4.6.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/14

(1)

Eurojust je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 2002/187/PNZ (2) kot organ Evropske unije, ki ima pravno osebnost, z nalogo spodbujati in izboljšati usklajevanje in sodelovanje med pristojnimi pravosodnimi organi držav članic.

(2)

Iz ocene izkušenj, ki jih je pridobil Eurojust, je razvidno, da bi bilo treba dodatno okrepiti njegovo operativno učinkovitost in pri tem upoštevati te izkušnje.

(3)

Zagotoviti je treba tudi večjo operativnost Eurojusta in uskladiti status nacionalnih članov.

(4)

Za zagotovitev neprekinjenega in učinkovitega prispevanja držav članic k doseganju ciljev Eurojusta bi bilo treba od nacionalnega člana zahtevati, da ima stalno delovno mesto na sedežu Eurojusta.

(5)

Opredeliti je treba skupno osnovo za pooblastila, ki bi jih moral imeti vsak nacionalni član kot pristojni nacionalni organ, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo. Nekatera od teh pooblastil bi morala biti nacionalnim članom podeljena za nujne primere, če nacionalni član pristojnega nacionalnega organa ne more identificirati, oziroma se z njim ne more pravočasno povezati. Razume se, da teh pooblastil ne bo treba izvajati, če je pristojni organ mogoče identificirati oziroma če se je mogoče z njim povezati.

(6)

Ta sklep ne vpliva na način, na katerega države članice notranje organizirajo svoj pravosodni sistem ali upravne postopke za imenovanje nacionalnih članov in vzpostavljanje notranjega delovanja nacionalnih uradov pri Eurojustu.

(7)

Da bi okrepili stalno dostopnost Eurojusta in omogočili njegovo posredovanje v nujnih primerih, bi bilo treba v njegovem okviru ustanoviti nujno koordinacijsko enoto (NKE). Države članice bi morale biti odgovorne za to, da zagotovijo zmožnost posredovanja predstavnikov v NKE, in sicer 24 ur na dan 7 dni v tednu.

(8)

Države članice bi morale zagotoviti, da se pristojni nacionalni organ nemudoma odzove na zaprosila v skladu s tem sklepom, tudi če pristojni nacionalni organ zavrne ugoditev zaprosilom nacionalnega člana.

(9)

Vlogo kolegija bi bilo treba okrepiti v primerih spora o sodni pristojnosti in v primerih ponavljajoče se zavrnitve ali težav v zvezi z izvršitvijo zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja.

(10)

V državah članicah bi bilo treba ustanoviti nacionalne sisteme za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, s katerimi bi se usklajevalo delo nacionalnih korespondentov Eurojusta, nacionalnega korespondenta Eurojusta za področje terorizma, nacionalnega korespondenta Evropske pravosodne mreže in največ treh drugih kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže ter predstavnikov mreže skupnih preiskovalnih enot, mrež za področje vojnih zločinov, odvzema premoženjske koristi in korupcije.

(11)

Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta bi moral zagotoviti, da se v sistem vodenja zadev učinkovito in zanesljivo nalagajo informacije v zvezi z zadevno državo članico. Vendar ni nujno, da je za dejanski prenos informacij Eurojustu odgovoren nacionalni sistem za usklajevanje Eurojusta. Države članice bi morale sprejeti odločitev o najboljšem načinu prenosa informacij Eurojustu.

(12)

Da bi se nacionalnemu sistemu za usklajevanje dejavnosti Eurojusta omogočilo izpolnjevanje nalog, bi bilo treba zagotoviti. Povezava s sistemom vodenja zadev bi morala bit vzpostavljena ob upoštevanju nacionalnih informacijskih sistemov. Dostop do sistema vodenja zadev na nacionalni ravni temelji na osrednji vlogi nacionalnega člana, ki je pristojen za odpiranje in vodenje začasnih delovnih datotek.

(13)

Ko države članice obdelujejo osebne podatke, ki se pošiljajo med državami članicami in Eurojustom, se uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (3). Okvirni sklep 2008/977/PNZ ne bo vplival na ustrezne določbe o varstvu podatkov iz Sklepa 2002/187/PNZ, ki vsebuje določbe o varstvu osebnih podatkov, ki podrobneje urejajo ta vprašanja zaradi posebne narave, nalog in pristojnosti Eurojusta.

(14)

Eurojust bi moral biti pooblaščen za obdelavo nekaterih osebnih podatkov o osebah, ki so po nacionalni zakonodaji zadevnih držav članic osumljene storitve kaznivega dejanja ali sodelovanja pri kaznivem dejanju, za katerega je pristojen Eurojust, ali ki so bile zaradi takega kaznivega dejanja pravnomočno obsojene. Seznam takih osebnih podatkov, bi moral vključevati telefonske številke, elektronske naslove, podatke o registraciji vozil, profile DNK, ki so bili ugotovljeni iz nekodiranih delov DNK, fotografije in prstne odtise. Seznam bi moral vključevati tudi podatke o prometu in lokaciji ter ustrezne podatke, potrebne za identifikacijo naročnika ali uporabnika javno dostopne elektronske komunikacijske storitve; to ne bi smelo vključevati podatkov, ki razkrivajo vsebino komunikacije. Ni predvideno, da bi Eurojust izvajal avtomatsko primerjavo profilov DNK ali prstnih odtisov.

(15)

Eurojust bi moral imeti možnost podaljšanja rokov za hrambo osebnih podatkov, da bi lahko dosegel svoje cilje. Takšne odločitve bi bilo treba sprejeti po pazljivi preučitvi posebnih potreb. O vsakem podaljšanju rokov za obdelavo osebnih podatkov, kadar pregon kaznivega dejanja zastara v vseh zadevnih državah članicah, bi se moralo odločati le, če obstaja posebna potreba po pomoči na podlagi tega sklepa.

(16)

Predpisi glede skupnega nadzornega organa bi morali olajšati njegovo delovanje.

(17)

Prenos informacij Eurojustu bi bilo treba izboljšati z določitvijo jasnih in omejenih obveznosti za nacionalne organe, s tem pa okrepiti njegovo operativno učinkovitost.

(18)

Eurojust bi moral izvajati prednostne naloge, ki jih je določil Svet, zlasti tiste, določene na podlagi ocene nevarnosti na področju organiziranega kriminala (OCTA), kakor je navedeno v Haaškem programu (4).

(19)

Eurojust naj bi še naprej ohranil tesne stike z Evropsko pravosodno mrežo, ki temeljijo na posvetovanju in dopolnjevanju. Ta sklep bi moral prispevati k pojasnitvi vloge Eurojusta in Evropske pravosodne mreže ter njunega medsebojnega odnosa in pri tem upoštevati posebnosti Evropske pravosodne mreže.

(20)

Nič v tem sklepu se ne bi smelo razumeti kot poseganje v neodvisnost sekretariatov mrež iz tega sklepa, kadar opravljajo naloge kot osebje Eurojusta v skladu s Kadrovskimi predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, sprejetih z Uredbo Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (5).

(21)

Prav tako bi bilo treba okrepiti zmogljivosti Eurojusta za sodelovanje z zunanjimi partnerji, kot so tretje države, Evropskim policijskim uradom (Europol), Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Skupni situacijskim centrom Sveta in Evropsko agencijo za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (Frontex).

(22)

Sprejeti bi bilo treba določbe, da Eurojust v tretje države napoti sodnike za zvezo, da se izpolnijo cilji, podobni tistim, ki jih imajo sodniki za zvezo, ki jih države članice začasno dodelijo na podlagi Skupnega ukrepa Sveta 96/277/PNZ z dne 22. aprila 1996 o okviru izmenjave sodnikov za zvezo za izboljšanje pravosodnega sodelovanja med državami članicami Evropske unije, ki ga je sprejel Svet na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji (6).

(23)

Ta sklep omogoča upoštevanje načela dostopa javnosti do uradnih dokumentov –

1.

člen 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 2

Sestava Eurojusta

1.   Eurojustu vsaka država članica v skladu s svojim pravnim sistemom začasno dodeli po enega nacionalnega člana, ki je tožilec, sodnik ali policijski uradnik z enakovredno pristojnostjo.

2.   Države članice zagotovijo, da neprekinjeno in učinkovito prispevajo k doseganju ciljev Eurojusta v skladu s členom 3. Za doseganje teh ciljev:

3.   Nacionalni član mora imeti položaj, ki mu omogoča dodelitev pooblastil iz tega sklepa, da lahko izpolnjuje svoje naloge.

4.   Status nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov ureja nacionalno pravo njihove države članice.

5.   Namestnik izpolnjuje merila iz odstavka 1 in lahko nadomešča nacionalnega člana ali deluje v njegovem imenu. Nacionalnega člana lahko nadomešča ali deluje v njegovem imenu tudi pomočnik, če izpolnjuje merila iz odstavka 1.

6.   V skladu s členom 12 je Eurojust povezan z nacionalnim sistemom za usklajevanje dejavnosti Eurojusta.

7.   V skladu s tem sklepom lahko Eurojust v tretje države napoti sodnike za zvezo.

8.   V skladu s tem sklepom ima Eurojust sekretariat, ki ga vodi upravni direktor.“;

2.

člen 3 se spremeni:

3.

člen 4 (1) se spremeni:

4.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 5a

Nujna koordinacijska enota

1.   Za opravljanje nalog v nujnih razmerah Eurojust vzpostavi nujno koordinacijsko enoto (NKE), ki lahko stalno sprejema in obdeluje zaprosila, ki so ji poslana. NKE je dosegljiva prek enotne kontaktne točke NKE pri Eurojustu, in sicer 24 ur na dan 7 dni v tednu.

2.   NKE se opira na enega predstavnika (predstavnik NKE) iz vsake države članice, ki je lahko nacionalni član, njegov namestnik ali pomočnik, ki je pooblaščen za nadomeščanje nacionalnega člana. Predstavnik NKE mora biti sposoben delovati 24 ur na dan 7 dni v tednu.

3.   Če je treba v nujnih primerih izvršiti zaprosilo ali odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, v eni ali več državah članicah, ga lahko pristojni organ prosilec ali izdajatelj pošlje NKE. Kontaktna točka NKE ga nemudoma pošlje predstavniku NKE države članice, iz katere je zaprosilo poslano in, če to izrecno zahteva organ pošiljatelj ali izdajatelj, predstavniku NKE države članice, na ozemlju katere bi bilo treba zaprosilo izvršiti. Ta predstavnika NKE nemudoma ukrepata v zvezi z izvršitvijo zaprosila v njuni državi članici, tako da izvajata naloge ali pooblastila, ki jih imata na voljo in so navedeni v členih 6 ter 9a do 9f.“;

5.

člen 6 se spremeni:

6.

člen 7 se spremeni:

7.

člena 8 in 9 se nadomestita z naslednjima:

„Člen 8

Nadaljnje ukrepanje glede zaprosil in mnenj Eurojusta

Če se pristojni organi zadevne države članice odločijo, da ne bodo ugodili zaprosilu iz člena 6(1)(a) ali člena 7(1)(a), ali se odločijo, da ne bodo nadalje ukrepali v zvezi s pisnim mnenjem iz člena 7(2) in (3), o svoji odločitvi in razlogih zanjo obvestijo Eurojust. Če odločitve, da zaprosilu ne bo ugodeno, ni mogoče obrazložiti, ker bi to škodilo temeljnim nacionalnim varnostnim interesom ali bi ogrozilo varnost posameznikov, se lahko pristojni organi zadevne države članice sklicujejo na operativne razloge.

Člen 9

Nacionalni člani

1.   Mandat nacionalnega člana traja vsaj štiri leta. Država članica izvora lahko mandat obnovi. Nacionalnega člana ni mogoče odpoklicati pred zaključkom mandata brez predhodnega obvestila Svetu in razloga za odpoklic. Kadar je nacionalni član predsednik ali podpredsednik Eurojusta, traja njegov mandat člana vsaj tako dolgo, da lahko opravlja funkcijo predsednika ali podpredsednika v celotnem obdobju, za katerega je bil izvoljen.

2.   Vse informacije, ki si jih izmenjujejo Eurojust in države članice, se pošiljajo prek nacionalnega člana.

3.   Za uresničitev ciljev Eurojusta ima nacionalni član vsaj enakovreden dostop do podatkov ali pa ima vsaj možnost pridobitve tistih informacij iz naslednjih vrst evidenc svoje države članice, ki bi mu bile dostopne glede na njegovo vlogo tožilca, sodnika ali policijskega uradnika na nacionalni ravni:

4.   Nacionalni član lahko naveže neposreden stik s pristojnimi organi svoje države članice.“;

8.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 9a

Pooblastila nacionalnega člana, dodeljena na nacionalni ravni

1.   Če nacionalni član izvaja pooblastila iz členov 9b, 9c in 9d, jih izvaja kot pristojni nacionalni organ, ki deluje v skladu z nacionalno zakonodajo in pri tem izpolnjuje pogoje iz tega člena in členov 9b do 9e. Pri opravljanju svojih nalog nacionalni član po potrebi naznani, kadar ukrepa na podlagi pooblastil, podeljenih v skladu s tem členom in členi 9b, 9c in 9d.

2.   Vsaka država članica določi vrsto in obseg pravosodnih pooblastil v zvezi s pravosodnim sodelovanjem te države članice, ki jih dodeli svojemu nacionalnemu članu. Vendar pa vsaka država članica podeli svojemu nacionalnemu članu vsaj pooblastila, ki so opisana v členu 9b in, s pridržkom člena 9e, pooblastila, opisana v členih 9c in 9d, ki bi jih imel na voljo kot sodnik, tožilec oziroma policijski uradnik na nacionalni ravni.

3.   Država članica ob imenovanju nacionalnega člana in po potrebi kadar koli o svoji odločitvi v zvezi z izvajanjem odstavka 2 obvesti Eurojust in generalni sekretariat Sveta, da ta lahko obvesti druge države članice. Države članice se obvežejo, da bodo sprejele in priznale tako dodeljene posebne pravice, v kolikor so v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi.

4.   Vsaka država članica določi pravico nacionalnega člana, da v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi sodeluje s tujimi pravosodnimi organi.

Člen 9b

Običajna pooblastila

1.   Nacionalni člani so kot pristojni nacionalni organi upravičeni, da sprejmejo, prenesejo, olajšajo, spremljajo in zagotovijo dodatne informacije v zvezi z izvršitvijo zaprosil in odločitev za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja. Če se izvajajo pooblastila iz tega odstavka, se o tem nemudoma obvesti pristojni nacionalni organ.

2.   V primeru delno ali neustrezno izvršenega zaprosila za pravosodno sodelovanje so nacionalni člani kot pristojni nacionalni organi upravičeni, da zaprosijo pristojni nacionalni organ svoje države članice za dodatne ukrepe, da bi se zaprosilo v celoti izvršilo.

Člen 9c

Pooblastila, ki se izvajajo s soglasjem pristojnega nacionalnega organa

1.   Nacionalni člani lahko kot nacionalni pravosodni organi v soglasju s pristojnim nacionalnim organom ali na njegovo zaprosilo in za vsak primer posebej izvajajo naslednja pooblastila:

2.   Pooblastila iz tega člena načeloma izvaja pristojni nacionalni organ.

Člen 9d

Pooblastila za nujne primere

V nujnih primerih ali v primeru, da nacionalnega organa ni mogoče identificirati ali se z njim ni mogoče pravočasno povezati, so nacionalni člani kot pristojni nacionalni organi upravičeni do:

Takoj, ko je identificiran ali kontaktiran pristojni nacionalni organ, se ga obvesti o izvajanju pooblastil iz tega člena.

Člen 9e

Zaprosila nacionalnih članov, pri katerih se pooblastila ne morejo izvajati

1.   Nacionalni član kot pristojni nacionalni organ je pristojen vsaj za predložitev predloga organu, ki je pristojen za izvajanje pooblastil iz členov 9c in 9d, kadar je podelitev takšnih pooblastil nacionalnemu članu v nasprotju z:

2.   Države članice zagotovijo, da v primerih iz odstavka 1 zaprosilo, ki ga izda nacionalni član, nemudoma obravnava pristojni nacionalni organ.

Člen 9f

Sodelovanje nacionalnih članov v skupnih preiskovalnih enotah

Nacionalni člani lahko sodelujejo pri dejavnostih in tudi vzpostavitvi skupnih preiskovalnih skupin iz člena 13 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ali iz Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah (8) v zvezi s svojo državo članico. Vendar pa lahko države članice za sodelovanje nacionalnega člana zahtevajo privolitev pristojnega nacionalnega organa. Nacionalni člani, namestniki ali pomočniki so vabljeni, da sodelujejo v vseh skupnih preiskovalnih enotah, ki zadevajo njihovo državo članico in za katero Skupnost zagotavlja financiranje v skladu z veljavnimi finančnimi instrumenti. Vsaka država članica opredeli, ali nacionalni član v skupni preiskovalni enoti sodeluje kot pristojni nacionalni organ ali v imenu Eurojusta.

9.

člen 10 se spremeni:

10.

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta

1.   Države članice določijo enega ali več nacionalnih korespondentov Eurojusta.

2.   Države članice pred 4. junija 2011 vzpostavijo nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta, s katerim zagotavljajo usklajevanje dela:

3.   Osebe iz odstavkov 1 in 2 obdržijo položaj in status v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.   Nacionalni korespondenti Eurojusta so odgovorni za delovanje nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta. Če je bilo imenovanih več korespondentov Eurojusta, je eden od njih odgovoren za delovanje nacionalnega sistema za usklajevanje dejavnosti Eurojusta.

5.   Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta olajšuje opravljanje nalog Eurojusta v državi članici, zlasti:

6.   Za uresničitev ciljev iz odstavka 5 morajo biti osebe iz odstavka 1 in odstavka 2(a), (b) in (c), osebe iz odstavka 2(d) pa so lahko, povezane s sistemom vodenja zadev v skladu s tem členom in členi 16, 16a, 16b in 18 ter poslovnika Eurojusta. Povezava s sistemom vodenja zadev bremeni splošni proračun Evropske unije.

7.   Ničesar v tem členu ni mogoče razumeti kot vplivanje na neposredne stike med pristojnimi pravosodnimi organi, predvidene v instrumentih o pravosodnem sodelovanju, kot je na primer člen 6 Konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije. Odnosi med nacionalnim članom in nacionalnimi korespondenti ne izključujejo neposrednih stikov med nacionalnim članom in njegovimi pristojnimi organi.

11.

člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Izmenjave informacij z državami članicami in med nacionalnimi člani

1.   Pristojni organi držav članic si z Eurojustom izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta v skladu s členoma 4 in 5 in v skladu s pravili o varstvu podatkov iz tega sklepa. To obsega vsaj informacije iz odstavkov 5, 6 in 7.

2.   Pošiljanje informacij Eurojustu se v zadevnem primeru razlaga kot zaprosilo za pomoč s strani Eurojusta le, če to izrecno določi pristojni organ.

3.   Nacionalni člani Eurojusta so pooblaščeni, da si med seboj ali s pristojnimi organi svojih držav članic brez predhodnega dovoljenja izmenjujejo vse informacije, ki so potrebne za opravljanje nalog Eurojusta. Predvsem se nemudoma obvestijo nacionalni člani o primeru, ki jih zadeva.

4.   Ta člen ne posega v druge obveznosti glede posredovanja informacij Eurojustu, vključno s Sklepom Sveta 2005/671/PNZ z dne 20. septembra 2005 o izmenjavi informacij in sodelovanju na področju terorističnih kaznivih dejanj (12).

5.   Države članice zagotovijo, da so nacionalni člani obveščeni o ustanovitvi skupne preiskovalne enote in o rezultatih dela teh enot, ne glede na to, ali so enote ustanovljene v skladu s členom 13 Konvencije o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije ali skladno z okvirnim sklepom 2002/465/PNZ.

6.   Države članice zagotovijo, da je njihov nacionalni član brez nepotrebnega odlašanja obveščen o vseh primerih, ki neposredno zadevajo vsaj tri države članice, in v zvezi s katerimi so bila zaprosila ali odločitve za pravosodno sodelovanje, tudi v zvezi z instrumenti, ki uveljavljajo načelo vzajemnega priznavanja, posredovana vsaj dvema državama članicama in

7.   Države članice zagotovijo, da je njihov nacionalni član obveščen o:

8.   Nacionalni organi v določenem primeru niso dolžni zagotoviti informacij, če bi to:

9.   Ta člen ne posega v pogoje, določene v dvostranskih ali večstranskih sporazumih ali dogovorih med državami članicami in tretjimi državami, vključno z vsemi pogoji, ki jih tretje države postavijo v zvezi z uporabo poslanih informacij.

10.   Informacije, ki se pošljejo Eurojustu v skladu z odstavki 5, 6 in 7, vsebujejo vsaj tiste vrste informacij, če so na voljo, ki so določene v Prilogi.

11.   Informacije iz tega člena se posredujejo Eurojustu na strukturiran način.

12.   Komisija do 4. junija 2014 (12) na podlagi informacij, ki jih pošlje Eurojust, pripravi poročilo o izvajanju tega člena, v katerega vključi tudi vse predloge, ki se ji zdijo primerni, tudi kar se tiče obravnave spremembe odstavkov 5, 6 in 7 ter Priloge.

12.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 13a

Informacije, ki jih Eurojust pošlje pristojnim nacionalnim organom

1.   Eurojust zagotavlja pristojnim nacionalnim organom informacije in povratne informacije o rezultatih obdelave informacij, vključno s povezavami s primeri, ki so že shranjeni v sistemu vodenja zadev.

2.   Če pristojni nacionalni organ zaprosi za informacije, jih mora Eurojust poslati v roku, ki ga je predlagal ta organ.“;

13.

člen 14 se spremeni:

14.

člen 15(1) se spremeni:

15.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Sistem vodenja zadev, seznam in začasne delovne datoteke

1.   Eurojust v skladu s tem sklepom vzpostavi sistem vodenja zadev, ki je sestavljen iz začasnih delovnih datotek in seznama, ki vsebuje osebne in druge podatke.

2.   Namen sistema vodenja zadev je:

3.   Sistem vodenja zadev je lahko povezan z varovano telekomunikacijsko povezavo iz člena 9 Sklepa Sveta 2008/976/PNZ z dne 16. decembra 2008 o Evropski pravosodni mreži (14), če je to v skladu s pravili o varstvu podatkov iz tega sklepa.

4.   Seznam vsebuje sklice na začasne delovne datoteke, ki se obdelujejo v okviru Eurojusta, in razen osebnih podatkov iz člena 15(1)(a) do (i), (k) in (m) ter člena 15(2) ne sme vsebovati nobenih drugih osebnih podatkov.

5.   Nacionalni člani Eurojusta lahko za opravljanje svojih nalog v skladu s tem sklepom obdelujejo podatke o posameznih primerih, ki jih obravnavajo, v začasni delovni datoteki. Pooblaščencu za varstvo podatkov omogočijo dostop do zadevne delovne datoteke. Zadevni nacionalni član pooblaščenca za varstvo podatkov obvesti o odprtju vsake nove delovne datoteke, ki vsebuje osebne podatke.

6.   Eurojust pri obdelavi osebnih podatkov, povezanih s primerom, razen sistema vodenja zadev ne sme ustvariti nobene druge avtomatske datoteke.

16.

vstavita se naslednja člena:

„Člen 16a

Delovanje začasnih delovnih datotek in seznama

1.   Zadevni nacionalni član odpre začasno delovno datoteko za vsak primer, v zvezi s katerim prejme informacije, če je njihovo pošiljanje v skladu s tem sklepom in instrumenti iz člena 13(4). Ta nacionalni član je odgovoren za vodenje začasnih delovnih datotek, ki jih odpre.

2.   Nacionalni član, ki odpre začasno delovno datoteko, odvisno od posameznega primera odloči, ali bo dostop do nje omejen, ali pa se do nje oziroma do nekaterih njenih delov – če je to potrebno za to, da Eurojust lahko opravi svojo nalogo – omogoči dostop drugim nacionalnim članom ali pooblaščenemu osebju Eurojusta.

3.   Nacionalni član, ki odpre začasno delovno datoteko, odloči tudi, katere informacije o tej datoteki se uvrstijo na seznam.

Člen 16b

Dostop do sistema vodenja zadevna ravni držav članic

1.   Osebe iz člena 12(2) imajo lahko v skladu s členom 12(6), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev, dostop le do:

2.   Nacionalni član ob omejitvah iz odstavka 1 odloči, v kolikšni meri je v njegovi državi članici dovoljen dostop do začasnih delovnih datotek osebam iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6).

3.   Vsaka država članica po posvetovanju s svojim nacionalnim članom odloči, v kolikšni meri je v tej državi članici dostop do seznama dovoljen osebam iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6). Države članice o odločitvah v zvezi z izvajanjem tega odstavka uradno obvestijo Eurojust in generalni sekretariat Sveta, tako da slednji lahko obvesti druge države članice.

Vendar imajo osebe iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema vodenja zadev v skladu s členom 12(6), dostop vsaj do seznama, in sicer do mere, do katere je to potrebno za dostop do začasnih delovnih datotek, do katerih jim je bil dovoljen dostop v skladu z odstavkom 2 tega člena.

4.   Eurojust 4. junija 2013 Svetu in Komisiji poroča o izvajanju odstavka 3. Vsaka država članica na podlagi tega poročila preuči, če morda ne bi bilo primerno revidirati obseg dostopa v skladu z odstavkom 3.“;

17.

člen 17 se spremeni:

18.

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Pooblaščen dostop do osebnih podatkov

Dostop do osebnih podatkov, ki jih obdeluje Eurojust, imajo za doseganje ciljev Eurojusta in v rokih, določenih v členih 16, 16a in 16b, lahko samo nacionalni člani, njihovi namestniki in pomočniki iz člena 2(2), osebe iz člena 12(2), če imajo povezavo do sistema za vodenje primerov v skladu s členom 12(6), ter pooblaščeno osebje Eurojusta.“;

19.

v členu 19(4)(b) se črta besedilo „pri katerih sodeluje Eurojust“;

20.

člen 21 se spremeni:

21.

člen 23 se spremeni:

22.

člen 25 se spremeni:

23.

Vstavi se naslednji člen:

„Člen 25a

Sodelovanje z Evropsko pravosodno mrežo in drugimi mrežami Evropske unije, vključenimi v sodelovanje v kazenskih zadevah

1.   Eurojust in Evropska pravosodna mreža vzdržujeta na posvetovanju in dopolnjevanju temelječe tesne medsebojne odnose, zlasti med nacionalnim članom, kontaktnimi točkami Evropske pravosodne mreže v isti državi članici ter nacionalnimi korespondenti Eurojusta in Evropske pravosodne mreže. Za učinkovito sodelovanje se sprejmejo naslednji ukrepi:

2.   Brez poseganja v člen 4(1) je sekretariat mreže skupnih preiskovalnih enot in mreže, ustanovljene s Sklepom 2002/494/PNZ del osebja Eurojusta. Ti sekretariati delujejo kot ločene organizacijske enote. Uporabljajo lahko administrativna sredstva Eurojusta, ki so potrebna za opravljanje njihovih nalog. Usklajevanje med sekretariati zagotavlja Eurojust.

Ta odstavek se uporablja za sekretariat vsake nove mreže, vzpostavljene s sklepom Sveta, kadar ta sklep določa, da sekretariat zagotavlja Eurojust.

3.   Mreža, ustanovljena s Sklepom 2008/852/PNZ, lahko zahteva, da Eurojust mreži zagotovi sekretariat. V primeru tovrstne zahteve se uporabi odstavek 2.“;

24.

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Odnosi z institucijami, organi in agencijami Skupnosti ali Unije

1.   Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje z institucijami, organi in agencijami, ki so bile ustanovljene s Pogodbama o ustanovitvi Evropskih skupnosti in Pogodbo o Evropski uniji ali na podlagi teh pogodb, v kolikor je to pomembno za opravljanje njegovih nalog. Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje vsaj z:

Eurojust vzpostavi in vzdržuje sodelovanje tudi z Evropsko mrežo za usposabljanje na področju sodstva.

2.   Eurojust lahko s subjekti iz odstavka 1 sklene sporazume ali delovne dogovore. Takšni sporazumi ali delovni dogovori zlasti lahko urejajo izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, in dodelitev častnikov za zvezo Eurojustu. Takšen sporazum ali delovni dogovor se lahko sklene le po posvetovanju Eurojusta s skupnim nadzornim organom glede določb o varstvu podatkov in po odobritvi Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

3.   Preden začne takšen sporazum ali dogovor iz odstavka 2 veljati, lahko Eurojust od subjektov iz odstavka 1 neposredno prejme in uporabi informacije, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za legitimno opravljanje nalog Eurojusta, ter tem subjektom lahko neposredno posreduje informacije, vključno z osebnimi podatki, kolikor je to potrebno za legitimno opravljanje prejemnikovih nalog in je v skladu s pravili o varstvu podatkov, določenimi v tem sklepu.

4.   OLAF lahko prispeva k delu Eurojusta tako, da koordinira preiskave in pregon v zvezi z varstvom finančnih interesov Evropskih skupnosti, bodisi na pobudo Eurojusta ali na svojo pobudo, če zadevni pristojni nacionalni organi takšnemu sodelovanju ne nasprotujejo.

5.   Za namene prejemanja in pošiljanja informacij med Eurojustom in OLAF in brez poseganja v člen 9 države članice zagotovijo, da se nacionalni člani Eurojusta obravnavajo kot pristojni organi držav članic izključno za namene Uredbe (ES) št. 1073/1999 in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16). Izmenjava informacij med OLAF in nacionalnimi člani ne posega v informacije, ki jih je treba predložiti drugim pristojnim organom v skladu z navedenimi predpisi.

25.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 26a

Odnosi s tretjimi državami in organizacijami

1.   Eurojust lahko vzpostavi in vzdržuje sodelovanje, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog, tudi z naslednjimi subjekti:

2.   Eurojust lahko sklene sporazume s subjekti iz odstavka 1. Takšni sporazumi zlasti lahko urejajo izmenjavo informacij, vključno z osebnimi podatki, in dodelitev častnikov za zvezo ali sodnikov za zvezo Eurojustu. Takšni sporazumi se lahko sklenejo le po posvetovanju Eurojusta s skupnim nadzornim organom glede določb o varstvu podatkov in po odobritvi Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

3.   Sporazumi iz odstavka 2, ki vsebujejo določbe o izmenjavi osebnih podatkov se lahko sklenejo le, če za zadevni subjekt velja konvencija Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 ali na podlagi ocene, v kateri je potrjeno, da ta subjekt zagotavlja zadostno raven varstva podatkov.

4.   Sporazumi iz odstavka 2 vsebujejo določbe o spremljanju njihovega izvajanja, vključno z izvajanjem pravil o varstvu podatkov.

5.   Pred začetkom veljavnosti sporazumov iz odstavka 2 lahko Eurojust neposredno prejme informacije, vključno z osebnimi podatki, če je to potrebno za legitimno opravljanje njegovih nalog.

6.   Pred začetkom veljavnosti sporazumov iz odstavka 2 lahko Eurojust pod pogoji iz člena 27(1) tem subjektom neposredno pošlje informacije, razen osebnih podatkov, če je to potrebno za legitimno opravljanje prejemnikovih nalog.

7.   Eurojust lahko pod pogoji iz člena 27(1) pošlje osebne podatke subjektom iz odstavka 1, kadar:

8.   Eurojust skupnemu nadzornemu organu in zadevnim državam članicam nemudoma sporoči vsako naknadno neizpolnjevanje ali znatno verjetnost neizpolnjevanja pogojev iz odstavka 3 s strani subjektov iz odstavka l. Skupni nadzorni organ lahko prepreči nadaljnjo izmenjavo osebnih podatkov z zadevnimi subjekti, dokler se ne prepriča, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za izboljšanje stanja.

9.   Tudi če pogoji iz odstavka 7 niso izpolnjeni, lahko nacionalni član, ki deluje kot nacionalni pristojnosti organ in v skladu z določbami zakonodaje svoje države članice, izjemoma in v primeru, da je treba sprejeti nujne ukrepe za odpravo neposredne resne nevarnosti, ki ogroža osebo ali javno varnost, izmenja informacije, ki zajemajo osebne podatke. Za zakonitost odobritve takšnega prenosa je odgovoren nacionalni član. Nacionalni član hrani zapis o prenosu podatkov in razlogih za takšen prenos. Prenos podatkov se dovoli le, če se prejemnik obveže, da se bodo podatki uporabili samo za namen, za katerega so bili poslani.“;

26.

člen 27 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 27

Prenos podatkov

1.   Preden si Eurojust izmenja informacije s subjekti iz člena 26a, nacionalni član države članice, ki je predložila informacije, da svoje soglasje za prenos teh informacij. Nacionalni član se po potrebi posvetuje s pristojnimi organi držav članic.

2.   Eurojust je odgovoren za zakonitost prenosa podatkov. Eurojust vodi evidenco o vsakem prenosu podatkov v skladu s členoma 26 in 26a in o razlogih za takšen prenos. Podatki se prenesejo samo v primeru, če se prejemnik zaveže, da bodo uporabljeni le za namen, za katerega so bili poslani.“;

27.

vstavijo se naslednji členi:

„Člen 27a

Sodniki za zvezo, napoteni v tretje države

1.   Da bi olajšali pravosodno sodelovanje s tretjimi državami v primerih, ko Eurojust nudi pomoč v skladu s tem sklepom, lahko kolegij Eurojusta na podlagi dogovora s tretjo državo iz člena 26a napoti sodnike za zvezo v to tretjo državo. Pred začetkom pogajanj s tretjo državo se pridobi soglasje Sveta, ki odloča s kvalificirano večino. Eurojust obvesti Svet o vseh načrtih za začetek takšnih pogajanj, Svet pa lahko sprejme kakršne koli sklepe, ki so po njegovem mnenju ustrezni.

2.   Sodnik za zvezo iz odstavka 1 mora imeti izkušnje pri delu z Eurojustom in ustrezno znanje o pravosodnem sodelovanju in delovanju Eurojusta. O napotitvi sodnika za zvezo v imenu Eurojusta se predhodno dogovorita sodnik in njegova država članica.

3.   Če se sodnik za zvezo, ki ga napoti Eurojust, izbere med nacionalnimi člani, namestniki ali pomočniki:

4.   Brez poseganja v člen 110 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, kakor so določeni z Uredbo (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (17), kolegij pripravi pravila za napotitev sodnikov za zvezo in v ta namen v posvetovanju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe.

5.   Delovanje sodnikov za zvezo, ki jih je napotil Eurojust, nadzira skupni nadzorni organ. Sodniki za zvezo o svojem delovanju poročajo kolegiju, ki o tem letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Sodniki za zvezo obvestijo nacionalne člane in pristojne nacionalne organe o vseh primerih, ki zadevajo njihovo državo članico.

6.   Pristojni organi držav članic in sodniki za zvezo iz odstavka 1 se lahko neposredno obrnejo drug na drugega. V takšnih primerih sodnik za zvezo o teh stikih obvesti nacionalnega člana.

7.   Sodniki za zvezo iz odstavka 1 so povezani s sistemom vodenja zadev.

Člen 27b

Zaprosila za pravosodno sodelovanje, naslovljena na tretje države in predložena s strani tretjih držav

1.   Eurojust lahko usklajuje izvrševanje zaprosila za pravosodno sodelovanje, ki ga je predložila tretja država, če so ta zaprosila del iste preiskave in zahtevajo izvršitev v vsaj dveh državah članicah, pod pogojem, da se s tem strinjajo zadevne države članice. Zaprosila iz tega odstavka lahko Eurojustu pošlje tudi pristojni nacionalni organ.

2.   V nujnih primerih in v skladu s členom 5a lahko zaprosila iz odstavka 1 tega člena, ki jih je izdala tretja država, ki ima z Eurojustom sklenjen sporazum o sodelovanju, sprejema in obdeluje NKE za usklajevanje v nujnih razmerah.

3.   Brez poseganja v člen 3(2) lahko Eurojust v primerih, ko gre za zaprosila za pravosodno sodelovanje v zvezi z isto preiskavo, izvršiti pa jih je treba v tretji državi, olajša tudi pravosodno sodelovanje s to tretjo državo, pod pogojem, da se s tem strinjajo zadevne države članice.

4.   Zaprosila iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko pošljejo prek Eurojusta, če je to v skladu z instrumenti, ki se uporabljajo za odnose med to tretjo državo in Evropsko unijo ali zadevnimi državami članicami.

Člen 27c

Odgovornost, razen odgovornosti za nepooblaščeno ali nepravilno obdelavo podatkov

1.   Pogodbene odgovornosti Eurojusta ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   V primeru nepogodbenih odgovornosti Eurojust neodvisno od morebitne odgovornosti v skladu s členom 24 poravna škodo, ki je nastala po krivdi kolegija ali osebja Eurojusta pri opravljanju njihovih dolžnosti, če se jim ta škoda lahko pripiše, in ne glede na različne postopke za zahtevo odškodnine, ki obstajajo v skladu s pravom držav članic.

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi za škodo, ki je nastala po krivdi nacionalnega člana, namestnika ali pomočnika pri opravljanju njegovih nalog. Vendar pa v primeru, kadar deluje na podlagi pooblastil, ki so mu bila dodeljena v skladu s členi 9a do 9e, njegova država članica izvora povrne Eurojustu zneske, ki jih je ta plačal za poravnavo škode.

4.   Oškodovana stranka ima pravico zahtevati, da se Eurojust tožbe vzdrži ali jo opusti.

5.   Nacionalna sodišča držav članic, pristojna za reševanje sporov, ki se nanašajo na odgovornost Eurojusta iz tega člena, se določijo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (18).

28.

v drugem stavku člena 28(2) se za besedo „Svetu“ vstavi besedilo „, ki odloča s kvalificirano večino“;

29.

člen 29 se spremeni:

30.

člen 30 se spremeni:

31.

člen 32 se spremeni:

32.

člen 33 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 33

Finance

1.   Plače in drugi prejemki nacionalnih članov, namestnikov in pomočnikov iz člena 2(2) krije njihova država članica.

2.   Kadar nacionalni člani, namestniki in pomočniki delujejo v okviru nalog Eurojusta, se nastali stroški iz teh dejavnosti obravnavajo kot odhodki iz poslovanja v smislu člena 41(3) Pogodbe.“;

33.

člen 35(1) se spremeni:

34.

člen 36 se spremeni:

35.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 39a

Tajni podatki EU

Eurojust pri ravnanju s tajnimi podatki EU uporablja načela varovanja tajnosti in minimalne zahteve iz Sklepa Sveta 2001/264/ES z dne 19. marca 2001 o sprejetju predpisov Sveta o varovanju tajnosti (19).

36.

člen 41 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 41

Poročanje

1.   Države članice uradno obvestijo Eurojust in generalni sekretariat Sveta o imenovanju in vseh spremembah v zvezi z imenovanji nacionalnih članov, namestnikov, pomočnikov in oseb iz člena 12(1) in (2). Generalni sekretariat Sveta pripravi posodobljeni seznam teh oseb ter vsem državam članicam in Komisiji posreduje imena in podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi.

2.   Dokončno imenovanje nacionalnega člana ne more začeti učinkovati pred dnem, ko generalni sekretariat Sveta prejme uradno obvestilo iz odstavka 1 in člena 9a(3).“;

37.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 41a

Ocena

1.   Kolegij pred 4. junijem 2014, in nato vsakih pet let, naroči neodvisno zunanjo oceno izvajanja tega sklepa ter dejavnosti Eurojusta.

2.   Z vsako oceno se ovrednotijo učinek tega sklepa, uspešnost Europola pri doseganju ciljev iz tega sklepa ter učinkovitost in uspešnost Eurojusta. Kolegij v posvetovanju s Komisijo določi ustrezna pravila.

3.   Evalvacijsko poročilo vsebuje rezultate ocene in priporočila. To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter se ga objavi.“;

38.

doda se Priloga, besedilo katere je v Prilogi k temu sklepu.