KADROVSKI PREDPISI SATELITSKEGA CENTRA EVROPSKE UNIJE

KAZALO

NASLOV I – SPLOŠNE DOLOČBE

NASLOV II – STATUS USLUŽBENCEV

POGLAVJE I

Splošne določbe

POGLAVJE II

Zaposlitev in trajanje zaposlitve

POGLAVJE III

Plače in dodatki

POGLAVJE IV

Potni stroški

POGLAVJE V

Notranja organizacija

POGLAVJE VI

Poročanje in napredovanje

POGLAVJE VII

Disciplinski ukrepi

POGLAVJE VIII

Pritožbe in komisija za pritožbe

POGLAVJE IX

Pokojninsko zavarovanje

POGLAVJE X

Napotitev uslužbencev centra

NASLOV III – DOLOČBE ZA LOKALNE USLUŽBENCE

NASLOV IV – ZASTOPANJE USLUŽBENCEV

NASLOV V – PREHODNE DOLOČBE

PRILOGA I

Nadomestilo za izgubo zaposlitve

PRILOGA II

Izselitveni dodatek

PRILOGA III

Otroci in drugi vzdrževani družinski člani

PRILOGA IV

Vzdrževani družinski člani z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju

PRILOGA V

Stanovanjski dodatek

PRILOGA VI

Potni stroški in stroški selitve

ODDELEK I

Potni stroški uslužbencev in njihovih družin med krajem stalnega prebivališča in krajem zaposlitve

ODDELEK II

Stroški selitve

PRILOGA VII

Stroški službenih potovanj

ODDELEK I

Prevozna sredstva

ODDELEK II

Dnevnica za uslužbence na službeni poti

PRILOGA VIII

Bolniški dopust, porodniški in očetovski dopust, starševski dopust in drug izredni dopust

PRILOGA IX

Disciplinski postopek

ODDELEK 1

Splošne določbe

ODDELEK 2

Disciplinska komisija

ODDELEK 3

Disciplinski ukrepi

ODDELEK 4

Disciplinski postopek, v katerem ne sodeluje disciplinska komisija

ODDELEK 5

Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo

ODDELEK 6

Začasna odstranitev z delovnega mesta

ODDELEK 7

Vzporeden kazenski pregon

ODDELEK 8

Končne določbe

PRILOGA X

Komisija za pritožbe

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Splošne določbe

1.   Ti kadrovski predpisi se uporabljajo za uslužbence, ki s Satelitskim centrom Evropske unije sklenejo pogodbo o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci in center), razen kjer je upravni odbor glede po razredih nerazporejenega osebja sprejel drugačne odločitve.

2.   Izraz uslužbenec označuje naslednje fizične osebe:

(a)	uslužbence, ki imajo pogodbo s centrom in zasedajo s proračunom določena sistemizirana delovna mesta iz tabele uslužbencev, ki se vsako leto priloži proračunu centra;

(b)	lokalne uslužbence, ki imajo s centrom sklenjeno pogodbo po lokalni nacionalni zakonodaji.

3.   V teh kadrovskih predpisih se vsaka navedba osebe v moškem spolu šteje tudi kot navedba osebe v ženskem spolu, in obratno, razen če ni v sobesedilu jasno drugače določeno.

4.   Tabela uslužbencev, priložena proračunu centra, navaja število delovnih mest za vsako kategorijo in razred.

Tabela uslužbencev razlikuje med stalnimi in začasnimi delovnimi mesti. Stalna delovna mesta so delovna mesta, povezana s ključnimi nalogami centra in nalogami trajnega značaja. Začasna delovna mesta so delovna mesta, povezana s časovno omejenimi projekti ali dejavnostmi.

5.   Direktor centra je pooblaščen za tehnične spremembe teh kadrovskih predpisov, ki ne predstavljajo spreminjanja temeljnih načel iz teh kadrovskih predpisov, s privolitvijo upravnega odbora.

Člen 2

Določbe, ki se uporabljajo za vse uslužbence

1.   Podrejenost

Uslužbenci so podrejeni direktorju in so mu odgovorni za opravljanje svojih nalog, za katere se zavežejo, da jih bodo opravljali z največjo možno natančnostjo in vestnostjo.

2.   Izjava

Ob sklenitvi razmerja s Satelitskim centrom Evropske unije vsak uslužbenec podpiše naslednjo izjavo:

„Slovesno se obvezujem, da bom funkcije, ki so mi zaupane kot uslužbencu Satelitskega centra Evropske unije, opravljal z vso lojalnostjo, diskretnostjo in vestnostjo, da bom te funkcije opravljal samo v namene interesov centra. Nadalje se obvezujem, da bom glede izvajanja mojih nalog za navodila prosil samo center ali jih sprejemal samo od centra in od nobene druge vlade ali organa.“

3.   Ravnanje

Uslužbenci ravnajo na način, ki je združljiv z njihovim statusom predstavnikov Satelitskega centra Evropske unije. Pri tem se vzdržijo vsakršnih dejanj ali dejavnosti, ki bi lahko na kakršen koli način škodile ugledu njihovega položaja ali dobremu imenu centra.

4.   Odgovornost

Uslužbenec je dolžan v celoti ali delno poravnati škodo, ki jo povzroči centru, če je pri opravljanju dela ali v zvezi z njim huje kršil delovne obveznosti.

Direktor izda obrazloženo odločitev v skladu s postopkom iz Priloge IX.

Komisija za pritožbe je neomejeno pristojna za reševanje sporov iz te določbe.

5.   Varnost

Ob nastopu službe se uslužbenci seznanijo z varnostnimi predpisi centra. Podpišejo izjavo, s katero v primeru nespoštovanja teh predpisov potrjujejo svojo disciplinsko in finančno odgovornost.

(a)

Od vseh uslužbencev se lahko v času izvajanja njihovih nalog zahteva varnostno preverjanje, ki jim daje dostop do tajnih dokumentov. Prošnjo za tako preverjanje na pristojne organe naslovi center. V času čakanja na uradno potrdilo lahko direktor izjemoma in v nujnih primerih podeli dovoljenje za začasen dostop do tajnih podatkov.

(b)	Uslužbenci o sumu izgube ali razkritja tajnega dokumenta nemudoma obvestijo varnostnega uradnika.

6.   Pomoč in odškodnine

Center pomaga tistim uslužbencem, ki so zaradi trenutnih zadolžitev ali nalog, ki jih opravljajo za center, in brez svoje krivde izpostavljeni grožnjam, žaljivkam, sramotenju ali napadom. Odškodnina za materialno škodo, ki jo utrpijo, se dodeli pod pogojem, da:

(a)	uslužbenec zadevne škode ni povzročil namerno ali iz malomarnosti;

(b)	škoda še ni bila povrnjena;

(c)	uslužbenci na center prenesejo vse morebitne zahtevke, ki bi jih imeli do tretje strani, zlasti zavarovalniških družb.

Vse odločitve v tej zadevi, ki bi lahko pomenile ukrepanje ali plačilo odškodnine s strani centra, sprejme direktor, ki ima pri ocenjevanju okoliščin nekega primera diskrecijsko pristojnost odločanja o morebitni obliki pomoči in vrsti odškodnine, – če že kateri – ki naj se dodeli.

7.   Lastninske pravice

Vse pravice, skupaj s pravicami iz naslova, avtorskimi in patentnimi pravicami, ki izhajajo iz dela uslužbenca pri opravljanju njegovih uradnih nalog, se prenesejo na center.

8.   Zunanje dejavnosti

(a)

Uslužbenec brez dovoljenja direktorja ne sme sprejemati nobenih častnih naslovov, odlikovanj, uslug, daril ali kakršnega koli plačila od katere koli vlade ali drugega vira zunaj centra, razen za delo, ki ga je opravil pred imenovanjem v centru ali v času izrednega dopusta zaradi izpolnjevanja vojaške ali druge obveznosti do države ter v zvezi s takšno obveznostjo.

(b)	Uslužbenci se vzdržijo vsakega javnega dejanja, izjave ali objave, če je tovrstno dejanje, izjava ali objava nezdružljiva z dolžnostmi ali obveznostmi mednarodnega javnega uslužbenca ali bi lahko predstavljala moralno ali materialno odgovornost centra.

(c)	Uslužbenec brez dovoljenja direktorja ne sme zasedati nobenega delovnega mesta niti imeti druge redne ali plačane zaposlitve izven centra.

(d)	Uslužbenec v komercialnem podjetju ne sme neposredno ali posredno imeti takih interesov, ki bi lahko zaradi svojega značaja ogrozili njegovo neodvisnost pri opravljanju nalog v centru.

(e)

Če je zakonec ali registrirani partner uslužbenca zaposlen, uslužbenec o tem obvesti direktorja. Če se izkaže, da narava te zaposlitve ni združljiva z zaposlitvijo uslužbenca in če ta ne more zagotoviti, da bo v določenem obdobju prenehala, direktor po posvetovanju z odborom uslužbencev odloči, ali naj uslužbenec obdrži delovno mesto ali se premesti na drugo delovno mesto.

9.   Kandidiranje za javne ali politične funkcije

(a)	Uslužbenci, ki želijo iz osebnih razlogov kandidirati za javno ali politično funkcijo, o svoji nameri uradno obvestijo direktorja.

(b)	Vsakemu uslužbencu, ki kandidira za javno ali politično funkcijo, se odobri odsotnost z dela brez nadomestila plače z začetkom na dan, ko izjavi, da pričenja svojo volilno kampanjo.

(c)	Če je izvoljen, uslužbenec zaprosi za prenehanje pogodbe. Tako prenehanje pogodbe ne daje pravice do odškodnine za izgubo zaposlitve.

(d)	Če ne sprejme javne ali politične funkcije, ima uslužbenec pravico do ponovne zaposlitve z isto plačo in delovno dobo, ki sta veljali ob začetku odsotnosti z dela.

(e)	Čas odsotnosti z dela brez nadomestila plače se ne upošteva pri delovni dobi.

NASLOV II

STATUS USLUŽBENCEV

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 3

Privilegiji in imunitete

Privilegiji in imunitete uslužbencev se odobrijo samo v interesu Satelitskega centra Evropske unije in ne zaradi njihovih osebnih ugodnosti. Ne smejo se izrabljati za namene izogibanja zasebnim obveznostim ali kot izgovor za nespoštovanje zakonov ali drugih policijskih predpisov države gostiteljice.

V vseh spornih dogodkih, kjer se pojavi vprašanje uporabe privilegijev in imunitet, mora zadevni uslužbenec nemudoma poročati direktorju. V primerih kršitev lokalne zakonodaje se direktor lahko odloči za odvzem privilegijev in imunitet, če meni, da je to potrebno.

POGLAVJE II

Zaposlitev in trajanje zaposlitve

Člen 4

Zaposlitev

1.   Ponudbe o zaposlitvi oblikuje direktor, razen za delovno mesto direktorja. Za objavo prostih delovnih mest je odgovoren center.

2.   Ko se delovno mesto izprazni in se ga ne more notranje zapolniti, se objavi prosto delovno mesto z opisom delovnih nalog in potrebnih kvalifikacij.

3.   Uslužbence imenuje direktor na podlagi zaslug ter poštenih in preglednih razpisnih postopkov.

4.   Kandidati morajo dokazati odlično znanje enega od jezikov Evropske unije in zadovoljivo znanje drugega jezika Evropske unije v obsegu, potrebnem za opravljanje njihovih delovnih nalog.

5.   Zaposlitev uslužbencev je omejena na državljane držav članic Evropske unije.

6.   Uslužbenci, za katere veljajo ti kadrovski predpisi, se razvrstijo v skladu s kategorijami in razredi koordiniranih organizacij.

7.   Uslužbenci se zaposlijo na najnižji zahtevani stopnji delovnega mesta, za katerega so izbrani. Direktor lahko odobri višjo stopnjo, kjer je to upravičeno.

8.   Direktor določi, katera mesta se zasedejo s preizkusi znanja ali natečaji, in predpiše teste, ki jih morajo kandidati opraviti za ta mesta. Izpitno ali izbirno komisijo izbere direktor med uslužbenci centra, ki ji lahko doda zunanjega izpraševalca.

9.   Kandidati, ki jih center povabi na razgovor ali preizkus znanja, so upravičeni do pavšalnega prispevka za potne in nastanitvene stroške.

Člen 5

Starostna meja zaposlitve

Starostna meja zaposlitve se določi ob koncu meseca, v katerem uslužbenec doseže starost 65 let. Direktor lahko dovoli podaljšanja za največ dvanajst dodatnih mesecev.

Člen 6

Zdravniški pregledi

1.   Pred zaposlitvijo opravijo uslužbenci zdravniški pregled pri zdravniku, ki ga pooblasti center, da se potrdi, ali je fizično sposoben opravljati delo.

2.   Uslužbenci morajo zdravniški pregled opraviti enkrat letno.

3.   Zdravnik, ki ga pooblasti center, direktorju strokovno svetuje o morebitni neustreznosti uslužbencev, da bi še naprej zasedali svoje delovno mesto.

4.   Če je po zdravniškem pregledu iz odstavkov 1 in 3 izdano negativno zdravniško mnenje, lahko kandidat v 20 dneh po tem, ko ga center uradno obvesti o tem mnenju, prosi za strokovno mnenje zdravstveno komisijo, sestavljeno iz treh zdravnikov, od katerega enega izbere direktor, enega uslužbenec, enega pa dva druga zdravnika.

Zdravstvena komisija zasliši zdravnika, ki je izdal prvotno negativno mnenje.

Če zdravstvena komisija potrdi negativne ugotovitve zdravniškega pregleda iz:

(a)	odstavka 1, kandidat plača 50 % honorarja in nastalih stroškov;

(b)

odstavka 3, center najprej poskuša uslužbenca prerazporediti na drugo mesto, ki ustreza njegovemu stanju. Če to ni mogoče, center prekine njegovo pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, in skliče se invalidska komisija, ki ugotovi njegovo upravičenost do invalidske pokojnine pod pogoji iz pravil pokojninskega zavarovanja centra.

Člen 7

Imenovanja

1.   Trajanje

(a)

Uslužbenci, zaposleni na stalna delovna mesta, se imenujejo za začetno obdobje štirih let. V pogodbi je navedeno, da so najpozneje do konca tretjega leta njihovega imenovanja obveščeni bodisi: (i) da se njihovo imenovanje ne bo podaljšalo ali (ii) da se bo njihovo imenovanje podaljšalo za nedoločen čas, oziroma (iii) da se bo njihovo imenovanje podaljšalo za določen čas, ki ne presega štirih let, če direktor meni, da je v tej fazi neprimerno podeliti imenovanje za nedoločen čas. Najpozneje eno leto pred iztekom tega podaljšanja je zadevni uslužbenec obveščen bodisi o tem, da se njegovo imenovanje ne bo podaljšalo, bodisi da se bo njegovo imenovanje podaljšalo za nedoločen čas.

(b)	Pogodbe uslužbencev, zaposlenih na začasna delovna mesta, ne morejo trajati dlje kot štiri leta. Podaljšajo se lahko enkrat, in sicer za največ štiri leta.

(c)	Uslužbenci so ob prenehanju zaposlitve upravičeni do nadomestila za izgubo zaposlitve, ki se izračuna v skladu z določbami Priloge I.

2.   Poskusna doba

Prvih šest mesecev začetne pogodbe o zaposlitvi se šteje kot poskusna doba, ki prične teči na dan začetka zaposlitve v skladu z naslednjim:

(a)	če uslužbenec med poskusno dobo zaradi bolezni ali nesreče en mesec ali več ne more opravljati svojega dela, lahko direktor njegovo poskusno dobo podaljša za ustrezen čas;

(b)	ob koncu poskusne dobe se pripravi poročilo o sposobnosti uslužbenca za opravljanje nalog na njegovem delovnem mestu ter o njegovem obnašanju in učinkovitosti v službi. To poročilo se predloži uslužbencu;

(c)	uslužbenec, katerega delo ni bilo ocenjeno kot ustrezno, da bi zadržal delovno mesto, se odpusti;

(d)	poročilo o poskusni dobi uslužbenca se lahko pripravi kadar koli med poskusno dobo, če je njegovo delo očitno neustrezno. Zadevna oseba se seznani s poročilom;

(e)	na podlagi poročila se direktor lahko odloči, da uslužbenca odpusti pred iztekom poskusne dobe, pri čemer ima uslužbenec enomesečni odpovedni rok; delovno razmerje pa ne sme trajati dlje od običajne poskusne dobe;

(f)	uslužbenec, ki je odpuščen med poskusno dobo na podlagi negativnega poročila, ni upravičen do nadomestila za izgubo zaposlitve.

Poskusna doba je sestavni del trajanja začetne pogodbe o zaposlitvi. Šteje se v delovno dobo in daje pravico do pokojnine.

3.   Prenehanje pogodb o zaposlitvi

(a)

Center lahko prekine pogodbe ali jih ne podaljša v naslednjih primerih: (i) kot posledica ukinitve proračunsko sistemiziranega delovnega mesta uslužbenca, ali če se naloge, povezane z delovnim mestom uslužbenca, spremenijo tako, da nima več potrebnih kvalifikacij in izkušenj za zadevno delovno mesto, v centru pa zanj ni mogoče najti ustreznega nadomestnega delovnega mesta; (ii) zaradi poklicne neustreznosti uslužbenca, ki se ugotovi v dveh zaporednih poročilih, kot je opredeljeno v členu 26; (iii) zaradi fizične nezmožnosti uslužbenca, do katere je prišlo na delovnem mestu in ki jo je potrdila invalidska komisija v skladu s členom 6(4); (iv) zaradi umika države članice, katere državljan je zadevni uslužbenec, iz upravnega odbora; (v) zaradi preselitve sedeža centra v razdalji več kot 100 km od kraja, kjer je uslužbenec nastopil službo, in odklonitve uslužbenca, da bi se preselil, ker taka možnost v njegovi pogodbi ni bila predvidena; (vi) zaradi odvzema varnostnega potrdila uslužbencu iz razlogov, ki niso disciplinske narave; (vii) zaradi disciplinskih postopkov, s katerimi je bila ugotovljena kršitev ali odgovornost uslužbenca, kakor je opredeljeno v poglavju VII, ali katerih posledica je odvzem njegovega varnostnega potrdila. V primerih iz točk (i) do (vi) pogodbe lahko prenehajo ali niso podaljšane s šestmesečnim odpovednim rokom, v primeru pod točko (vii) pa z enomesečnim odpovednim rokom.

(b)	Uslužbenec lahko prekine pogodbo s trimesečnim odpovednim rokom zaradi osebnih razlogov, ki mu jih ni treba navesti.

4.   Nadomestilo za izgubo zaposlitve

Če ne gre za disciplinske razloge, prenehanje ali nepodaljšanje pogodbe s strani centra omogoča nadomestilo v skladu s pogoji iz Priloge I.

Prenehanje ali nesprejetje ponudbe za podaljšanje pogodbe s strani uslužbenca mu ne daje pravice do nadomestila za izgubo zaposlitve.

5.   Skrajšani odpovedni rok

Center odpovedni rok iz odstavka 3(a) lahko skrajša, če je to v interesu službe; v tem primeru ima zadevni uslužbenec pravico do izplačila dodatnega zneska, ki predstavlja plačo in nadomestila, ki bi jih prejel, če bi se dejanski datum izteka pogodbe ujemal s koncem šestmesečnega odpovednega roka.

Te določbe se ne uporabljajo v primeru prenehanja pogodbe iz disciplinskih razlogov.

POGLAVJE III

Plače in dodatki

Člen 8

Splošne določbe

Osebni prejemki iz dela, ki se izplačajo uslužbencem centra, vključujejo osnovno plačo, izselitveni dodatek ter družinske in socialne dodatke.

Ti prejemki se zmanjšajo za prispevke in odtegljaje glede na notranjo obdavčitev, pokojninsko zavarovanje in socialno zavarovanje.

Na tekoče račune uslužbencev se nakažejo zneski, ki se izplačajo najpozneje v zadnjem delovnem tednu vsakega meseca.

Uslužbenci morajo nemudoma obvestiti center o vsaki spremembi svojega osebnega položaja, ki ima lahko finančne posledice. Te spremembe se upoštevajo pri osebnem prejemku v mesecu, ki sledi obvestilu uprave centra o spremembah; spremembe že izplačanih prejemkov niso možne.

Vsa preveč izplačana plačila uslužbenci vrnejo centru.

Člen 9

Osnovna plača

Neto osnovna plača je znesek, ki je določen z razredom in stopnjo uslužbenca v tabeli, ki jo vsako leto potrdi upravni odbor.

Bruto plača ustreza znesku neto osnovne plače, povečane za notranjo obdavčitev, ki jo plača uslužbenec.

Člen 10

Izselitveni dodatek

Izselitveni dodatek se izplača uslužbencem, ki v času prvega imenovanja niso bili državljani države, v kateri se nahaja stalno mesto njihove zaposlitve in ki na ozemlju te države niso neprekinjeno bivali tri leta.

Ta dodatek se preneha izplačevati, če je uslužbenec premeščen v državo, katere državljan je.

Višina dodatka se izračuna v skladu s Prilogo II.

Če je uslužbenec imenovan s strani centra neposredno po tem, ko je bil zaposlen pri neki drugi mednarodni organizaciji ali upravi v državi, kjer opravlja svoje naloge, se delovna doba pri prejšnjem delodajalcu upošteva pri določitvi upravičenosti do dodatka in izračunu višine dodatka.

Člen 11

Družinski in socialni dodatki

1.   Splošna pravila

Dodatki iz tega člena in podobni dodatki, do katerih je zakonski par ali neporočeni uslužbenec upravičen iz drugega vira, niso kumulativni.

Vsak uslužbenec, ki prejema ali je upravičen do dodatka, podobnega tistim iz tega člena, iz drugih virov, mora o tem obvestiti upravni oddelek centra, da se dodatki, ki mu jih dodeli center, ustrezno zmanjšajo.

Upravni oddelek centra ima pravico zahtevati vse uradne dokumente, za katere meni, da so potrebni za uveljavitev pravice do katerega koli dodatka.

Direktor lahko sprejme izvedbene predpise za te določbe.

2.   Gospodinjski dodatek

(a)

Gospodinjski dodatek se dodeli in plačuje mesečno vsakemu uslužbencu, ki: (i) je poročen; (ii) ovdovel, razvezan, sodno ločen ali neporočen, ki ima najmanj enega vzdrževanega družinskega člana v smislu Priloge III k tem kadrovskim predpisom; (iii) živi v registrirani izvenzakonski skupnosti, pod pogojem, da: — par predloži dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot pravni dokument, ki potrjuje njun status izvenzakonskih partnerjev, — nobeden od partnerjev ni poročen ali ni v drugi izvenzakonski skupnosti, — partnerja nista v sorodu na kateri koli od naslednjih načinov: roditelj, otrok, stari starši, vnuk, vnukinja, brat, sestra, teta, stric, nečak, nečakinja, zet, snaha.

(b)	Ta dodatek znaša 6 % neto osnovne plače in ne more biti nižji od zneska, izplačanega uslužbencem razreda B 3, stopnja 1.

(c)

V primeru: (i) da poročeni uslužbenec nima vzdrževanega družinskega člana, njegova soproga pa je zaposlena, ali (ii) da uslužbenec, ki živi v registrirani izvenzakonski skupnosti, kot je opredeljena v točki (a)(iii), in ki nima vzdrževanega družinskega člana, njegov partner pa je zaposlen, je dodatek razlika med neto osnovno plačo razreda B 3, stopnja 1, povečano za dodatek, do katerega bi uslužbenec teoretično bil upravičen, in izplačanim dohodkom zakonca ali registriranega partnerja. Če je slednji znesek enak prejšnjemu ali ga presega, se dodatek uslužbencu ne izplača. Ta dodatek se ne izplača uslužbencu, čigar zakonec ali registrirani partner je član mednarodne organizacije in ima višjo osnovno plačo kot uslužbenec.

3.   Otroški dodatek in dodatek za druge vzdrževane družinske člane

(a)	Otroški dodatek in dodatek za druge vzdrževane družinske člane se dodeli in mesečno plačuje vsakemu uslužbencu, ki pretežno in neprekinjeno preživlja otroke ali druge vzdrževane družinske člane, kot so opredeljeni v Prilogi III.

(b)	Znesek je letno določen v tabeli, ki jo upravni odbor odobri za vsakega vzdrževanega družinskega člana.

(c)	V primeru, ko sta oba zakonca ali registrirana partnerja zaposlena pri mednarodnih organizacijah, se dodatek izplača tistemu, ki je prejemnik gospodinjskega dodatka ali enakovrednega nadomestila.

(d)	Definicije in pogoji dodelitve tega dodatka so določeni v Prilogi III.

4.   Dodatek za šolanje

(a)	Dodatek za šolanje se dodeli in mesečno plačuje vsakemu uslužbencu, ki ima pravico do gospodinjskega dodatka in katerega vzdrževani otroci, kakor je to opredeljeno v Prilogi III, so v vrtcu, osnovni, srednji ali visoki šoli.

(b)	Dodatek je enak višini dvakratnega zneska dodatka za vzdrževanega otroka in se izplača za vsakega otroka.

(c)	Ob začetku šolskega leta zadevni uslužbenec upravi centra predloži vsa potrebna dokazila.

5.   Dodatek za otroke z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju in dodatek za druge vzdrževane družinske člane

(a)

Dodatek za otroke z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju in dodatek za druge vzdrževane družinske člane se dodeli in mesečno plačuje za otroke z motnjo v telesnem ali duševnem razvoju ali vzdrževane družinske člane vsakemu uslužbencu, ki je pretežno in neprekinjeno odgovoren za njihovo nego. Otrok ali vzdrževani družinski član mora izpolnjevati merila in pogoje iz Priloge III.

(b)	Podrobnosti dodelitve in izplačila dodatka so določene v Prilogi IV.

6.   Stanovanjski dodatek

(a)	Stanovanjski dodatek se mesečno izplača uslužbencem razredov B, C, A 1 in A 2, ki so najemniki ali podnajemniki stanovanj in ki plačujejo najemnino – z izjemo stroškov vzdrževanja, za katere se šteje, da so v državi bivanja strošek najemodajalca –, ki presega za to določen del njihovih prejemkov.

(b)	Metoda za izračun tega dodatka je določena v Prilogi V.

(c)	Uslužbenec, ki je prejemnik stanovanjskega dodatka, o vsaki spremembi okoliščin, ki bi vplivale na njegovo upravičenost do dodatka, nemudoma obvesti vodjo upravnega in kadrovskega oddelka.

7.   Dodatek za prevoz

Ker je mesto opravljanja delovnih nalog oddaljeno od naseljenih področij in se center nahaja v vojaški bazi, ki ni vključena v javni prevoz, uslužbenci centra prejemajo pavšalni mesečni dodatek za prevoz. Višino dodatka določi direktor na začetku vsakega koledarskega leta.

Člen 12

Dodatek za dodatne zadolžitve

1.   Uslužbenec je lahko začasno razporejen na delovno mesto v razredu, ki je višje od njegovega trenutnega razreda. Od začetka drugega meseca take začasne razporeditve prejema diferencialni dodatek v višini razlike med osebnimi prejemki za trenutni razred in stopnjo ter osebnimi prejemki, ki bi jih dobil za stopnjo, v katero bi bil razporejen, če bi bil imenovan v razred začasnega delovnega mesta.

Začasna zaposlitev ne sme biti daljša od enega leta, razen če gre, neposredno ali posredno, za nadomeščanje uslužbenca, ki je bil začasno premeščen na drugo delovno mesto, vpoklican na služenje vojaškega roka ali je odsoten zaradi daljšega bolniškega dopusta.

2.   Direktor lahko dodeli dodatek za dodatno odgovornost za nekatera delovna mesta glede na posamezen primer, če mora uslužbenec prevzeti odgovornost za vodenje skupine, v kateri je eden ali več uslužbencev v istem razredu kot on sam. Najvišji znesek dodatka določi direktor na začetku vsakega koledarskega leta.

Člen 13

Nadomestili za nastanitev in za selitev ob prenehanju zaposlitve

1.   Nadomestilo za nastanitev:

(a)	nadomestilo za nastanitev se izplača uslužbencu, čigar zasebno prebivališče je bilo ob zaposlitvi v centru od delovnega mesta oddaljeno več kot 100 kilometrov;

(b)	višina nadomestila je znesek osnovne plače za 30 dni;

(c)	nadomestilo za nastanitev se uslužbencu izplača ob prevzemu njegovih nalog v centru;

(d)	uslužbenec, ki pred iztekom dveh let po lastni volji zapusti delovno mesto, na katero je bil imenovan, mora vrniti polovico nadomestila za nastanitev;

(e)	glede določb, ki urejajo vračilo, lahko direktor dovoli izjeme, če bi njihova dosledna uporaba utegnila povzročiti posebno težke posledice.

2.   Nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve:

(a)

uslužbenec, ki predloži dokazila o spremembi zasebnega prebivališča, več kot 100 km oddaljenega od njegovega kraja zaposlitve, ima ob prenehanju delovnega razmerja pravico do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve v višini 30-dnevne osnovne plače, če je bil zaposlen polna štiri leta in ne dobi podobnega nadomestila v svoji novi službi;

(b)	če sta uslužbenec in njegov zakonec ali registrirani partner oba upravičena do nadomestila za selitev ob prenehanju zaposlitve, se ta izplača le tistemu, ki ima višjo osnovno plačo;

(c)	uslužbenec, ki je bil zaposlen več kot dve leti in manj kot štiri, prejme nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve, ki je sorazmerno z dolžino zaposlitve;

(d)	v primeru smrti uslužbenca se nadomestilo za selitev ob prenehanju zaposlitve izplača preživelemu zakoncu ali registriranemu partnerju oziroma, če ga ni, vzdrževanim družinskim članom v smislu Priloge III, tudi če ni izpolnjena zahteva glede dolžine zaposlitve iz točke (a) tega odstavka.

Člen 14

Odtegljaji

1.   Notranja obdavčitev

Notranja obdavčitev znaša 40 % osnovne plače glede na zadevni razred in stopnjo. Seštevek te vsote in neto osnovne plače je bruto plača. Ta vsota se na plačilni listi prikaže kot mesečni odtegljaji.

2.   Prispevki za pokojninsko zavarovanje

Mesečni odtegljaj, kakršnega odobrijo koordinirane organizacije za pokojninsko zavarovanje, ki velja za uslužbence, in ki ustreza odstotku neto osnovne plače, se odvede od prejemkov uslužbenca in vplača v pokojninski sklad centra.

3.   Prispevki za dajatve iz socialnega varstva

Od prejemkov uslužbenca se odvede mesečni odtegljaj v zvezi z dajatvami iz socialnega varstva. Minimalne dajatve iz socialnega varstva pokrivajo zdravstveno nego, kritje nesposobnosti/prizadetosti in življenjsko zavarovanje.

Eno tretjino prispevkov za sistem socialnega varstva krije uslužbenec, dve tretjini pa center.

Delež v odstotkih se določi na začetku leta za prihodnjih dvanajst mesecev sporazumno med centrom in zavarovalniško družbo, ki je nosilka tega zavarovanja. Odvedeni znesek se doda prispevku delodajalca.

Člen 15

Predujmi plač in povračila

1.   Vodja upravnega in kadrovskega oddelka centra lahko glede na razpoložljiva gotovinska sredstva dovoli izplačilo predujma z obrestmi uslužbencem, ki se znajdejo v nepredvidenih osebnih finančnih težavah, razen če direktor ne odloči drugače.

2.   Znesek predujma ne sme presegati zneska trimesečne neto osnovne plače.

3.   Predujem se povrne z mesečnimi odtegljaji od prejemkov uslužbenca; predujmi morajo biti v celoti vrnjeni ob izplačilu plač za zadnji mesec finančnega leta.

POGLAVJE IV

Potni stroški

Člen 16

Nastanitev in odhod

1.   Uslužbenec je upravičen do povračila potnih stroškov za vožnjo od kraja njegovega prejšnjega delovnega mesta do kraja, kjer se nahaja center, za sebe in za družinske člane, ki živijo z njim.

2.   Do enakega povračila je uslužbenec upravičen tudi, ko preneha z zaposlitvijo v centru in se vrača v državo, kjer je imel zaposlitev, preden je bil sprejet v center, ali enakovreden znesek, če se uslužbenec preseli v drugo državo.

3.   Vračilo se opravi v skladu z določbami oddelka I Priloge VI k tem kadrovskim predpisom.

Člen 17

Stroški selitve

1.   Uslužbenec je upravičen do povračila stroškov selitve iz kraja njegove prejšnje zaposlitve do kraja, kjer se nahaja center.

Do enakega povračila je uslužbenec upravičen tudi, ko preneha z zaposlitvijo v centru in se vrača v državo, kjer je imel zaposlitev, preden je bil sprejet v center.

2.   Vračilo stroškov zajema preselitev uslužbenčevih gospodinjskih premičnin z izjemo motornih avtomobilov, čolnov ali drugih sredstev prevoza v skladu s Prilogo VI.

Vračilo stroškov se zadevnemu uslužbencu izplača, potem ko predloži potrjene račune.

Člen 18

Službena potovanja

Uslužbenci so upravičeni do povračila stroškov, nastalih v zvezi s službenimi potovanji, ki jih odredi direktor.

Povračilo se nanaša na čiste stroške potovanja, povečane za stroške nastanitve in z njo povezanih stroškov v krajih, kamor je uslužbenec poslan. Pogoji, tarife in druge podrobnosti v zvezi s povračilom stroškov so določeni v Prilogi VII.

POGLAVJE V

Notranja organizacija

Člen 19

Delovni čas

1.   Redni delovni čas za uslužbence je 40 ur na teden, ki jih je treba opraviti v skladu s splošnim urnikom, ki ga določi direktor.

2.   Z direktorjem se je mogoče dogovoriti za gibljiv delovni čas glede na osebne okoliščine uslužbenca ali glede na posebne zahteve njegovega dela.

3.   Od uslužbenca se lahko zaradi nujnih službenih razlogov zahteva, da ostane v pripravljenosti na delovnem mestu ali doma izven rednega delovnega časa.

4.   Nadurno delo, ki ga uslužbenec opravi izven rednega delovnega časa iz odstavka 1, daje uslužbencu pravico do koriščenja prostega časa ali do plačila nadurnega dela. Vendar se za nadurno delo šteje samo delo, ki je opravljeno po predhodnem dovoljenju ustreznega vodje sektorja. Nadurno delo je treba izvajati v čim manjšem možnem obsegu.

Opravljeno nadurno delo uslužbencu daje pravico do:

(a)	ustreznega koriščenja prostega časa ali

(b)	kjer zaradi zahtev službe koriščenje prostega časa ni mogoče, do plačila nadurnega dela, ki se izračuna po stopnji 133 % na osnovno plačo.

5.   Nočno delo: delo, opravljeno v času med 20.30 in 7. uro se plača po tarifi za nočno delo; vendar če so bile ure opravljene neprekinjeno po izteku dnevnega delovnega časa, se te ne štejejo za nočno delo, razen če se ne podaljšajo v zgoraj navedeno časovno obdobje za več kot eno uro in pol.

Ure nočnega dela, ki ne presegajo števila iz odstavka 1, dajejo pravico do dodatnega prejemka v višini 50 % osnovne plače.

Nočno nadurno delo se plača po stopnji 150 % nadurnega dela na dan.

6.   Če tako zahtevajo izjemne razmere, direktor lahko po lastnem preudarku odloči, da morajo nekateri uslužbenci delati ob koncih tedna. V takih primerih ima uslužbenec pravico do koriščenja prostega časa ali do plačila nadurnega dela.

7.   Nadurno ali nočno delo uslužbencev iz razredov A 4 ali višje ne daje pravice do koriščenja prostih dni ali do dodatnih prejemkov.

8.   Direktor določi izvedbene predpise za ta člen.

Člen 20

Delo z delovnim časom, krajšim od polnega, in delo na daljavo

1.   Uslužbenec lahko zahteva odobritev dela z delovnim časom, krajšim od polnega, ali dela na daljavo.

Direktor to lahko dovoli, če je združljivo z interesi službe.

2.   Center uslužbencu na zahtevo odgovori v mesecu dni.

3.   Direktor določi izvedbene predpise za ta člen.

Člen 21

Državni prazniki

Seznam državnih praznikov oblikuje direktor ob upoštevanju uradnega seznama državnih praznikov, ki je objavljen v Boletín Oficial del Estado (BOE) in Uradnem listu Evropske unije.

Ti državni prazniki se ne odštejejo od letnega dopusta, do katerega so upravičeni uslužbenci.

Če kateri od teh praznikov sovpade s soboto ali nedeljo, lahko direktor za praznik določi kakšen drug dan.

Člen 22

Dopust

1.   Letni dopust

(a)

Pravica do dopusta Uslužbenci imajo pravico do dveh dni in pol plačanega letnega dopusta za vsak dopolnjeni mesec zaposlitve. Ta pravica velja za vsako koledarsko leto. Uslužbenci, ki se zaposlijo med 1. aprilom in 30. julijem, so upravičeni vnaprej koristiti 15 dni letnega dopusta, če nameravajo dopust vzeti po zadnjem datumu. Če uslužbenec do 31. decembra ni izkoristil vsega letnega dopusta, direktor ali njegov pooblaščenec dovoli prenos največ dvanajst dni letnega dopusta v naslednje leto. Če se preneseni letni dopust ne izkoristi do 30. junija, preneha pravica do izrabe dopusta.

(b)	Upravni postopek Uslužbenci, ki želijo vzeti dopust, do katerega imajo pravico glede na točko (a), morajo za to pridobiti predhodno dovoljenje direktorja ali njegovega predstavnika. Evidenco dopustov vodi uprava centra. Zahtevani postopek se določi z internim memorandumom, ki ga podpiše direktor.

(c)

Neizkoriščeni dopust ob odhodu uslužbenca Uslužbencu, ki preneha z zaposlitvijo v centru, se neizkoriščeni dopust ukine. Vendar če direktor pisno potrdi, da uslužbenec zaradi delovnih zahtev dopusta ni mogel v celoti izkoristiti, je uslužbenec upravičen do izplačila ene tridesetine mesečne osnovne plače za vsak neizkoriščen dan dopusta.

2.   Neplačani dopust

(a)	Direktor lahko na zahtevo uslužbenca odobri neplačani dopust iz osebnih razlogov, če je to združljivo z interesi službe.

(b)	Tak dopust ne sme presegati enega leta.

(c)

Med tem dopustom uslužbenec ni upravičen do povišanja v stopnji ali napredovanja v razredu; pravice uslužbenca iz sistema socialne varnosti iz členov 8 in 14 ter njegovo kritje tveganj po tem sistemu mirujejo. Vendar uslužbenec, ki se ne ukvarja s plačano dejavnostjo, lahko najpozneje en mesec po mesecu, ko se začne njegov dopust iz osebnih razlogov, zaprosi, da je še naprej zavarovan po tem sistemu, če sam nosi svoj del s tem povezanih prispevkov. Poleg tega lahko uslužbenec, ki dokaže, da ne more pridobiti pokojninskih pravic v drugem pokojninskem sistemu, zaprosi za nadaljevanje pridobivanja pokojninskih pravic, če sam nosi svoj del s tem povezanih prispevkov.

3.   Bolniški dopust, porodniški dopust, očetovski dopust, starševski dopust in drug izredni dopust

Izredni dopust se poleg rednega letnega dopusta dovoli zaradi bolezni, poroda, očetovstva, starševstva ali v izjemnih okoliščinah.

Ustrezne podrobnosti in postopki so navedeni v Prilogi VIII.

Člen 23

Dopust v matični državi

1.   Uslužbenci, ki so upravičeni do dodatka za delo v tujini, imajo pravico do dopusta v matični državi, z izjemo tistih uslužbencev, ki so imeli ob imenovanju samo državljanstvo države zaposlitve. Uporablja se naslednje:

(a)	Dopust v matični državi znaša osem delovnih dni na vsaki dve leti, ki se jim doda čas potovanja, izračunan na podlagi najhitrejšega načina prevoza.

(b)

Dopust v matični državi se lahko vzame šest mesecev pred iztekom obdobja, na katerega se nanaša. Če ni izkoriščen v šestih mesecih po koncu obdobja, na katerega se nanaša, se ukine, upoštevajoč obdobje dveh let. Datum dejanskega začetka koriščenja dopusta v matični državi v katerem koli dvoletnem obdobju ne vpliva na datum začetka koriščenja prihodnjega dopusta v matični državi.

(c)

Če sta v centru zaposlena oba zakonca ali registrirana partnerja in če imata oba pravico do dopusta v matični državi, se ta dodeli v skladu z naslednjimi pogoji: (i) če imata oba dom v isti državi, je vsakdo od njiju upravičen do dopusta v tej državi na vsaki dve leti; (ii) če sta njuna domova v dveh različnih državah, ima vsakdo od njiju pravico do dopusta v svoji matični državi na vsaki dve leti; (iii) njuni vzdrževani otroci in po potrebi oseba, ki spremlja te otroke, so upravičeni do enega obdobja dopusta v matični državi na vsaki dve leti; če imata starša dom v dveh različnih državah, se dopust lahko koristi v eni od teh držav.

2.   Uslužbenec, ki koristi dopust v matični državi, je v skladu s postopki iz člena 18 upravičen do vračila potnih stroškov za obe smeri zase, svoje otroke in, če je prejemnik gospodinjskega dodatka, za svojega zakonca ali registriranega partnerja, vendar ni upravičen do dnevnice za čas potovanja.

3.   Uslužbenci, ki ne izkoristijo dopusta v matični državi, niso upravičeni do nadomestila.

4.   Dopust v matični državi se dovoli pod naslednjimi pogoji:

(a)	zadevni uslužbenec se pisno zaveže, da bo dopust v matični državi preživel v državi svojega uradnega bivališča;

(b)	zadevni uslužbenec se pisno zaveže, da v šestih mesecih, neposredno po koncu obdobja, na katerega se nanaša pravica do dopusta v matični državi (ne glede na dejanski datum začetka dopusta), ne bo odpovedal službe v centru;

(c)	vodja sektorja mora zagotoviti, da v obdobju zahtevanega dopusta z veliko verjetnostjo ne bo potreboval usluge zadevnega uslužbenca.

Če zadevni uslužbenec ne spoštuje točke (a), mora centru povrniti vsa izplačila, ki jih je prejel v zvezi z dopustom v matični državi; zadevnemu uslužbencu se lahko tudi skrajša neizkoriščeni dopust za število dni odobrenega dopusta v matični državi. V zvezi z določbami iz točk (b) in (c) direktor lahko odloči, da se ne uporabljajo, če meni, da bi njihova dosledna uporaba zadevnega uslužbenca izpostavila krivici ali posebnim težavam.

POGLAVJE VI

Poročanje in napredovanje

Člen 24

Splošne določbe

1.   Delo vseh uslužbencev z izjemo direktorja v prejšnjem letu se oceni vsako leto najpozneje do 28. februarja.

Poročila dajejo oceno o relativnih sposobnostih in znanju uslužbencev in so priložnost za pohvalo uslužbenca ali nasprotno za opozorilo uslužbencu o njegovih pomanjkljivostih, da bi se izboljšalo opravljanje njihovih delovnih nalog.

2.   V poročilih se upoštevajo naslednja merila:

(a)	marljivost in natančnost;

(b)	kakovost in hitrost opravljanja dela;

(c)	dajanje pobud;

(d)	korektnost in človeški odnos.

Celotna ocena se povzame na obrazcu letnega poročila, ki se hrani v osebni mapi uslužbenca.

3.   Če poročilo kaže na podpovprečno opravljanje dela, lahko direktor zahteva vmesno poročilo vsakih šest mesecev.

Člen 25

Postopek

1.   Direktor določi uslužbence, ki so odgovorni za poročanje o osebju, ki jim je v celoti ali delno podrejeno.

2.   Vsak uslužbenec, odgovoren za poročilo, z zadevnim uslužbencem opravi osebni razgovor. Uslužbenec je uradno obveščen o svoji letni oceni in podpiše obrazec poročila ter s tem potrdi, da je o stvari obveščen.

3.   Letno poročilo je upravni akt za interno uporabo. Zoper njega ni mogoča pritožba pri zunanjem organu.

4.   Ko so vsa poročila napisana, skliče direktor komisijo za napredovanja, ki vključuje vse uslužbence, ki so napisali eno ali več poročil, in ji sam predseduje.

Direktor sprejme poslovnik komisije za napredovanja.

Člen 26

Spremljanje poročil

1.   Komisija za napredovanja lahko direktorju predlaga enega od naslednjih ukrepov, da se nagradijo uslužbenci, ki še posebej dobro opravljajo svoje delo:

(a)	dodelitev finančne nagrade;

(b)	izjemno napredovanje v stopnji;

(c)	napredovanje v višji razred, če proračunska sistemizacija dopušča tako napredovanje.

2.   Negativno poročilo lahko upraviči, da uslužbenec ostane na obstoječi stopnji še za eno leto.

3.   Dve ali več negativnih poročil ima lahko za posledico nepodaljšanje pogodbe o zaposlitvi.

4.   Če dodatno vmesno poročilo iz člena 24(3) ne pokaže izboljšanja v uslužbenčevem opravljanju nalog, lahko direktor sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)	uslužbenec ostane na trenutni stopnji dodatnih dvanajst mesecev;

(b)	prenehanje pogodbe uslužbenca v skladu s točko 3 člena 7.

5.   O višini denarne nagrade iz odstavka 1 in drugih izvedbenih predpisih tega člena odloči direktor na začetku vsakega proračunskega leta.

POGLAVJE VII

Disciplinski ukrepi

Člen 27

Disciplinski ukrepi

1.   Uslužbenec ali nekdanji uslužbenec je disciplinsko odgovoren, če namerno ali iz malomarnosti ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi po teh kadrovskih predpisih.

2.   Kadar direktor izve za dokaze o neizpolnjevanju obveznosti v smislu odstavka 1, lahko sproži upravno preiskavo, s katero se preveri, ali je prišlo da takega neizpolnjevanja obveznosti.

3.   Disciplinska pravila, postopki in ukrepi ter pravila glede upravnih preiskav so določeni v Prilogi IX.

POGLAVJE VIII

Pritožbe in komisija za pritožbe

Člen 28

Pritožbe

1.   Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju vloži zahtevo za sprejetje odločitve, ki se nanaša nanjo, v zadevah iz teh kadrovskih predpisov. Direktor obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v dveh mesecih od datuma zahteve. Če po izteku tega roka ni odgovora na zahtevo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba v skladu z naslednjimi odstavki.

2.   Vsaka oseba, za katero veljajo ti kadrovski predpisi, lahko pri direktorju vloži pritožbo zoper akt, ki je imel zanjo negativne posledice, ne glede na to, ali je direktor sprejel odločitev ali pa ni sprejel nobenega od ukrepov, predpisanih v kadrovskih predpisih. Pritožbo je treba vložiti v treh mesecih. Rok začne teči:

(a)	na dan objave akta, če gre za ukrep splošne narave;

(b)

na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kot na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, če ukrep zadeva neko določeno osebo; če pa akt, ki zadeva neko določeno osebo, vključuje tudi pritožbo zoper drugo osebo, začne rok glede na to drugo osebo teči na dan, ko prejme uradno obvestilo o tem, in nikakor ne pozneje od dneva objave;

(c)	na dan izteka roka, predpisanega za odgovor, kadar gre za pritožbo zoper molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, kakor določa odstavek 1.

3.   Direktor obvesti zadevno osebo o svoji obrazloženi odločitvi v enem mesecu po datumu vložitve pritožbe. Če po izteku tega roka ni odgovora na pritožbo, se šteje, da gre za molk organa, ki pomeni zavrnitev zahteve, zoper katero se lahko vloži pritožba na podlagi odstavka 5.

V primeru negativnega odgovora uslužbenec lahko zaprosi za posredovanje. To posredovanje ni obvezno.

4.   Direktor imenuje posrednika, za obdobje treh let, z možnostjo podaljšanja.

Posrednik je usposobljen, neodvisen pravni strokovnjak.

Direktor in zadevni uslužbenec mu dasta na voljo vse dokumente, za katere meni, da so potrebni za preučitev primera.

Svoje zaključke sporoči v 15 dneh od datuma, ko je bil seznanjen s primerom.

Ti zaključki niso zavezujoči ne za direktorja in ne za uslužbenca.

Stroške posredovanja krije center, če direktor zavrne zaključke; 50 % stroškov krije uslužbenec, če zavrne dane ugotovitve.

5.   Če so bile izčrpane vse možnosti v prvem poskusu (interna upravna pritožba), se uslužbenec za rešitev lahko obrne na komisijo centra za pritožbe.

Sestava, delovanje in posebni postopki tega organa so navedeni v Prilogi X.

6.   Sklepi komisije za pritožbe so zavezujoči za obe strani. Zoper sklepe komisije pritožba ni možna. Komisija lahko:

(a)	odločitve, ki so predmet pritožbe, razveljavi ali potrdi;

(b)	centru naloži povračilo vse materialne škode, ki jo je utrpel uslužbenec, začenši z dnem, ko je začel veljati sklep o razveljavitvi ukrepa;

(c)	sprejme tudi odločitev, da mora center v obsegu, ki ga določi komisija, povrniti potrebne stroške vlagatelja zahtevka, kakor tudi stroške, ki se nanašajo na prevoz in stroške bivanja zaslišanih prič. Ti stroški se izračunajo na podlagi člena 18 in Priloge VII k tem kadrovskim predpisom.

POGLAVJE IX

Pokojninsko zavarovanje

Člen 29

Pokojninsko zavarovanje

Pravila in pogoji, ki jih vsebujejo pravila pokojninskega zavarovanja centra, v skladu s pravili pokojninskega zavarovanja koordiniranih organizacij, se uporabljajo za uslužbence centra. Novo pokojninsko zavarovanje centra (NPS) se uporablja za uslužbence, ki so se zaposlili po 30. juniju 2005.

POGLAVJE X

Napotitev uslužbencev centra

Člen 30

Napotitev uslužbencev centra

Napoteni uslužbenec je uslužbenec, ki je na podlagi odločitve direktorja v interesu službe začasno razporejen na delovno mesto izven centra.

Napotitev zaradi službenih razlogov urejajo naslednja pravila:

(a)	odločitev o napotitvi sprejme direktor po zaslišanju zadevnega uslužbenca;

(b)	trajanje napotitve določi direktor;

(c)	po vsakokratnem preteku šestih mesecev zadevni uslužbenec lahko zahteva, da napotitev preneha;

(d)	napoteni uslužbenec ima pravico do razlike v plačilu, kadar so skupni osebni prejemki za delovno mesto, na katero je napoten, nižji od prejemkov za razred in stopnjo v centru; prav tako je upravičen do povračila vseh dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi napotitve;

(e)	napoteni uslužbenec še naprej plačuje pokojninske prispevke na podlagi plače za aktivno zaposlitev za razred in stopnjo v centru;

(f)	napoteni uslužbenec ohrani svoje delovno mesto, pravico do povišanja v stopnji in upravičenost do napredovanja;

(g)	ob koncu napotitve začne uslužbenec takoj ponovno delati na svojem prejšnjem delovnem mestu ali na prvem izpraznjenem delovnem mestu, ki ustreza njegovemu razredu, če izpolnjuje pogoje za to delovno mesto.

NASLOV III

DOLOČBE ZA LOKALNE USLUŽBENCE

Člen 31

Statutarne določbe

Lokalni uslužbenci so pomožni uslužbenci, ki so načeloma zaposleni za krajša obdobja. Nimajo statusa mednarodnih uslužbencev in za njih v celoti veljajo zakoni in predpisi države gostiteljice, v kateri so zaposleni. Uporablja se naslednje:

(a)	Lokalni uslužbenci so uslužbenci, ki ne zasedajo delovnih mest, določenih v tabeli uslužbencev.

(b)	Ob upoštevanju določb tega naslova določa pogoje za zaposlovanje lokalnih uslužbencev, zlasti: (i) pogoje zaposlovanja in prekinitev pogodbe; (ii) dopust in (iii) osebne prejemke, center skladno z veljavnimi predpisi in prakso v kraju, v katerem opravljajo delo.

(c)

Za lokalne uslužbence veljajo določbe iz naslova I in naslednje določbe iz naslova II: (i) poglavje II: člena 5 (starostna meja zaposlitve) in 6 (zdravniški pregledi); (ii) poglavje III: člen 15 (predujmi plač); (iii) poglavje IV: člen 18 (službena potovanja); (iv) poglavje V: člena 19 (delovni čas) in 21 (državni prazniki); (v) Priloga IX: odškodnina za povzročeno škodo, in vsi predpisi na njihovi podlagi.

Člen 32

Socialna varnost

Kar zadeva socialno varnost, center plačuje prispevke delodajalcev za socialno varnost po veljavnih predpisih v kraju, v katerem lokalni uslužbenci opravljajo delo.

Člen 33

Osebni prejemki

1.   Osebni prejemki lokalnih uslužbencev se določijo s pogodbo; sestavlja jih neto mesečna plača brez dodatkov ne glede na družinski ali socialni položaj zadevne osebe.

2.   Ker lokalni uslužbenci ne uživajo pravic iz sistema pokojninskega zavarovanja, se od njihovih osebnih prejemkov ne odbijajo prispevki za tovrstno zavarovanje.

3.   Na začetku leta upravni odbor osebne prejemke lokalnih uslužbencev poveča za isto odstotno stopnjo kakor prejemke uslužbencev.

NASLOV IV

ZASTOPANJE USLUŽBENCEV

Člen 34

Zastopanje uslužbencev

1.   Odbor uslužbencev zastopa vse uslužbence centra, opredeljene v členu 1.

2.   Uslužbenci centra s tajnim glasovanjem izvolijo odbor uslužbencev za dve leti.

3.   Odbor uslužbencev:

(a)	varuje poklicne interese vseh uslužbencev centra;

(b)	daje predloge za izboljšanje dobrega počutja vseh uslužbencev;

(c)	daje predloge glede družabnih, kulturnih in športnih dejavnosti uslužbencev;

(d)	zastopa vse uslužbence v zvezi z združenji uslužbencev drugih mednarodnih organizacij.

4.   Pogoje za izvajanje tega člena določi direktor po posvetovanju z odborom uslužbencev.

NASLOV V

PREHODNE DOLOČBE

Člen 35

Prehodne določbe

1.   Uslužbencem, ki so na dan začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov več kot tri leta neprekinjeno zaposleni v centru, se ob izteku pogodbe ponudi pogodba za nedoločen čas.

2.   Uslužbencem, ki so na dan začetka veljavnosti teh kadrovskih predpisov zaposleni manj kot tri leta, se ob izteku druge pogodbe ponudi pogodba za nedoločen čas.