se pripravijo v devetih mesecih od začetka veljavnosti te odločbe.

5.   Organi držav članic, pristojni za registre, na koncu vsakega koledarskega leta pošljejo registre območij EETS in ponudnikov storitev EETS podobnim organom v drugih državah članicah ter Komisiji. O morebitnih odstopanjih od stanja v državi članici se obvestita država članica registracije in Komisija.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 20

Pilotni sistemi cestninjenja

Države članice na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno s sistemom skladnim z EETS, začasno dovolijo uporabo pilotnega sistema z novimi tehnologijami ali novimi rešitvami, ki niso v skladu z eno ali več določbami Direktive 2004/52/ES ali te odločbe, za namen tehničnega razvoja EETS.

Take vrste dovoljenja predhodno odobri Komisija. Začetno obdobje s takim dovoljenjem lahko traja največ tri leta.

Ponudnikom storitev EETS ni treba sodelovati v pilotnih sistemih cestninjenja.

Člen 21

Poročilo

Najkasneje 18 mesecev po začetku veljave te odločbe Komisija pripravi poročilo o napredku uvajanja EETS.

Člen 22

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 6. oktobra 2009

Za Komisijo

Antonio TAJANI

Podpredsednik


(1)  UL L 166, 30.4.2004, str. 124.

(2)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(3)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(4)  Odločitev o praktičnih rešitvah delovanja spravnega organa, ki bo imel posredovalno funkcijo, je odvisna od držav članic, ob upoštevanju zahtev iz poglavja IV, ki zagotavlja vsem ponudnikom storitev EETS pravičen dostop do nacionalnih območij EETS.

(5)  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

(6)  Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114).

(7)  Glavni elementi novega pristopa so določeni v Resoluciji Sveta z dne 7. maja 1985 o novem načinu obravnavanja vprašanja tehnične usklajenosti in standardizacije (UL C 136, 4.6.1985, str. 1).

(8)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov, in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(9)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(10)  Projekta CESARE in RCI.


PRILOGA I

VSEBINA IZJAVE O OBMOČJU EETS

Izjava o območju EETS vsebuje naslednje informacije:

1.

Del o zahtevah za ponudnike storitev EETS, ki vključuje najmanj fiksne stroške, naložene ponudnikom storitev EETS, izračunane na podlagi stroškov izvajalca cestninjenja za oskrbo, obratovanje in vzdrževanje sistema, skladnega za EETS, na njegovem območju cestninjenja, kjer taki stroški niso vključeni v cestnino.

Vključuje lahko tudi določbe za bančno jamstvo ali podoben finančni instrument, katerega znesek ne sme presegati povprečnega zneska opravljenega cestninjenja enega meseca, ki ga ponudnik storitev EETS plača za to območje cestninjenja. Ta znesek se določi na podlagi celotnega zneska opravljenega cestninjenja, ki ga je ponudnik storitev EETS plačal za to območje v predhodnem letu. Za nove družbe se znesek določi na podlagi pričakovanega povprečnega mesečnega opravljenega cestninjenja, ki ga ponudnik storitev EETS plača za to območje, glede na število pogodb in povprečne cestnine na pogodbo, predvidene v poslovnem načrtu ponudnika storitev EETS.

2.

Del o postopkovnih pogojih je nediskriminacijski in vključuje vsaj naslednje:

(a)

politiko opravljanja cestninjenja (parametre dovoljenja, podatke za obračun cestnine, črne sezname itd.);

(b)

postopke in dogovor o ravni storitev (kot so na primer sporočanje podatkov o prijavljanju cestnine, pogostost prenosa podatkov o prijavljanju cestnine, odstotek sprejete ali izgubljene/napačne cestnine, točnost podatkov prijavljanja cestnine, učinkovitost operativne razpoložljivosti itd.);

(c)

politiko izdajanja računov;

(d)

plačilno politiko;

(e)

tržne pogoje, dogovorjene na dvostranskih pogajanjih med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom storitev EETS, vključno z zahtevami o ravni storitev.


PRILOGA II

VLOGA ZAINTERESIRANIH STRANI V EETS IN VMESNIKOV

1.

Uporabniki EETS, ki so del EETS, ne vplivajo neposredno na izvajalce cestninjenja. Medsebojno delovanje med uporabniki EETS in ponudniki storitev EETS (ali njihovo opremo za vozila) je lahko zelo specifično za vsakega ponudnika storitev EETS, ne da bi pri tem ogrožali interoperabilnost EETS.

2.

Elektronski vmesniki med ponudniki storitev EETS in izvajalci cestninjenja se uvrščajo v dve kategoriji: obcestni elektronski vmesniki med opremo za vozila ponudnika storitev EETS in mobilno ali fiksno opremo izvajalca cestninjenja ter elektronski vmesniki z zalednim sistemom.

3.

Standardni obcestni vmesnik med opremo za vozila in mobilno ali fiksno opremo izvajalca cestninjenja zagotavlja najmanj:

(a)

pobiranje cestnine s tehnologijo mikrovalovne komunikacije DSRC;

(b)

preverjanje skladnosti v realnem času;

(c)

povečanje lokalizacije (kjer je to primerno).

Ponudniki storitev EETS v svoji opremi za vozila uporabljajo vse tri vmesnike. Izvajalci cestninjenja glede na svoje pogoje v svoji mobilni ali fiksni opremi lahko uporabljajo katerega koli ali vse vmesnike.

4.

Vsi ponudniki storitev EETS uporabljajo najmanj naslednje standardne vmesnike zalednega sistema. Izvajalci cestninjenja uporabijo vmesnik, vendar lahko izbirajo, ali bodo podpirali sistem cestninjenja z uporabo tehnologije GNSS ali DSRC.

(a)

Izmenjava podatkov o prijavljanju cestnine med ponudniki storitev EETS in izvajalci cestninjenja, zlasti:

predložitev in potrjevanje zahtevkov za plačilo cestnine na osnovi pobiranja cestnine s tehnologijo DSRC,

predložitev in potrjevanje prijave cestnine s tehnologijo GNSS.

(b)

Izdajanje računov/poravnava.

(c)

Izmenjava podatkov kot pomoč za obravnavo izjem:

pri uporabi tehnologije DSRC,

pri uporabi tehnologije GNSS.

(d)

Izmenjava črnih list EETS.

(e)

Izmenjava zaupnih podatkov.

(f)

Pošiljanje podatkov za obračun cestnine izvajalca cestninjenja ponudniku storitev EETS.


PRILOGA III

BISTVENE ZAHTEVE

1.   Splošne zahteve

1.1   Varnost/zdravje

Vse naprave, ki jih bodo uporabniki upravljali, morajo biti zasnovane tako, da ne ogrožajo varnega obratovanja naprav ali zdravja in varnosti uporabnikov, kadar se uporabljajo na predvideni način, ki ni v skladu z ustreznimi navodili.

1.2   Zanesljivost in razpoložljivost

Pri organizaciji, izvedbi in kvantifikaciji spremljanja in vzdrževanja fiksnih ali gibljivih komponent, ki so udeležene v delovanju EETS, je treba upoštevati njihovo delovanje pod predvidenimi pogoji.

Zasnova EETS mora biti takšna, da omogoča nadaljnje delovanje sistema v primeru napake ali okvare, po možnosti tudi v poslabšanih razmerah, s čim manjšo zamudo za uporabnike EETS.

1.3   Varstvo okolja

Oprema za vozila in zemeljska infrastruktura morata biti zasnovani in proizvedeni tako, da sta elektromagnetno združljivi z napravami, opremo in javnimi ali zasebnimi omrežji, ki bi jih lahko ovirali.

1.4   Tehnična združljivost

Kadar se oprema ponudnikov storitev EETS in izvajalcev cestninjenja povezuje v okviru EETS, morajo biti njene tehnične značilnosti skladne.

1.5   Varnost/zasebnost

1.

EETS zagotovi zaščito izvajalcev cestninjenja, ponudnikov storitev EETS in uporabnikov EETS pred goljufijami/zlorabami.

2.

EETS zagotovi varnostne elemente za zaščito podatkov, ki se shranjujejo, uporabljajo in prenašajo med zainteresiranimi stranmi v okolju EETS. Varnostni elementi ščitijo interese zainteresiranih strani v EETS pred škodo, ki jo lahko povzroči pomanjkanje razpoložljivosti, zaupnosti, celovitosti, overjanja, neizvrševanja in zaščite dostopa do občutljivih podatkov o uporabnikih, kakršni so primerni za evropsko okolje z več uporabniki.

2.   Posebne zahteve

2.1   Zahteve glede infrastrukture

2.1.1   Splošno

2.1.1.1   Da bi uporabnikom na ravni Skupnosti zagotovili interoperabilnost elektronskih sistemov cestninjenja, ki so že bili uvedeni v državah članicah, in tistih, ki bodo uvedeni v prihodnosti v okviru evropskega elektronskega cestninjenja, mora biti infrastrukturni podsistem EETS skladen s členom 2(1) in členom 4(3) Direktive 2004/52/ES.

2.1.1.2   Infrastruktura EETS zagotavlja, da je točnost podatkov o prijavi cestnine sorazmerna z zahtevami sistema cestninjenja, tako da se zagotovi enaka obravnava uporabnikov EETS v zvezi s cestninami in uporabninami (poštenost).

2.1.1.3   V skladu z zahtevami za vmesnike EETS, opisane v Prilogi II, se izvajajo skupni komunikacijski protokoli med opremo izvajalcev cestninjenja in ponudnikov storitev EETS. Ponudniki storitev EETS prek interoperabilnih komunikacijskih kanalov izvajalcem cestninjenja zagotavljajo zavarovane informacije v zvezi z operacijami cestninjenja in nadzorom/izvajanjem v skladu z veljavnimi tehničnimi specifikacijami.

2.1.1.4   EETS izvajalcem cestninjenja zagotovi sredstva za enostavno in nedvoumno ugotavljanje, ali je vozilo, ki vozi po njihovem območju cestninjenja in domnevno uporablja EETS, dejansko opremljeno s potrjeno in pravilno delujočo opremo EETS za vozila, ki daje resnične informacije.

2.1.1.5   Oprema za vozila izvajalcem cestninjenja omogoča identifikacijo odgovornega ponudnika storitev EETS. Oprema za vozila redno spremlja to značilnost, tako da se sama onemogoči, če se odkrije nepravilnost in, če je to mogoče, obvesti ponudnika storitev EETS o kršitvi.

2.1.1.6   Kadar je to primerno, se oprema EETS oblikuje na tak način, da njene komponente interoperabilnosti uporabljajo odprte standarde.

2.1.1.7   Oprema EETS za vozila vsebuje vmesnik človek-stroj, ki uporabniku sporoča, ali oprema dobro deluje, ter vmesnik za javljanje spremenljivih parametrov cestninjenja in prikaz nastavitev navedenih parametrov.

2.1.1.8   Oprema za vozila se vgradi na varen in zanesljiv način. Njena vgradnja mora biti skladna s predpisi v zvezi z vidnim poljem (1) in notranjo opremo vozil (2).

2.1.1.9   Kadar je mogoče, izvajalci cestninjenja s signalizacijo ob cesti ali na drug način obveščajo voznike o zahtevi po plačilu cestnine ali uporabnine za vožnjo vozila na območju cestninjenja, zlasti kadar vstopajo na območje cestninjenja ali ga zapuščajo.

2.1.2   Sistemi cestninjenja na podlagi mikrovalovne tehnologije

Aplikacije EETS na podlagi mikrovalovne tehnologije bodo podpirale:

za opremo za vozila ponudnikov storitev EETS: standarda EN 15509 in ETSI ES 200674-1 ter ustrezna tehnična poročila za izvajanje protokola,

za fiksno in mobilno obcestno opremo izvajalcev cestninjenja: EN 15509. V Italiji lahko fiksna in mobilna obcestna oprema izvajalcev cestninjenja namesto tega podpira ETSI ES 200674-1 in ustrezna tehnična poročila za izvajanje protokola.

2.1.3   Sistemi cestninjenja na podlagi sistema za globalno satelitsko navigacijo (GNSS)

Ponudniki storitev EETS spremljajo razpoložljivost lokalizacijskih podatkov satelitske navigacije in določanja položaja.

Ponudniki storitev EETS izvajalce cestninjenja obveščajo o morebitnih težavah, ki so jih imeli pri ugotavljanju podatkov o prijavi cestnine, povezanih s sprejemanjem satelitskih signalov. Izvajalci cestninjenja prejete informacije uporabljajo za odkrivanje problematičnih področij in po potrebi zagotovijo povečanje lokalizacijskih signalov v dogovoru s ponudniki storitev EETS.

2.2   Zahteve za vodenje in upravljanje

1.

EETS mora izpolnjevati zahteve evropske zakonodaje o varstvu posameznikov glede obdelave zasebnih podatkov in prostega pretoka takšnih podatkov. Zlasti je treba zagotoviti skladnost z direktivama 95/46/ES in 2002/58/ES.

2.

Izvajalci cestninjenja in ponudniki storitev EETS pripravijo načrte ukrepov za preprečevanje večjih motenj v pretoku prometa za primere, ko EETS ni na voljo.


(1)  Direktiva Komisije 90/630/EGS z dne 30. oktobra 1990 o prilagajanju Direktive Sveta 77/649/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o vidnem polju voznikov motornih vozil tehničnemu napredku (UL L 341, 6.12.1990, str. 20).

(2)  Direktiva 2000/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. februarja 2000 o spremembi Direktive Sveta 74/60/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o notranji opremi motornih vozil (notranjih delih prostora za potnike z izjemo notranjih vzvratnih ogledal, razporeditvi upravljalnih naprav, strehi ali pomični strehi, naslonih sedežev in zadnjih delih sedežev) (UL L 87, 8.4.2000, str. 22).


PRILOGA IV

SKLADNOST S SPECIFIKACIJAMI IN PRIMERNOST ZA UPORABO KOMPONENT INTEROPERABILNOSTI

IZJAVE ES

1.   Skladnost s specifikacijami

Za ugotavljanje skladnosti komponent interoperabilnosti (vključno z opremo ob cesti in vmesniki) z zahtevami iz te odločbe in z vsemi ustreznimi tehničnimi specifikacijami, proizvajalec komponent interoperabilnosti, namenjenih uporabi pri zagotavljanju EETS, ali njegov pooblaščeni zastopnik izbere postopke s seznama modulov iz Sklepa št. 768/2008/ES. Zato pripravi izjavo ES o skladnosti komponent interoperabilnosti s specifikacijami, za katero mora, če je to primerno, od priglašenega organa pridobiti certifikat o pregledu tipa.

Odvisno od izbranega modula za ugotavljanje skladnosti iz Sklepa št. 768/2008/ES izjava ES o skladnosti s specifikacijami obsega samooceno proizvajalca ali oceno skladnosti komponente interoperabilnosti, ki jo opravi(-jo) priglašeni organ(-i) ločeno od specifikacij, ki jih morajo komponente izpolnjevati.

2.   Primernost za uporabo (interoperabilnost storitve)

Primernost komponent interoperabilnosti za uporabo se ocenjuje z upravljanjem ali uporabo komponent med obratovanjem, tako da se komponente reprezentativno vključijo v sistem cestninjenja EETS izvajalca(-ev) cestninjenja, na območju katerega(-ih) se v določenem času obratovanja uporablja oprema za vozila.

Za izvedbo tovrstnega pregleda z izkušnjo med obratovanjem, ki je namenjen prikazu interoperabilnosti komponent interoperabilnosti med obratovanjem, proizvajalec, ponudnik storitev EETS ali pooblaščeni zastopnik:

(a)

lahko neposredno sodeluje z izvajalcem(-i) cestninjenja, na območju katerega(-ih) se uporablja oprema za vozila. V tem primeru

proizvajalec, ponudnik storitev EETS ali pooblaščeni zastopnik:

1.

da v uporabo enega (ali več) vzorcev, ki so reprezentativni za predvideno proizvodnjo;

2.

s postopkom, ki ga odobri(-jo) in nadzoruje(-jo) izvajalec(-ci) cestninjenja, spremlja delovanje komponent interoperabilnosti med obratovanjem;

3.

izvajalcu(-em) cestninjenja predloži dokaze o tem, da komponente interoperabilnosti ustrezajo vsem zahtevam za interoperabilnost tega (teh) izvajalca(-ev) cestninjenja;

4.

pripravi izjavo o primernosti za uporabo, pod pogojem, da od izvajalca(-ev) cestninjenja pridobi potrdilo o primernosti za uporabo. Izjava o primernosti za uporabo obsega oceno izvajalca(-ev) cestninjenja o primernosti komponent interoperabilnosti EETS za uporabo v okolju EETS tega (teh) izvajalca(-ev) cestninjenja;

izvajalec(-ci) cestninjenja pa:

1.

se strinja(-jo) s programom, ki ga je treba potrditi z izkušnjo med obratovanjem;

2.

odobri(-jo) postopek za spremljanje delovanja med obratovanjem na svojih območjih cestninjenja in izvede(-jo) posebna preverjanja;

3.

oceni(-jo) interoperabilnost s svojim sistemom med obratovanjem;

4.

potrdi(-jo) primernost za uporabo na svojih območjih cestninjenja, če je delovanje komponent interoperabilnosti uspešno;

(b)

ali pa vloži zahtevek pri priglašenem organu. V tem primeru

proizvajalec, ponudnik storitev EETS ali pooblaščeni zastopnik:

1.

da v uporabo enega (ali več) vzorcev, ki so reprezentativni za predvideno proizvodnjo;

2.

s postopkom, ki ga odobri in nadzoruje priglašeni organ (v skladu z zadevnimi moduli iz Sklepa št. 768/2008/ES), spremlja delovanje komponent interoperabilnosti med obratovanjem;

3.

priglašenemu organu predloži dokaze o tem, da komponente interoperabilnosti ustrezajo vsem zahtevam iz te odločbe, vključno z rezultati izkušnje med obratovanjem;

4.

pripravi izjavo ES o primernosti za uporabo, pod pogojem, da od priglašenega organa pridobi certifikat o primernosti za uporabo. Izjava ES o primernosti za uporabo obsega oceno/presojo, ki jo opravi priglašeni organ, o primernosti komponent interoperabilnosti EETS za uporabo v okolju EETS izbranega(-ih) izvajalca(-ev) cestninjenja in posebno, kadar gre za vmesnike, glede na tehnične specifikacije, zlasti funkcionalne, ki jih je treba preveriti;

priglašeni organ pa:

1.

preuči izjavo o skladnosti s specifikacijami. Zato se s pregledom med obratovanjem specifikacije tipa, ki so že zajete v izjavi o skladnosti, ne ocenijo ponovno, razen če obstajajo dokazi, da so ugotovljene težave s pomanjkanjem interoperabilnosti povezane s takšnimi specifikacijami;

2.

organizira sodelovanje z izvajalcem(-i) cestninjenja, ki ga (jih) izbere proizvajalec;

3.

preveri tehnično dokumentacijo in program za validacijo na podlagi izkušenj pri obratovanju;

4.

odobri postopek spremljanja delovanja med obratovanjem in izvede posebni nadzor;

5.

oceni interoperabilnost s sistemi in operativnimi postopki izvajalca(-ev) cestninjenja med obratovanjem;

6.

izda certifikat o primernosti za uporabo, če je delovanje komponent interoperabilnosti uspešno;

7.

izda obrazložitveno poročilo, če je delovanje komponent interoperabilnosti neuspešno. V poročilu so preučene tudi težave, ki lahko nastanejo zaradi neskladnosti sistemov in procesov izvajalca cestninjenja z ustreznimi standardi in tehničnimi specifikacijami. Poročilo vsebuje predloge za rešitev težav, če je to primerno.

3.   Vsebina izjav ES

Izjave ES o skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo ter spremljajoči dokumenti morajo imeti datum in podpis.

Izjave morajo biti napisane v istem jeziku kakor navodila in morajo vsebovati naslednje:

(a)

sklicevanje na Direktivo;

(b)

ime in naslov proizvajalca, ponudnika storitev EETS ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti (navesti trgovsko ime in polni naslov, pri pooblaščenem zastopniku tudi trgovsko ime proizvajalca ali gradbenika);

(c)

opis komponent interoperabilnosti (znamka, tip, različica itd.);

(d)

opis postopka, ki se uporablja za pridobitev izjave o skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo;

(e)

vse ustrezne zahteve, ki jih izpolnjujejo komponente interoperabilnosti, in zlasti njihove pogoje za uporabo;

(f)

po potrebi ime in naslov izvajalca(-ev) cestninjenja oziroma priglašenega(-ih) organa(-ov), vključenega(-ih) v postopek, ki se izvaja za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo;

(g)

po potrebi sklicevanje na tehnične specifikacije;

(h)

navedbo podpisnika, ki je pooblaščen za prevzem obveznosti v imenu proizvajalca, ali njegovega pooblaščenega zastopnika s stalnim prebivališčem v Skupnosti.


PRILOGA V

MINIMALNA MERILA, KI JIH MORAJO DRŽAVE ČLANICE UPOŠTEVATI ZA PRIGLASITEV ORGANOV

(a)

Organ se akreditira v skladu s serijo standardov EN 45000.

(b)

Organ in osebje, odgovorno za preglede, morata izvesti preglede z največjo možno strokovno vestnostjo in največjo možno tehnično primernostjo ter ne smeta biti pod pritiskom in prejemati spodbud, zlasti finančne narave, ki bi lahko vplivale na njuno presojo ali rezultate njunih pregledov, zlasti ne od oseb ali skupin oseb, na katere rezultati preverjanja vplivajo.

(c)

Organ, njegov direktor in osebje, odgovorno za opravljanje ali nadzorovanje pregledov, se ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki vplesti v načrtovanje, proizvodnjo, izgradnjo, trženje ali vzdrževanje komponent interoperabilnosti ali njihovo uporabo. To ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med proizvajalcem ali gradbenikom in navedenim organom.

(d)

Organ mora imeti sredstva ali dostop do sredstev, ki se zahtevajo za pravilno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z opravljanjem pregledov.

(e)

Osebje, ki je odgovorno za preglede, mora imeti:

primerno tehnično in poklicno izobrazbo,

zadovoljivo znanje o predpisih v zvezi s pregledi, ki jih opravljajo, in zadostno prakso na tem področju,

sposobnost izdati potrdila, zapisnike in poročila, ki so uradni zapis o opravljenih pregledih.

(f)

Zajamčena mora biti neodvisnost osebja, ki je odgovorno za preglede. Nobena uradna oseba ne sme prejemati plačila niti na podlagi števila opravljenih pregledov niti na podlagi rezultatov teh pregledov.

(g)

Organ mora pridobiti zavarovanje civilne odgovornosti, razen če jo ureja država na podlagi nacionalnih predpisov ali če preglede neposredno opravi ta država članica.

(h)

Osebje organa je zavezano k poklicni molčečnosti glede vsega, kar izve med izvajanjem svojih dolžnosti na podlagi Direktive 2004/52/ES in te odločbe ali katere koli določbe nacionalnega predpisa, s katerim se Direktiva izvaja (razen v zvezi s pristojnimi upravnimi organi države, v kateri opravlja te dejavnosti).


PRILOGA VI

KLASIFIKACIJSKI PARAMETRI ZA VOZILA

1.   Splošne določbe

1.1

Niz klasifikacijskih parametrov za vozila, ki jih podpira EETS, ne sme omejevati izbire tarifnih shem izvajalcev cestninjenja. EETS mora biti dovolj prilagodljiv za omogočanje, da se niz klasifikacijskih parametrov razvija v skladu s predvidljivimi prihodnjimi potrebami.

1.2

Izvajalec cestninjenja vsaj tri mesece pred uporabo sporoči povezavo med nizom uporabljenih klasifikacijskih parametrov za vozila in tarifnimi razredi za vozila za vsako tarifno shemo, uporabljeno na območju cestninjenja, za katerega je odgovoren, v skladu z določbami člena 19.

1.3

Izvajalec cestninjenja v skladu z določbami člena 19 objavi povezavo med tarifnimi razredi za vozila in tarifno strukturo za vsako tarifno shemo, ki se uporablja na območju cestninjenja, za katero je odgovoren.

2.   Klasifikacijski parametri za vozila

2.1

Ne glede na zgoraj navedeno splošno določbo 1.1 lahko izvajalec cestninjenja kot klasifikacijske parametre za vozila uporabi:

(a)

kateri koli izmerljivi parameter za vozila, ki se lahko nedvoumno izmeri z njegovo opremo ob cesti;

(b)

kateri koli parameter za vozila, ki ga podpirajo standarda EN 15509 in ETSI ES 200674-1 ter ustrezna tehnična poročila za izvajanje protokola;

(c)

parametre za vozila, ki so obvezni v registracijskih dokumentih za vozila (1) in standardizirani v CEN ISO/TS24534;

(d)

spremenljive klasifikacijske parametre za vozila, ki se trenutno uporabljajo v sistemih cestninjenja, npr. število osi (vključno z dvignjenimi osmi), prikolica itd.;

(e)

naslednje okoljske parametre:

emisijski razred vozila, tj. njegovo okoljsko kategorijo v skladu z Direktivo Sveta 88/77/EGS (2) in Direktivo 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3),

usklajen parameter, povezan s CO2, na primer usklajeno kodo skupnosti V.7 v registracijskih dokumentih za vozila.

2.2

Med uporabo na območju cestninjenja mora biti oprema za vozila sposobna sporočati svoje klasifikacijske parametre za vozila in informacije o svojem stanju opremi za spremljanje prijav cestnine izvajalca cestninjenja.

3.   Novi klasifikacijski parametri za vozila

Če namerava izvajalec cestninjenja uvesti nove klasifikacijske parametre za vozila, država članica, v kateri je registriran izvajalec cestninjenja, o tem obvesti Komisijo in druge države članice. Komisija zadevo posreduje Odboru za elektronsko cestninjenje, določenemu v členu 5(1) Direktive 2004/52/ES, in svoje mnenje poda v šestih mesecih v skladu s postopkom iz člena 5(2) Direktive 2004/52/ES.

4.   Nove tarifne sheme

4.1.

Kadar nova tarifna shema temelji na klasifikacijskih parametrih za vozila, ki se že uporabljajo na najmanj enem območju EETS, ponudniki storitev EETS zagotovijo podporo novi tarifni shemi od datuma začetka njene veljavnosti.

4.2.

Kadar nova tarifna shema uvaja enega ali več novih klasifikacijskih parametrov za vozila, se izvede postopek iz točke 3.


(1)  Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

(2)  Direktiva Sveta 88/77/EGS z dne 3. decembra 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 36, 9.2.1988, str. 33).

(3)  Direktiva 2006/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 157, 9.6.2006, str. 8).


Top