Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008R0479

Uredba Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999

OJ L 148, 6.6.2008, p. 1–61 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

No longer in force, Date of end of validity: 31/07/2009; razveljavil 32009R0491

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2008/479/oj

6.6.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 148/1


UREDBA SVETA (ES) št. 479/2008

z dne 29. aprila 2008

o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999

KAZALO

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

NASLOV II

PODPORNI UKREPI

Poglavje I

Podporni programi

Oddelek 1

Uvodne določbe

Oddelek 2

Predložitev in vsebina podpornih programov

Oddelek 3

Posebni podporni ukrepi

Oddelek 4

Splošne določbe

Poglavje II

Finančni prenos

NASLOV III

UREDITVENI UKREPI

Poglavje I

Splošna pravila

Poglavje II

Enološki postopki in omejitve

Poglavje III

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi

Poglavje IV

Označbe porekla in geografske označbe

Oddelek 1

Opredelitve

Oddelek 2

Vloga za zaščito

Oddelek 3

Postopek zaščite

Oddelek 4

Posebni primeri

Oddelek 5

Zaščita in nadzor

Oddelek 6

Splošne določbe

Poglavje V

Tradicionalni izrazi

Poglavje VI

Označevanje in predstavljanje

Poglavje VII

Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

Poglavje I

Skupne določbe

Poglavje II

Uvozna in izvozna dovoljenja

Poglavje III

Zaščitni ukrepi in aktivno in pasivno oplemenitenje

Poglavje IV

Pravila za uvoz

NASLOV V

OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN

Poglavje I

Nezakonite zasaditve

Poglavje II

Prehodna ureditev pravic do zasaditve

Poglavje III

Program izkrčitve

NASLOV VI

SPLOŠNE DOLOČBE

NASLOV VII

SPREMEMBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Poglavje I

Spremembe

Poglavje II

Prehodne in končne določbe

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36 in 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Ureditev, ki se uporablja za vinski sektor, določa Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (3) in njeni izvedbeni predpisi.

(2)

Poraba vina v Skupnosti nenehno upada in količina izvoženega vina iz Skupnosti od leta 1996 narašča mnogo počasneje od uvoza. Zaradi tega se je porušilo ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, s tem pa se je ustvaril pritisk na cene in prihodke pridelovalcev.

(3)

Vsi instrumenti, ki so trenutno vključeni v Uredbo (ES) št. 1493/1999, se niso izkazali za učinkovite pri usmerjanju vinskega sektorja h konkurenčnemu in trajnostnemu razvoju. Ukrepi tržnega mehanizma so se pogosto izkazali kot stroškovno povprečno učinkoviti, saj spodbujajo strukturne presežke in ne zahtevajo izboljšav ustreznih konkurenčnih struktur. Poleg tega nekateri sedanji ureditveni ukrepi neupravičeno omejujejo dejavnost konkurenčnih pridelovalcev.

(4)

Zdi se, da trenutni pravni okvir ne omogoča trajnostno doseganje ciljev iz člena 33 Pogodbe ter zlasti stabilizacijo trga za vino in zagotovitev primernega življenjskega standarda za zadevno kmetijsko skupnost.

(5)

V luči pridobljenih izkušenj je primerno, da se temeljito spremeni ureditev Skupnosti, ki se uporablja za vinski sektor, in sicer za doseganje naslednjih ciljev: povečati konkurenčnost vinarjev Skupnosti; okrepiti sloves kakovostnega vina iz Skupnosti kot najboljšega na svetu; ponovno pridobiti stare trge in prodreti na nove v Skupnosti in drugod po svetu; oblikovati ureditev za vino, ki deluje po jasnih, preprostih in učinkovitih pravilih, s katerimi se uravnotežita ponudba in povpraševanje; oblikovati ureditev za vino, ki ohranja najboljše tradicije vinarstva Skupnosti, utrditi družbene strukture na številnih podeželskih območjih in zagotoviti, da vsa pridelava spoštuje okolje. Zato je primerno razveljaviti Uredbo (ES) št. 1493/1999 in jo nadomestiti s to uredbo.

(6)

Pred to uredbo je potekal postopek ocenjevanja in posvetovanja zaradi boljšega prepoznavanja potreb vinskega sektorja in naravnanosti nanje. Naročeno je bilo zunanje ocenjevalno poročilo, ki je bilo objavljeno novembra 2004. Da bi zainteresirane strani dobile priložnost izraziti svoja mnenja, je Komisija 16. februarja 2006 organizirala seminar. Sporočilo Komisije „Za trajnostni evropski vinski sektor“ je bilo objavljeno 22. junija 2006 skupaj s presojo vpliva, ki navaja številne možnosti za reformo vinskega sektorja.

(7)

Od julija do novembra 2006 so potekale razprave na ravni Sveta. Decembra 2006 sta Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij sprejela poročili o predlaganih možnostih za vinsko reformo, kot so navedene v sporočilu Komisije. Evropski parlament je 15. februarja 2007 na lastno pobudo sprejel poročilo o sporočilu, katerega ugotovitve upošteva ta uredba.

(8)

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (4) bi morala v prihodnosti zajemati tudi vinski sektor. Uredba o enotni SUT vključuje horizontalne določbe, zlasti o trgovanju s tretjimi državami, pravilih konkurence, nadzoru in kaznih ter izmenjavi informacij med Komisijo in državami članicami. Da bi omogočili lažjo vključitev v Uredbo o enotni SUT v prihodnosti, bi bilo treba določbe te uredbe glede navedenih horizontalnih vprašanj čim bolj uskladiti z določbami Uredbe o enotni SUT.

(9)

Pomembno je, da se določijo podporni ukrepi, ki bi lahko okrepili konkurenčne strukture. Medtem ko naj bi te ukrepe financirala in določila Skupnost, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da same izberejo primerne ukrepe, ki bodo ustrezali potrebam njihovih regionalnih organov, po potrebi ob upoštevanju njihovih posebnosti, in jih vključili v nacionalne podporne programe. Države članice bi morale biti odgovorne za izvajanje teh programov.

(10)

Finančni ključ za razporejanje sredstev za nacionalne podporne programe med države članice bi moral biti vezan na pretekli delež v proračunu za vino kot glavno merilo, na površino, zasajeno z vinsko trto, in preteklo pridelavo. Vendar pa bi bilo treba ta ključ prilagoditi v primerih, v katerih bi uporaba preteklega deleža v proračunu za vino kot glavnega merila povzročila neupravičeno razdelitev sredstev.

(11)

Eden od ključnih ukrepov upravičenih do nacionalnih podpornih programov bi morala biti promocija in trženje vin Skupnosti v tretjih državah. Še naprej bi morale biti zajete dejavnosti prestrukturiranja in preusmeritve zaradi njihovih pozitivnih strukturnih učinkov na sektor vina. Podpora bi se morala zagotoviti tudi za naložbe v sektorju vina, namenjene izboljšanju gospodarske zmogljivosti podjetij kot takih. Podpora za destilacijo stranskih proizvodov bi morala biti kot ukrep, ki je na voljo vsem državam članicam, ki želijo takšen instrument uporabljati za zagotovitev kakovosti vina ter varovanje okolja.

(12)

Preventivna sredstva, kot so zavarovanje letine, vzajemni skladi in zelena trgatev, bi morala biti upravičena do podpore na podlagi podpornih programov, da bi se spodbudil odgovoren pristop do kriznih razmer.

(13)

Ohranitev nekaterih tradicionalnih ukrepov v prehodnem obdobju je utemeljena, da bi se ublažila sicer nenadna prekinitev normalnih tržnih ukrepov, ki so bili doslej financirani s sredstvi Skupnosti. Zadevni ukrepi so podpora za destilacijo pitnega alkohola, podpora za krizno destilacijo ter podpora za uporabo zgoščenega grozdnega mošta.

(14)

Nenazadnje lahko države članice kmetom iz različnih razlogov raje dodelijo nevezano pomoč v okviru sheme enotnih plačil. O tej možnosti bi torej države članice morale odločati same, zaradi posebnosti sheme enotnih plačil pa bi moral biti vsak tovrsten prenos nepreklicen in bi moral ustrezno zmanjšati proračunska sredstva, namenjena nacionalnim podpornim programom v naslednjih letih.

(15)

Kadar je to izvedljivo, bi moralo biti financiranje upravičenih ukrepov s strani Skupnosti odvisno od tega, ali ravnajo zadevni pridelovalci v skladu z nekaterimi veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba ustrezno zmanjšati plačila.

(16)

Vinski sektor bi moral podporo dobivati tudi iz strukturnih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (5).

(17)

Za vinski sektor bi bili zanimivi naslednji ukrepi v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005: pomoč mladim prevzemnikom kmetij ter vlaganje v tehnična sredstva in izboljšanje trženja, poklicno usposabljanje, podpora dejavnosti informiranja in pospeševanje prodaje za organizacije proizvajalcev po vključitvi v shemo kakovosti, kmetijsko-okoljska podpora, zgodnja upokojitev za kmete, ki se odločijo za dokončno prenehanje vsakršne komercialne kmetijske dejavnosti zaradi prenosa kmetijskega gospodarstva na druge kmete.

(18)

Da bi se povečala finančna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005, bi bilo treba sredstva postopoma prenesti v proračun iz navedene uredbe, če so zadevni zneski dovolj pomembni.

(19)

V vinskem sektorju bi se morali uporabljati nekateri ureditveni ukrepi, zlasti zaradi zdravja, kakovosti in pričakovanj potrošnikov.

(20)

Države članice, ki pridelajo več kot 50 000 hektolitrov na leto, bi morale biti še naprej odgovorne za razvrščanje sort vinske trte, iz katerih se na njihovih ozemljih lahko prideluje vino. Nekatere sorte vinske trte bi bilo treba izključiti.

(21)

Nekatere proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba tržiti v Skupnosti v skladu s posebno razvrstitvijo proizvodov vinske trte in ustreznimi specifikacijami.

(22)

Proizvode, zajete v tej uredbi, bi bilo treba pridelovati v skladu z nekaterimi pravili o enoloških postopkih in omejitvah, ki zagotavljajo upoštevanje skrbi za zdravje in pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in postopkov pridelave. Zaradi prožnosti bi bilo treba navedene postopke posodobiti, nove pa odobriti na ravni izvedbenih ukrepov, razen pri politično občutljivih vprašanjih obogatitve in dokisanja, za kateri bi pristojnost za spremembe obdržal Svet.

(23)

Za povečanje vsebnosti alkohola v vinu bi morale veljati določene omejitve, če pa se povečuje, bi bilo treba večjo vsebnost alkohola doseči z dodajanjem zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze, če je to dovoljeno. Omejitve dovoljenega povečanja vsebnosti bi morale biti strožje, kot je bila praksa v preteklosti.

(24)

Zaradi slabe kakovosti vina pri čezmernem stiskanju, bi bilo treba prepovedati ta postopek.

(25)

Z namenom izpolnjevati mednarodne standarde na tem področju bi se morala Komisija praviloma opirati na enološke postopke, ki jih priporoča Mednarodni urad za vinsko trto in vino (OIV).

(26)

Prepoved rezanja vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanja med vini iz tretjih držav bi morala v Skupnosti še naprej veljati. Podobno se nekatere vrste grozdnega mošta, grozdnega soka in svežega grozdja iz tretjih držav ne bi smele predelovati v vino niti dodajati vinu na ozemlju Skupnosti.

(27)

Pojem kakovostnih vin v Skupnosti temelji med drugim na posebnih lastnostih, ki se pripisujejo geografskemu poreklu vina. Takšna vina potrošniki prepoznajo po zaščitenih označbah porekla in geografskih označbah, čeprav veljavni sistem glede tega še ni popolnoma dodelan. Da se omogoči pregleden in bolj izpopolnjen okvir, ki bi podprl trditve o kakovosti zadevnih proizvodov, bi bilo treba vzpostaviti ureditev za pregledovanje vlog za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s pristopom horizontalne politike Skupnosti za kakovost, ki se uporablja za živila razen vina in žganih pijač, iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (6).

(28)

Za ohranitev posebnih kakovostnih lastnosti vin z označbo porekla ali geografsko označbo bi bilo treba omogočiti državam članicam, da uporabljajo strožja pravila o tem.

(29)

Da bi bili izpolnjeni pogoji za zaščito v Skupnosti, bi bilo treba označbe porekla in geografske označbe priznati in registrirati na ravni Skupnosti. Za zagotovitev, da zadevna imena izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, bi morali vloge pregledati nacionalni organi zadevne države članice ob upoštevanju minimalnih skupnih določb, vključno z nacionalnim postopkom ugovora. Komisija bi nato morala pregledati te odločitve, s čimer bi zagotovila, da vloge izpolnjujejo pogoje iz te uredbe in da je pristop enoten v vseh državah članicah.

(30)

Možnost za zaščito bi morale imeti tudi označbe porekla in geografske označbe iz tretjih držav, če so zaščitene v državi porekla.

(31)

Postopek registracije bi moral vsaki fizični ali pravni osebi z zakonitim interesom omogočiti, da v državi članici ali tretji državi z vlaganjem ugovorov uveljavlja svoje pravice.

(32)

Registrirane označbe porekla in geografske označbe bi bilo treba zaščititi pred uporabami, ki neupravičeno izkoriščajo ugled ustreznih proizvodov. Zaradi pospeševanja poštene konkurence in preprečevanja zavajanja potrošnikov bi bilo treba to zaščito razširiti tudi na proizvode in storitve, ki jih ta uredba ne zajema, vključno s proizvodi, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi.

(33)

Določiti bi bilo treba postopke, ki bi omogočali spremembo specifikacij proizvoda po zaščiti in preklic označbe porekla ali geografske označbe, zlasti kadar proizvod ni več v skladu z ustrezno specifikacijo.

(34)

Nad označbami porekla in geografskimi označbami, zaščitenimi na ozemlju Skupnosti, bi bilo treba izvajati nadzor, po možnosti na podlagi Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (7), vključno s sistemom pregledov za zagotavljanje skladnosti s specifikacijami zadevnih vin.

(35)

Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da zaračunajo takso za nastale stroške, vključno s stroški, ki nastanejo ob pregledu vlog za zaščito, izjavah o ugovoru, vlogah za spremembe, zahtevah za preklic po tej uredbi.

(36)

Obstoječe označbe porekla in geografske označbe v Skupnosti bi bilo treba zaradi pravne varnosti izvzeti iz uporabe novega postopka preverjanja. Zadevne države članice pa bi morale Komisiji priskrbeti osnovne informacije in akte, na podlagi katerih so bile priznane na nacionalni ravni; v nasprotnem primeru bi izgubile zaščito kot označbe porekla ali geografske označbe. Področje uporabe preklica obstoječih označb porekla in geografskih označb bi bilo treba omejiti zaradi pravne varnosti.

(37)

V določenih državah članicah je politika kakovosti urejena na nacionalni ravni v skladu z notranjimi predpisi in praksami. Ti predpisi in prakse se lahko uporabljajo še naprej.

(38)

Nekateri izrazi se v Skupnosti tradicionalno uporabljajo, iz njih pa potrošniki dobijo informacije o posebnostih in kakovosti vin, ki dopolnjujejo informacije, ki izhajajo iz označb porekla in geografskih označb. Da bi zagotovili delovanje notranjega trga in pošteno konkurenco ter se izognili zavajanju potrošnikov, bi morali biti ti tradicionalni izrazi upravičeni do zaščite v Skupnosti.

(39)

Opis, označevanje in predstavitev proizvodov, ki so zajeti v tej uredbi, lahko pomembno vplivajo na njihovo trženje. Razlike med zakonodajami držav članic o označevanju vinskih proizvodov lahko ovirajo nemoteno delovanje notranjega trga.

(40)

Zato bi bilo treba določiti pravila, ki bodo upoštevala zakonite interese potrošnikov in pridelovalcev. Zaradi tega so pravila Skupnosti glede označevanja ustrezna.

(41)

Ta pravila bi morala določiti obvezno uporabo nekaterih izrazov, s katerimi se lahko proizvod prepozna po prodajnih kategorijah in iz katerih lahko potrošniki dobijo nekatere pomembne informacije. Tudi uporabo nekaterih neobveznih informacij bi bilo treba obravnavati na ravni Skupnosti.

(42)

Če ni drugače določeno, bi morala pravila označevanja v vinskem sektorju dopolnjevati pravila iz Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (8), ki se uporabljajo horizontalno. Izkušnje so pokazale, da razlikovanje pri pravilih označevanja po kategorijah vinskih proizvodov pogosto ni koristno. Pravila bi zato morala načeloma veljati za vse različne kategorije vina, tudi uvožene proizvode. Zlasti bi morala dopustiti navedbo sorte vinske trte in letnika na vinih brez označbe porekla ali geografske označbe ob upoštevanju zahtev in izjem glede verodostojnosti označevanja in ustreznega spremljanja ter nevarnosti zavajanja potrošnikov.

(43)

Obstoj in ustanovitev organizacij proizvajalcev lahko še naprej prispeva k uresničitvi potreb v vinskem sektorju, ugotovljenih na ravni Skupnosti. Njihova koristnost bi morala biti povezana z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih ponujajo svojim članom. Isto velja za medpanožne organizacije. Zato bi morale države članice priznati organizacije, ki izpolnjujejo določene zahteve, opredeljene na ravni Skupnosti.

(44)

Da bi izboljšale delovanje trga za vina, bi morale imeti države članice možnost, da uresničujejo odločitve, ki jih sprejmejo medpanožne organizacije. Področje uporabe takšnih odločitev pa bi moralo izključevati ravnanja, ki bi lahko izkrivljala konkurenco.

(45)

Vzpostavitev enotnega trga Skupnosti zahteva uvedbo enotnega trgovinskega sistema na zunanjih mejah Skupnosti. Ta bi moral vključevati uvozne dajatve in načeloma stabilizirati trg Skupnosti. Trgovinski sistem bi moral temeljiti na mednarodnih obveznostih Skupnosti, zlasti tistih, ki izhajajo iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO).

(46)

Spremljanje trgovinskih tokov je predvsem stvar upravljanja, ki ga je treba izvajati prilagodljivo. Skladno s tem bi morala Komisija sprejeti odločitev o uvedbi zahtev za dovoljenje, ob upoštevanju potrebe po uvoznih in izvoznih dovoljenjih za upravljanje ustreznih trgov ter zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov. Vendar bi ta uredba morala določati splošne pogoje za takšna dovoljenja.

(47)

Kadar se predvidijo uvozna in izvozna dovoljenja, bi bilo treba zahtevati polog varščine, da se zagotovi dejansko izvajanje poslov, za katera so takšna dovoljenja odobrena.

(48)

Sistem uvoznih dajatev omogoča, da se odpravijo vsi drugi zaščitni ukrepi na zunanjih mejah Skupnosti. Mehanizem notranjega trga in carin bi se lahko v izrednih primerih izkazal za neustreznega. Da trga Skupnosti ne bi nezaščitenega izpostavljali motnjam, do katerih bi lahko posledično prišlo, bi morala imeti Skupnost v takšnih primerih možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Takšni ukrepi bi morali biti v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti.

(49)

Za preprečitev neželenih učinkov na trgu Skupnosti, ki bi jih lahko povzročil zlasti uvoz proizvodov iz grozdnega soka ali grozdnega mošta, bi bilo treba za tovrsten uvoz zaračunati plačilo dodatnih dajatev, če so izpolnjeni ustrezni pogoji.

(50)

Da bi zagotovili pravilno delovanje trga za vino in zlasti preprečili motnje na trgu, bi bilo treba predvideti možnost, da se prepovejo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja. Da je te vrste instrument za upravljanje trga uspešen, se ga običajno uporabi brez večjega odlašanja. Zato bi morala Komisija dobiti ustrezna pooblastila.

(51)

Za proizvode, ki se uvažajo iz tretjih držav, bi morala veljati pravila Skupnosti o kategorijah proizvodov, označevanju ter označbah porekla in geografskih označbah. Proizvodom bi bilo treba dodati analizni izvid.

(52)

Pod nekaterimi pogoji bi bilo treba Komisijo pooblastiti, da odpira in upravlja tarifne kvote, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, sprejetih v skladu s Pogodbo, ali iz pravnih aktov Sveta.

(53)

Stanje v zvezi s presežno pridelavo vina v Skupnosti se je poslabšalo zaradi kršitev prehodne prepovedi novih zasaditev. V Skupnosti je veliko nezakonitih zasaditev, ki so vir nepoštene konkurence in zaostrujejo težave sektorja.

(54)

Glede obveznosti pridelovalca, bi bilo treba razločevati med nezakonitimi površinami, zasajenimi pred 31. avgustom 1998, in tistimi, zasajenimi po njem. Površine, ki so bile nezakonito zasajene pred 1. septembrom 1998, bi morale dobiti zadnjo priložnost za ureditev položaja v skladu s pogoji iz člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999. Zato bi morala biti ustrezna določba v tej uredbi veljavna za nazaj.

(55)

Za nezakonite površine, zasajene pred 1. septembrom 1998, doslej ni veljala obveznost izkrčitve. Zadevni pridelovalci bi morali urediti položaj teh vinogradov in plačati takso. Če položaj zadevnih površin ne bo urejen do 31. decembra 2009, bi jih morali pridelovalci izkrčiti na lastne stroške. Za neizpolnjevanje takšne obvezne izkrčitve bi bilo treba plačati kazen.

(56)

Površine, katerih zasaditev po 31. avgustu 1998 je v nasprotju z zadevno prepovedjo, bi bilo treba izkrčiti, saj takšno sankcijo določa Uredba (ES) št. 1493/1999. Za neizpolnjevanje takšne obvezne izkrčitve bi bilo treba plačati kazen.

(57)

Dokler se ne začnejo izvajati ukrepi za ureditev položaja in ukrepi izkrčitve, se vino s površin, ki so bile zasajene v nasprotju s prepovedjo in katerih položaj ni bil urejen v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, ne bi smelo dati na trg razen za destilacijo na stroške zadevnega pridelovalca. S tem, da pridelovalci predložijo pogodbe o destilaciji, bi se zagotovilo boljše nadzorovanje tega pravila kakor do zdaj.

(58)

Medtem ko je prehodna prepoved novih zasaditev do neke mere vplivala na ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na trgu za vino, je hkrati ustvarila oviro za konkurenčne pridelovalce, ki se želijo prilagoditi povečanemu povpraševanju.

(59)

Ker tržno ravnotežje še ni bilo doseženo in ker spremljevalni ukrepi, kot je program izkrčitve, potrebujejo nekaj časa, da se pokaže njihov učinek, je primerno, da prepoved novih zasaditev velja še do 31. decembra 2015, ko naj bi bila dokončno odpravljena, da bi se konkurenčni pridelovalci lahko prosto odzivali na razmere na trgu. Vendar pa bi morale imeti države članice možnost, da bi prepoved za svoja ozemlja podaljšale do 31. decembra 2018, če menijo, da je to potrebno.

(60)

Sedanja dovoljenja za novo zasaditev na površinah, namenjenih za matične nasade za cepiče, komasacije, obvezni odkup in vinogradniške poskuse, niso povzročila nobenih večjih motenj na trgu za vino, zato bi se ohranila ob potrebnem nadzoru.

(61)

Pravice do ponovne zasaditve bi bilo treba še naprej dodeljevati, kadar pridelovalci izkrčijo površine, enakovredne površinam, zasajenim z vinsko trto, ker je neto učinek take zasaditve na pridelavo tako rekoč ničen.

(62)

Poleg tega bi morale države članice imeti možnost, da pod strogim nadzorom dovolijo prenos pravice do ponovne zasaditve na drugo gospodarstvo pod pogojem, da je ta prenos v skladu s politiko kakovosti, da zadeva površine, namenjene za matične nasade za cepiče, ali je povezan s prenosom dela gospodarstva. Ti prenosi bi morali ostati znotraj iste države članice.

(63)

Za izboljšanje gospodarjenja z vinogradniškimi površinami in pospešitev učinkovite uporabe pravic do zasaditve ter s tem nadaljnjo omilitev učinka prehodne omejitve zasaditve bi bilo treba ohraniti sistem nacionalnih ali regionalnih rezerv.

(64)

Državam članicam bi bilo treba ob potrebnem nadzoru dati širšo možnost presoje pri upravljanju rezerv, tako da se lahko uporaba pravic do zasaditve iz teh rezerv bolje prilagodi lokalnim potrebam. Pri tem bi bilo treba predvideti možnost nakupa pravic do zasaditve, oblikovanja rezerv in prodaje pravic do zasaditve iz rezerv. V ta namen bi morale države članice ohraniti pravico, da ne uporabljajo sistema rezerv, če lahko dokažejo, da že imajo na voljo učinkovit sistem za upravljanje pravic do zasaditve.

(65)

Posebne ugodnosti za mlade pridelovalce vina lahko slednjim omogočijo ne samo začetek pridelave, temveč tudi strukturno prilagajanje njihovih gospodarstev po začetni vzpostavitvi, zato bi morali biti takšni pridelovalci upravičeni do dodelitve brezplačne pravice do zasaditve iz rezerv.

(66)

Da bi se lahko viri izrabili kar najbolj optimalno in da se ponudba bolje prilagodi povpraševanju, bi morali imetniki pravic do zasaditve v razumnem roku izkoristiti te pravice. V nasprotnem primeru bi se te pravice razporedile ali ponovno razporedile v rezerve. Iz istega razloga bi bilo treba pravice iz rezerv dodeliti v razumnem roku.

(67)

Države članice, v katerih se do 31. decembra 2007 ni uporabljala ureditev pravic do zasaditve, bi bilo zato treba izvzeti iz prehodne omejitve novih zasaditev.

(68)

Kot dodaten spremljevalni ukrep za oblikovanje vinskega sektorja, prilagojenega tržnim razmeram, bi bilo treba uvesti program izkrčitve. Kadar pridelovalci menijo, da razmere na določenih površinah ne omogočajo donosne pridelave, bi morali imeti možnost, da zmanjšajo stroške in te površine za stalno izključijo iz pridelave vina ter začnejo nadomestne dejavnosti na zadevnih površinah ali se v celoti umaknejo iz kmetijske pridelave.

(69)

Izkušnje so pokazale, da postanejo ta ukrep in spremljajoči učinki na ponudbo neučinkoviti, če se državam članicam prepusti, da dovolijo izkrčitev ob plačilu premij za tveganje. Zato bi bilo treba pridelovalcem v nasprotju z obstoječo ureditvijo na splošno dovoliti vključitev v program izkrčitve in jim omogočiti izključno pravico, da se za to odločijo. V zameno bi jim bilo treba dodeliti premijo na hektar izkrčenih vinogradov. Vendar pa države članice, ki pridelajo manj kot 50 000 hektolitrov na leto, ne bi smele imeti dostopa do programa izkrčitve, saj ne vplivajo bistveno na proizvodnjo v Skupnosti.

(70)

Države članice bi morale imeti možnost, da na podlagi objektivnih meril določijo višino premije za izkrčitev v okviru lestvic, ki jih določi Komisija.

(71)

Da bi se zagotovilo odgovorno ravnanje z izkrčenimi površinami, bi morala biti upravičenost do premije odvisna od tega, ali ravnajo zadevni pridelovalci v skladu z veljavnimi okoljskimi pravili. Kadar se ugotovi neskladnost, bi bilo treba sorazmerno zmanjšati premijo za izkrčitev.

(72)

Da bi se države članice izognile okoljskim problemom, bi morale imeti možnost, da pod posebnimi pogoji izključijo izkrčitve vinogradov v gorah, na strmih pobočjih in nekaterih majhnih otokih ter iz okoljskih razlogov. V skladu s politiko najbolj oddaljenih regij Skupnosti se program izkrčitve ne uporablja za Azore, Madeiro in Kanarske otoke. Države članice bi morale imeti možnost, da ustavijo izkrčitev, ko skupna izkrčena površina doseže 8 % površin, zasajenih z vinsko trto (10 % na regionalni ravni).

(73)

Če bi v državi članici izkrčena površina presegla 15 % celotne površine, zasajene z vinsko trto, bi morala obstajati možnost, da se v tej državi članici izkrčitev omeji na 15 %, s čimer bi se izognili nesorazmernemu kopičenju sredstev iz izkrčitve na račun drugih držav članic. Poleg tega bi morala obstajati možnost, da se izkrčitev v določenem letu prepreči, če izkrčena površina v tem letu doseže 6 % vseh površin, zasajenih z vinsko trto.

(74)

Kmetijsko zemljišče, ki se je prej uporabljalo kot vinograd, naj bi bilo po izkrčitvi upravičeno do sheme enotnih plačil, zanj pa bi se odobrilo povprečno regionalno nevezano neposredno plačilo, ki iz proračunskih razlogov ne sme presegati določenega zneska.

(75)

Z neomejeno dodelitvijo državne pomoči bi bilo ogroženo pravilno delovanje enotnega trga. Določbe Pogodbe o državnih pomočeh bi bilo zato treba načeloma uporabljati za proizvode, ki jih zajema skupna ureditev trga za vino. Vendar določbe o premijah za izkrčitev in nekateri ukrepi na podlagi podpornih programov sami po sebi ne bi smeli izključiti dodelitve državne pomoči za iste namene.

(76)

Zaradi boljšega gospodarjenja z vinogradniškimi površinami je zaželeno, da države članice pošljejo Komisiji preglednico obsega vinogradniških površin. Podatki iz preglednice bi morali temeljiti na registru vinogradov, ki bi ga bilo treba voditi in redno posodabljati. Podrobnosti glede registra bi bilo treba opredeliti v izvedbeni uredbi Komisije. Zaradi tega bi bilo treba razveljaviti Uredbo Sveta (EGS) št. 2392/86 z dne 24. julija 1986 o vzpostavitvi registra vinogradov Skupnosti (9). Da se države članice spodbudi, da pošljejo preglednico, bi bilo treba omejiti možnost podpore za prestrukturiranje in preusmeritev na tiste države članice, ki so jo poslale.

(77)

Da bi bile na voljo informacije, potrebne za sprejemanje ustreznih politik in upravne izbire, bi morali pridelovalci vinskega grozdja, mošta in vina oddati prijavo pridelka. Države članice bi morale imeti možnost zahtevati, da trgovci z vinskim grozdjem vsako leto prijavijo prodane količine zadnje trgatve. Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, bi morali vsako leto prijaviti svoje zaloge mošta in vina.

(78)

Da se zagotovi zadovoljiva raven sledljivosti zadevnih proizvodov, zlasti zaradi varstva potrošnikov, bi bilo treba določiti, da so vsi proizvodi, ki so zajeti v tej uredbi, opremljeni s spremnim dokumentom, kadar so v obtoku znotraj Skupnosti.

(79)

Da bi države članice upravičene krizne primere obravnavale tudi po koncu prehodnega podpornega ukrepa krizne destilacije, predvidenega v podpornih programih leta 2012, bi morale države članice biti sposobne zagotoviti pomoč za krizno destilacijo v splošnem proračunskem okviru v višini 15 % zadevne vrednosti ustreznega letnega proračuna države članice za njen nacionalni podporni program. O vsakršni takšni pomoči, bi se moralo Komisijo uradno obvestiti in jo potrditi v skladu s to uredbo, pred njeno odobritvijo.

(80)

Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (10).

(81)

Skupnost bi morala financirati izdatke držav članic v okviru obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (11).

(82)

Države članice in Komisija bi si morale medsebojno pošiljati informacije, potrebne za uporabo te uredbe.

(83)

Da se zagotovi skladnost z obveznostmi iz te uredbe, je potreben nadzor in nalaganje kazni ob neizpolnjevanju teh obveznosti. Zato bi bilo treba Komisijo pooblastiti za določitev ustreznih pravil, vključno s pravili za izterjavo neupravičenih plačil in obveznosti poročanja držav članic.

(84)

Organi držav članic bi morali biti odgovorni za zagotovitev skladnosti s to uredbo, obenem pa bi bilo treba ustrezno poskrbeti za to, da Komisija lahko spremlja in zagotavlja takšno skladnost.

(85)

Da bi se določila vključitev vinskega sektorja v shemo enotnih plačil, bi morale biti vse dejavno obdelane vinogradniške površine upravičene do sheme enotnih plačil iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (12).

(86)

Vinogradniki v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Poljskem, v Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem bi morali uživati ugodnosti vključitve vinskega sektorja v shemo enotnih plačil pod enakimi pogoji, kot so dne 30. aprila 2004 veljali za vinogradnike iz Skupnosti. Zato za vinski sektor v shemi enotnih plačil ne bi smela veljati uporaba razporeda povečanj iz člena 143a Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(87)

Uredbo (ES) št. 1782/2003 in Uredbo Sveta (ES) št. 3/2008 z dne 17. decembra 2007 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo na notranjem trgu in v tretjih državah (13) bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(88)

Prehod iz ureditve iz Uredbe (ES) št. 1493/1999 in drugih uredb v vinskem sektorju v ureditev iz te uredbe bi lahko povzročil težave, ki jih ta uredba ne obravnava. Da bi se odzvali na to možnost, bi bilo treba določiti, da Komisija sprejme potrebne prehodne ukrepe. Komisijo bi bilo treba pooblastiti tudi za reševanje posebnih praktičnih vprašanj –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba določa posebna pravila, ki veljajo za pridelavo in trženje proizvodov iz dela XII Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

2.   Glede proizvodov iz odstavka 1 ta uredba določa:

(a)

podporne ukrepe;

(b)

ureditvene ukrepe;

(c)

pravila o trgovini s tretjimi državami;

(d)

pravila, ki urejajo obseg vinogradniških površin.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge I.

NASLOV II

PODPORNI UKREPI

POGLAVJE I

Podporni programi

Oddelek 1

Uvodne določbe

Člen 3

Področje uporabe

To poglavje določa pravila, ki urejajo dodeljevanje sredstev Skupnosti državam članicam in uporabo teh sredstev s strani držav članic z nacionalnimi podpornimi programi (v nadaljnjem besedilu „podporni programi“) za financiranje posebnih podpornih ukrepov za pomoč vinskemu sektorju.

Člen 4

Združljivost in skladnost

1.   Podporni programi so združljivi z zakonodajo Skupnosti in skladni z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti.

2.   Države članice so odgovorne za podporne programe in zagotovijo, da so notranje skladni ter pripravljeni in izvedeni objektivno ob upoštevanju gospodarskega položaja zadevnih pridelovalcev in potrebe po izogibanju neupravičeno neenakemu obravnavanju pridelovalcev.

Države članice so odgovorne za to, da poskrbijo za potreben nadzor in kazni ter njihovo izvajanje v primeru neskladnosti s podpornimi programi.

3.   Podpora se ne dodeli:

(a)

za raziskovalne projekte in ukrepe v podporo raziskovalnim projektom;

(b)

za ukrepe iz programov držav članic za razvoj podeželja v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005.

Oddelek 2

Predložitev in vsebina podpornih programov

Člen 5

Predložitev podpornih programov

1.   Vsaka država članica pridelovalka iz Priloge II prvič predloži Komisiji do 30. junija 2008 osnutek petletnega podpornega programa, ki vsebuje ukrepe v skladu s tem poglavjem.

Podporni ukrepi v podpornih programih se pripravijo za geografsko raven, za katero zadevna država članica meni, da je najustreznejša. Preden se podporni program predloži Komisiji, o njem potekajo posvetovanja s pristojnimi organi in organizacijami na ustrezni teritorialni ravni.

Vsaka država članica predloži en sam osnutek podpornega programa, ki lahko upošteva regionalne posebnosti.

2.   Podporni programi se začnejo uporabljati tri mesece po njihovi predložitvi Komisiji.

Če predložen podporni program ni v skladu s pogoji iz tega poglavja, Komisija o tem obvesti državo članico. V tem primeru mora država članica predložiti Komisiji revidiran podporni program. Revidirani podporni program se začne uporabljati dva meseca po obvestilu o njem, razen če se neskladje nadaljuje, v tem primeru pa se uporablja ta pododstavek.

3.   Odstavek 2 se smiselno uporablja za spremembe v zvezi s podpornimi programi, ki jih predložijo države članice.

4.   Člen 6 se ne uporablja, če je edini ukrep države članice v podpornem programu prenos v shemo enotnih plačil iz člena 9. Člen 21 se v takšnem primeru uporablja le za odstavek 1 člena 21 ter za leto, v katerem se prenos izvede.

Člen 6

Vsebina podpornih programov

Podporni programi so sestavljeni iz naslednjih elementov:

(a)

podrobnega opisa predlaganih ukrepov in njihovih količinsko opredeljenih ciljev;

(b)

izida opravljenih posvetovanj;

(c)

ocene, ki prikazuje pričakovani tehnični, gospodarski, okoljski in družbeni učinek;

(d)

časovnega razporeda za izvajanje ukrepov;

(e)

splošne finančne preglednice, ki prikazujejo namenjena sredstva in predvideno okvirno razdelitev sredstev med ukrepe v skladu z zgornjimi mejami, določenimi v Prilogi II;

(f)

meril in količinskih kazalnikov, ki se uporabljajo za spremljanje in ocenjevanje, in ukrepov, potrebnih za zagotovitev, da se podporni programi izvajajo ustrezno in učinkovito;

(g)

imenovanja pristojnih organov in teles, odgovornih za izvajanje podpornega programa.

Člen 7

Upravičeni ukrepi

1.   Podporni programi vsebujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)

podporo iz sheme enotnih plačil v skladu s členom 9;

(b)

promocijo v skladu s členom 10;

(c)

prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov v skladu s členom 11;

(d)

zeleno trgatev v skladu s členom 12;

(e)

vzajemne sklade v skladu s členom 13;

(f)

zavarovanje letine v skladu s členom 14;

(g)

naložbe v skladu s členom 15;

(h)

destilacijo stranskih proizvodov v skladu s členom 16;

(i)

destilacijo pitnega alkohola v skladu s členom 17;

(j)

krizno destilacijo v skladu s členom 18;

(k)

uporabo zgoščenega grozdnega mošta v skladu s členom 19.

2.   Podporni programi ne vsebujejo drugih ukrepov kot tistih, naštetih v členih 9 do 19.

Člen 8

Splošna pravila za podporne programe

1.   Dodelitev razpoložljivih sredstev Skupnosti in proračunske omejitve so določene v Prilogi II.

2.   Podpora Skupnosti se nanaša le na upravičene izdatke, ki nastanejo po predložitvi ustreznih podpornih programov, kakor je določeno v členu 5(1).

3.   Države članice ne prispevajo k stroškom za ukrepe, ki jih financira Skupnost na podlagi podpornih programov.

4.   Z odstopanjem od odstavka 3 lahko države članice dodelijo nacionalno pomoč v skladu z ustreznimi pravili Skupnosti o državni pomoči za ukrepe iz členov 10, 14 in 15.

Najvišja stopnja pomoči, kot je določena v ustreznih pravilih Skupnosti o državni pomoči, se uporablja za celotno javno financiranje, vključno s sredstvi Skupnosti in nacionalnimi sredstvi.

Oddelek 3

Posebni podporni ukrepi

Člen 9

Shema enotnih plačil in podpora za vinogradnike

1.   Države članice lahko podprejo vinogradnike, tako da jim dodelijo pravice do plačila iz poglavja 3 naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003 v skladu s točko O Priloge VII k navedeni uredbi.

2.   Države članice, ki nameravajo izkoristiti možnost iz odstavka 1, to podporo predvidijo v svojih podpornih programih, tudi v zvezi z naknadnimi prenosi sredstev v shemo enotnih plačil, tako da te programe spremenijo v skladu s členom 5(3).

3.   Ko začne podpora iz odstavka 1 veljati:

(a)

ostane v shemi enotnih plačil in v poznejših letih uresničevanja podpornih programov ni več razpoložljiva za ukrepe iz členov 10 do 19 oziroma se v skladu s členom 5(3) ne more dati na razpolago;

(b)

se sredstva, razpoložljiva za ukrepe iz členov 10 do 19 v podpornih programih, sorazmerno zmanjšajo.

Člen 10

Promocija na trgih tretjih držav

1.   Podpora v skladu s tem členom zajema informacijske in promocijske ukrepe v zvezi z vini Skupnosti v tretjih državah, s čimer se izboljšuje njihova konkurenčnost v teh državah.

2.   Ukrepi iz odstavka 1 se nanašajo na vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali vina z navedbo sorte vinske trte.

3.   Ukrepe iz odstavka 1 lahko sestavljajo le:

(a)

odnosi z javnostmi, promocijski ali reklamni ukrepi, zlasti s poudarkom na prednostih proizvodov Skupnosti, predvsem glede kakovosti, varnosti hrane ali prijaznosti okolju;

(b)

udeležba na prireditvah, sejmih ali razstavah mednarodnega pomena;

(c)

kampanje informiranja, zlasti o sistemih Skupnosti, ki zajemajo zaščitene označbe porekla, geografske označbe in ekološko pridelavo;

(d)

študije novih trgov, potrebne za razširitev možnosti prodaje;

(e)

študije za ocenjevanje rezultatov ukrepov promocije in informiranja.

4.   Prispevek Skupnosti za promocijske dejavnosti ne presega 50 % upravičenih izdatkov.

Člen 11

Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov

1.   Namen ukrepov v zvezi s prestrukturiranjem in preusmeritvijo vinogradov je povečati konkurenčnost pridelovalcev vina.

2.   Prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se podpreta v skladu s tem členom le, če države članice predložijo preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 109.

3.   Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov lahko zajema le eno ali več naslednjih dejavnosti:

(a)

zamenjavo sort, vključno s precepljanjem;

(b)

spremembo lokacije vinogradov;

(c)

izboljšave tehnologije upravljanja in obdelovanja vinogradov.

Običajna obnova vinogradov, ki se jim je iztekla naravna življenjska doba, ne dobi podpore.

4.   Podpora za prestrukturiranje in preusmeritev vinogradov se sme dodeliti le v naslednjih oblikah:

(a)

nadomestila pridelovalcem za izgubo dohodka zaradi izvajanja ukrepa;

(b)

prispevek k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve.

5.   Nadomestilo pridelovalcem za izgubo dohodka iz odstavka 4(a) lahko krije do 100 % ustrezne izgube in ima lahko eno izmed naslednjih oblik:

(a)

ne glede na določbe poglavja II naslova V dovoljenje za sočasni obstoj novih in starih vinskih trt za določeno obdobje, ki ni daljše od treh let, do konca prehodne ureditve za pravice do zasaditve;

(b)

finančno nadomestilo.

6.   Prispevek Skupnosti k dejanskim stroškom prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov ne presega 50 % teh stroškov. Vendar znaša v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006 (14), prispevek Skupnosti k stroškom prestrukturiranja in preusmeritve največ 75 %.

Člen 12

Zelena trgatev

1.   Za namene tega člena zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju in s tem zmanjšanje pridelka na zadevni površini na nič.

2.   Podpora za zeleno trgatev prispeva k ponovnemu uravnoteženju ponudbe in povpraševanja na trgu za vino v Skupnosti, da bi se preprečile tržne krize.

3.   Podpora za zeleno trgatev se lahko dodeli kot nadomestilo v obliki pavšalnega plačila na hektar, ki ga določi zadevna država članica.

Plačilo ne presega 50 % vsote neposrednih stroškov zaradi uničenja ali odstranitve grozdov in izgube dohodka v zvezi z uničenjem ali odstranitvijo grozdov.

4.   Zadevne države članice vzpostavijo sistem po objektivnih merilih, da zagotovijo, da z ukrepom zelene trgatve posamezni pridelovalci vina ne prejmejo nadomestila, ki bi preseglo zgornje meje iz drugega pododstavka odstavka 3.

Člen 13

Vzajemni skladi

1.   Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov pomaga tistim pridelovalcem, ki se želijo zavarovati pred tržnimi nihanji.

2.   Podpora za ustanovitev vzajemnih skladov se lahko dodeli v obliki začasne in degresivne pomoči za kritje upravnih stroškov skladov.

Člen 14

Zavarovanje letine

1.   Podpora za zavarovanje letine prispeva k varovanju prihodkov pridelovalcev, kadar jih ogrožajo naravne nesreče, neugodni vremenski dogodki, bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

2.   Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli v obliki finančnega prispevka Skupnosti, ki ne sme presegati:

(a)

80 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačujejo pridelovalci za zavarovanje pred izgubami, nastalimi zaradi neugodnih vremenskih dogodkov, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami;

(b)

50 % stroškov zavarovalnih premij, ki jih vplačajo pridelovalci za zavarovanje pred:

(i)

izgubami iz točke (a) in drugimi izgubami zaradi neugodnih vremenskih dogodkov;

(ii)

izgubami, ki jih povzročijo živali, rastlinske bolezni ali napadi škodljivih organizmov.

3.   Podpora za zavarovanje letine se lahko dodeli le, če ustrezne zavarovalnine ne znašajo več kot 100 % nadomestila za izgubo dohodka pridelovalca ob upoštevanju vseh nadomestil, ki jih je pridelovalec pridobil iz drugih shem podpor v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.   Podpora za zavarovanje letine ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence na zavarovalnih trgih.

Člen 15

Naložbe

1.   Podpora se lahko odobri za materialne ali nematerialne naložbe v predelovalne obrate, vinarsko infrastrukturo in trženje vina, ki izboljšujejo splošno uspešnost podjetja in se nanašajo na enega ali več naslednjih dejavnikov:

(a)

proizvodnjo ali trženje proizvodov iz Priloge IV;

(b)

razvoj novih proizvodov, postopkov in tehnologij v zvezi s proizvodi iz Priloge IV.

2.   Podpora najvišje stopnje iz odstavka 1 je omejena na mikro, majhna in srednja podjetja v smislu Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredlitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (15). Omejitev glede velikosti se ne uporablja za najvišjo stopnjo za območja Azorov, Madeire, Kanarskih otokov in manjših Egejskih otokov v smislu Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 z dne 18. septembra 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov (16) in francoskih čezmorskih departmajev. V primeru podjetij, ki niso zajeta s členom 2(1) naslova I Priloge k Priporočilu 2003/361/ES in imajo manj kot 750 zaposlenih ali imajo prihodek, manjši od 200 milijonov EUR, je intenzivnost pomoči razpolovljena.

Podpora se ne dodeli podjetjem v težavah v smislu smernic Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah.

3.   Elementi iz člena 71(3)(a) do (c) Uredbe (ES) št. 1698/2005 ne veljajo kot upravičeni izdatki.

4.   V zvezi z upravičenimi naložbenimi stroški se za prispevek Skupnosti uporabljajo naslednje najvišje stopnje pomoči:

(a)

50 % v regijah, opredeljenih kot konvergenčne regije v skladu z Uredbo (ES) št. 1083/2006;

(b)

40 % v regijah, ki niso konvergenčne regije;

(c)

75 % v najbolj oddaljenih regijah v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (17);

(d)

65 % za manjše Egejske otoke v smislu Uredbe (ES) št. 1405/2006.

5.   Za pomoč iz odstavka 1 se smiselno uporablja člen 72 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Člen 16

Destilacija stranskih proizvodov

1.   Podpora se lahko odobri za prostovoljno ali obvezno destilacijo stranskih proizvodov pridelave vina, ki je bila opravljena v skladu s pogoji iz točke D Priloge VI.

Višina pomoči se določi na vol. % in na hektoliter proizvedenega alkohola. Za volumenski delež alkohola v stranskih proizvodih, namenjenih za destilacijo, ki presega 10 % v razmerju do volumenskega deleža alkohola v proizvedenem vinu, se pomoč ne izplača.

2.   Najvišje stopnje pomoči temeljijo na stroških zbiranja in predelave ter se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

3.   Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 17

Destilacija pitnega alkohola

1.   Proizvajalcem se lahko za vino, destilirano v pitni alkohol, do 31. julija 2012 odobri podpora v obliki pomoči na hektar.

2.   Pred odobritvijo podpore se predložijo ustrezne pogodbe o destilaciji vina in ustrezna dokazila za dostavo vina v destilarno.

Člen 18

Krizna destilacija

1.   Do 31. julija 2012 se lahko odobri podpora za prostovoljno ali obvezno destilacijo presežka vina, o kateri odločajo države članice v utemeljenih kriznih primerih, da bi se zmanjšal ali odpravil presežek ter bi se istočasno zagotovila neprekinjena oskrba od ene trgatve do druge.

2.   Najvišje stopnje pomoči se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

3.   Alkohol, ki nastane pri podprti destilaciji iz odstavka 1, se uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

4.   Delež proračunskih sredstev, namenjenih ukrepu krizne destilacije, ne presega naslednjih odstotnih deležev, kakor so bili izračunani na podlagi skupno razpoložljivih sredstev iz Priloge II za državo članico v ustreznem proračunskem letu:

20 % v letu 2009,

15 % v letu 2010,

10 % v letu 2011,

5 % v letu 2012.

5.   Države članice lahko povečajo sredstva, razpoložljiva za ukrep krizne destilacije, in tako presežejo letne zgornje meje iz odstavka 4, tako da prispevajo nacionalna sredstva v skladu z naslednjimi najvišjimi stopnjami (izraženimi v odstotnem deležu vsakokratne letne zgornje meje iz odstavka 4):

5 % v vinskem letu 2010,

10 % v vinskem letu 2011,

15 % v vinskem letu 2012.

Države članice Komisijo po potrebi uradno obvestijo o dodanih nacionalnih sredstvih iz prvega pododstavka, Komisija pa prenos odobri, preden se ta sredstva dajo na razpolago.

Člen 19

Uporaba zgoščenega grozdnega mošta

1.   Podpora vinogradnikom, ki v skladu s pogoji iz Priloge V uporabljajo zgoščeni grozdni mošt, vključno s prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom, da bi povečali naravni volumenski delež alkohola proizvodov, se lahko odobri do 31. julija 2012.

2.   Višina pomoči se določi na vol. % potencialnega deleža alkohola in na hektoliter mošta, uporabljenega za obogatitev.

3.   Najvišja stopnja pomoči za ta ukrep v različnih vinorodnih conah se določi v skladu s postopkom iz člena 113(1).

Člen 20

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila sredstev iz podpornih programov za prestrukturiranje in preusmeritve ali kadar koli v obdobju enega leta od izplačila sredstev iz podpornih programov za zeleno trgatev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica dejanja ali opustitve, ki jo je mogoče neposredno pripisati kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, in se mu po potrebi odredi, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Oddelek 4

Splošne določbe

Člen 21

Poročanje in ocenitev

1.   Države članice najpozneje do 1. marca vsako leto, prvič pa najpozneje do 1. marca 2010, predložijo Komisiji poročilo o izvajanju ukrepov, ki so jih določile v svojih podpornih programih v predhodnem finančnem letu.

V teh poročilih se navedejo in opišejo ukrepi, za katere je bila odobrena pomoč Skupnosti po podpornih programih, predvsem pa se podrobno opiše izvajanje promocijskega ukrepa iz člena 10.

2.   Države članice predložijo Komisiji do 1. marca 2011 in drugič do 1. marca 2014 oceno stroškov in koristi podpornih programov ter navedejo, kako bi se lahko povečala njihova učinkovitost.

Komisija do 31. decembra 2011 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju promocijskih ukrepov iz člena 10.

Člen 22

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

obliko predstavitve podpornih programov;

(b)

pravila za spremembe podpornih programov, potem ko so se že začeli uporabljati;

(c)

podrobna pravila za izvedbo ukrepov iz členov 10 do 19;

(d)

pogoje, pod katerimi se pomoč s sredstvi Skupnosti sporoči in objavi;

(e)

podrobnosti o poročanju.

POGLAVJE II

Finančni prenos

Člen 23

Finančni prenos na razvoj podeželja

1.   Od proračunskega leta 2009 naprej bodo zneski, določeni v odstavku 2, ki temeljijo na preteklih izdatkih na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999 za intervencijske ukrepe za urejanje kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005, na voljo kot dodatna sredstva Skupnosti za ukrepe v vinorodnih regijah v okviru programa razvoja podeželja, ki se financira na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005.

2.   Naslednji zneski bodo na voljo v naslednjih koledarskih letih:

2009: 40,5 milijona EUR,

2010: 80,9 milijona EUR,

od leta 2011 naprej: 121,4 milijona EUR.

3.   Zneski iz odstavka 2 se razporedijo med države članice v skladu s Prilogo III.

Države članice, za katere v razpredelnici iz Priloge III zneski niso vneseni zaradi majhnosti sicer izhajajočih zneskov, določenih v skladu s finančnim ključem, uporabljenim za določitev zneskov za Prilogo III (manj kot 2,5 milijona EUR za prenos v letu 2009), se lahko odločijo, da bodo te zneske, trenutno vključene v Prilogo II, v celoti ali delno prenesle v Prilogo III za uporabo v svojih programih za razvoj podeželja. V takšnem primeru zadevna država članica Komisijo uradno obvesti o prenosu do 30. junija 2008, Komisija pa odstavek 2 ter prilogi II in III ustrezno spremeni.

NASLOV III

UREDITVENI UKREPI

POGLAVJE I

Splošna pravila

Člen 24

Razvrščanje sort vinske trte

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 države članice razvrstijo sorte vinske trte, ki se smejo zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti na njihovem ozemlju za pridelavo vina.

Države članice smejo razvrstiti le sorte vinske trte, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)

sorta spada v vrsto Vitis vinifera ali nastane s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis;

(b)

sorta ni ena od naslednjih: Noah, Othello, Isabelle, Jacquez, Clinton in Herbemont.

Kadar je sorta vinske trte izločena iz razvrstitve iz prvega pododstavka, jo je treba izkrčiti v 15 letih po izločitvi.

2.   Države članice, v katerih pridelava vina ne presega 50 000 hektolitrov na vinsko leto, izračunano na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih, se izvzamejo iz obveznosti razvrstitve iz odstavka 1.

Vendar pa se smejo za pridelavo vina tudi v državah članicah iz prvega pododstavka zasaditi, ponovno zasaditi ali cepiti le sorte vinske trte skladne s točkama (a) in (b) odstavka 1.

3.   Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka odstavka 1 in drugega pododstavka odstavka 2 se za znanstvene raziskave in poskuse dovoli zasaditev, ponovna zasaditev ali cepitev naslednjih sort vinske trte:

(a)

sorte vinske trte, ki niso razvrščene, če gre za države članice iz odstavka 1;

(b)

sorte vinske trte, ki niso skladne s točkama (a) in (b) odstavka 1, če gre za države članice iz odstavka 2.

4.   Površine, zasajene s sortami vinske trte za pridelavo vina, ki so bile zasajene v nasprotju z odstavki 1 do 3, je treba izkrčiti.

Vendar pa takšnih površin ni treba izkrčiti, če je zadevna pridelava namenjena izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

5.   Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za preverjanje, ali pridelovalci izpolnjujejo odstavke 1 do 4.

Člen 25

Pridelava in trženje

1.   Proizvodi, navedeni v Prilogi IV in pridelani v Skupnosti, se pridelajo iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1).

2.   Poimenovanje kategorije proizvoda vinske trte v skladu s prilogo IV se lahko uporablja v Skupnosti le za trženje proizvoda, ki izpolnjuje ustrezne pogoje iz navedene priloge.

Vendar pa lahko države članice ne glede na člen 59(1)(a) dovolijo uporabo izraza „vino“, če:

(a)

je v sestavljenem imenu navedeno tudi ime sadja in se sestavljeno ime uporablja za trženje proizvodov, pridobljenih z vretjem sadja, ki ni grozdje, ali

(b)

je del sestavljenega imena.

Treba se je izogibati zamenjavanju s proizvodi, ki spadajo v kategorije vina iz Priloge IV.

3.   Kategorije proizvodov vinske trte, naštete v Prilogi IV, se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 113(2).

4.   Razen ustekleničenih vin, za katera je mogoče dokazati, da so bila ustekleničena pred 1. septembrom 1971, se vina, pridelana iz sort vinske trte, vključenih v razvrstitve, sestavljene v skladu s prvim pododstavkom člena 24(1), ki pa ne ustrezajo nobeni od razvrstitev iz Priloge IV, uporabijo samo za porabo v gospodinjstvu posameznega pridelovalca vina, za pridelavo vinskega kisa ali za destilacijo.

POGLAVJE II

Enološki postopki in omejitve

Člen 26

Področje uporabe

To poglavje se nanaša na dovoljene enološke postopke in veljavne omejitve, ki se uporabljajo pri pridelavi in komercializaciji proizvodov, ki jih zajema ta uredba, in postopek odločanja o teh postopkih in omejitvah.

Člen 27

Enološki postopki in omejitve

1.   V Skupnosti se za pridelavo in shranjevanje proizvodov, ki jih zajema ta uredba, uporabljajo le enološki postopki, dovoljeni v skladu z zakonodajo Skupnosti, kot so določeni v Prilogi V ali so bili sprejeti v skladu členoma 28 in 29.

Prvi pododstavek se ne uporablja za:

(a)

grozdni sok in zgoščeni grozdni sok;

(b)

grozdni mošt in zgoščeni grozdni mošt, namenjen za pripravo grozdnega soka.

2.   Dovoljeni enološki postopki se lahko uporabljajo samo za zagotavljanje ustrezne vinifikacije, ustreznega ohranjanja ali ustreznega prečiščenja proizvoda.

3.   Proizvodi, ki jih zajema ta uredba, so v Skupnosti pridelani v skladu z ustreznimi omejitvami iz Priloge VI.

4.   Proizvodi, ki jih zajema ta uredba in pri katerih so bili uporabljeni enološki postopki, ki niso dovoljeni na ravni Skupnosti, ali če je primerno, enološki postopki, ki niso dovoljeni na nacionalni ravni, ali ki so v nasprotju z omejitvami iz Priloge VI, se v Skupnosti ne smejo tržiti.

Člen 28

Strožja pravila, ki jih določijo države članice

Države članice lahko omejijo ali izključijo uporabo nekaterih enoloških postopkov in določijo strožje omejitve za vina, ki jih dovoljuje zakonodaja Skupnosti in se pridelujejo na njihovem ozemlju, da bi izboljšale ohranjanje osnovnih lastnosti vin z zaščiteno označbo porekla ali z zaščiteno geografsko označbo ter penečih vin in likerskih vin.

Države članice te omejitve in izključitve sporočijo Komisiji, ki o njih obvesti druge države članice.

Člen 29

Odobritev enoloških postopkov in omejitev

1.   O odobritvi enoloških postopkov in omejitev glede proizvodnje in shranjevanja proizvodov, ki jih zajema ta uredba, se odloča po postopku iz člena 113(2), razen v primeru enoloških postopkov za obogatitev, dokisanje in razkisanje, določenih v Prilogi V za posebne proizvode, ki jih ta priloga zajema, in omejitev iz Priloge VI.

2.   Države članice lahko dovolijo poskusno uporabo nedovoljenih enoloških postopkov pod pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 113(2).

Člen 30

Merila za dovolitev

Pri dovoljevanju enoloških postopkov po postopku iz člena 113(2) Komisija:

(a)

izhaja iz enoloških postopkov, ki jih priporoči in objavi Mednarodna organizacija za vinske trta in vina (OIV), ter izsledkov poskusne uporabe doslej nedovoljenih enoloških postopkov;

(b)

upošteva varovanje človekovega zdravja;

(c)

upošteva možna tveganja za potrošnike, ki so jih zavedla njihova pričakovanja in dojemanja, ob upoštevanju razpoložljivosti in uporabnosti načinov obveščanja, ki bi izključili taka tveganja;

(d)

omogoči ohranitev naravnih in osnovnih lastnosti vina in ne povzroči bistvenih sprememb sestave zadevnega proizvoda;

(e)

zagotovi najnižjo sprejemljivo raven skrbi za okolje;

(f)

upošteva splošna pravila glede enoloških postopkov in omejitev, ki so navedeni v prilogah V in VI.

Člen 31

Analizne metode

Analizne metode za določanje sestave proizvodov, zajetih v tej uredbi, in pravila, po katerih se lahko ugotovi, ali so bili na teh proizvodih uporabljeni nedovoljeni enološki postopki, so tista, ki jih priporoči in objavi OIV.

V primerih, ko OIV ne priporoči in objavi nikakršnih metod in pravil, se takšne metode in pravila sprejmejo po postopku iz člena 113(2).

Do sprejetja zadevnih pravil se uporabljajo metode in pravila, ki jih dovoli zadevna država članica.

Člen 32

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja in prilog V in VI se, razen če ni drugače predvideno v teh prilogah, sprejmejo po postopku iz člena 113(2).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

določbe, po katerih štejejo enološki postopki Skupnosti, našteti v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1493/1999, za dovoljene enološke postopke;

(b)

dovoljene enološke postopke in omejitve, tudi obogatitev, dokisanje in razkisanje penečih vin, kakovostnih penečih vin in kakovostnih aromatičnih penečih vin;

(c)

dovoljene enološke postopke in omejitve pri likerskih vinih;

(d)

določbe, ki urejajo tipiziranje in rezanje mošta in vina, ob upoštevanju točke C Priloge VI;

(e)

kadar ne obstajajo ustrezna pravila Skupnosti, specifikacijo čistosti in določanja snovi, ki so bile uporabljene v enoloških postopkih;

(f)

upravna pravila za izvajanje dovoljenih enoloških postopkov;

(g)

pogoje za posest, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s členom 27, možna odstopanja od zahtev navedenega člena in merila za izogibanje težavam v posameznih primerih;

(h)

pogoje, pod katerimi lahko države članice odobrijo posest, promet in uporabo proizvodov, ki niso v skladu s tem poglavjem, razen s členom 27, ali z izvedbenimi določbami tega poglavja.

POGLAVJE III

Označbe porekla, geografske označbe in tradicionalni izrazi

Člen 33

Področje uporabe

1.   Pravila glede označb porekla, geografskih označb in tradicionalnih izrazov iz poglavij IV in V se uporabljajo za proizvode iz odstavkov 1, 3 do 6, 8, 9, 11, 15 in 16 Priloge IV.

2.   Pravila iz odstavka 1 temeljijo na:

(a)

varstvu zakonitih interesov:

(i)

potrošnikov in

(ii)

proizvajalcev;

(b)

zagotovitvi nemotenega delovanja skupnega trga za zadevne proizvode;

(c)

spodbujanju proizvodnje kakovostnih proizvodov, pri čemer se lahko sprejmejo tudi ukrepi v okviru nacionalne politike kakovosti.

POGLAVJE IV

Označbe porekla in geografske označbe

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 34

Opredelitev pojmov

1.   V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)

„označba porekla“ pomeni ime regije, določenega kraja ali izjemoma države, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 33(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)

kakovost in značilnosti so pretežno ali v celoti odvisne od določenega geografskega okolja in naravnih in človeških dejavnikov, ki izvirajo iz tega okolja;

(ii)

grozdje, iz katerega so pridelani, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii)

pridelano je na tem geografskem območju;

(iv)

pridobljeni so iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera;

(b)

„geografska označba“ pomeni označbo, ki se nanaša na regijo, določen kraj ali izjemoma državo, ki se uporablja za opis proizvodov iz člena 33(1), ki ustrezajo naslednjim zahtevam:

(i)

imajo določeno kakovost, ugled ali druge lastnosti, ki jih je mogoče pripisati temu geografskemu poreklu;

(ii)

vsaj 85 % grozdja, iz katerega je pridelano, izvira izključno s tega geografskega območja;

(iii)

pridelano je na tem geografskem območju;

(iv)

pridobljeno je iz sort vinske trte vrste Vitis vinifera ali s križanjem vrste Vitis vinifera z drugimi vrstami rodu Vitis.

2.   Določena tradicionalno uporabljana imena predstavljajo označbo porekla, če:

(a)

označujejo vino;

(b)

se nanašajo na geografsko ime;

(c)

izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1(a)(i) do (iv);

(d)

se za njih izvede postopek zaščite označbe porekla in geografske označbe iz tega poglavja.

3.   Označbe porekla in geografske označbe, tudi tiste, ki se nanašajo na geografska območja v tretjih državah, so upravičene do zaščite v Skupnosti v skladu s pravili iz tega poglavja.

Oddelek 2

Vloga za zaščito

Člen 35

Vsebina vlog za zaščito

1.   Vloge za zaščito imen kot označb porekla ali geografskih označb vključujejo tehnično dokumentacijo, ki vsebuje:

(a)

ime, ki naj se zaščiti;

(b)

ime in naslov vlagatelja;

(c)

specifikacijo proizvoda iz odstavka 2;

(d)

enotni dokument, ki povzema specifikacijo proizvoda iz odstavka 2.

2.   Specifikacija proizvoda zainteresiranim stranem omogoča, da preverijo ustrezne proizvodne lastnosti, potrebne za označbo porekla ali geografsko označbo.

Sestavljena je vsaj iz:

(a)

imena, ki naj se zaščiti;

(b)

opisa vin(-a):

(i)

za vina z označbo porekla, glavnih analitskih in organoleptičnih lastnosti;

(ii)

za vina z geografsko označbo, glavnih analitskih lastnosti ter ocene ali navedbe organoleptičnih lastnosti;

(c)

po potrebi posebnih enoloških postopkov pridelave vina ter ustreznih omejitev pri pridelavi vina;

(d)

razmejitve zadevnega geografskega območja;

(e)

največji hektarski donos;

(f)

navedbe sorte ali sort vinske trte, iz katerih je pridobljeno vino;

(g)

podrobnosti o povezavi iz člena 34(1)(a)(i) oziroma člena 34(1)(b)(i);

(h)

veljavne zahteve, določene v določbah Skupnosti ali nacionalnih določbah ali, če so tako predvidele države članice, ki jih je določila organizacija, ki upravlja zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, ob upoštevanju, da morajo biti take zahteve objektivne in nediskriminatorne ter skladne s pravom Skupnosti;

(i)

ime in naslov organov ali teles, ki preverjajo skladnost z določbami iz specifikacije proizvoda, in njihove posebne naloge.

Člen 36

Vloga za zaščito za geografsko območje v tretji državi

1.   Kadar se vloga za zaščito nanaša na geografsko območje v tretji državi, vsebuje poleg elementov iz člena 35 tudi dokazilo, da je zadevno ime zaščiteno v državi porekla.

2.   Vlagatelj pošlje vlogo Komisiji neposredno ali prek organov zadevne tretje države.

3.   Vloga za zaščito je vložena v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa ji je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

Člen 37

Vlagatelji

1.   Vlogo za zaščito označbe porekla ali geografske označbe lahko vloži katera koli zainteresirana skupina pridelovalcev, v izjemnih primerih pa tudi en sam pridelovalec. Ostale zainteresirane strani lahko sodelujejo pri vlogi.

2.   Pridelovalci lahko vložijo vlogo za zaščito le za vina, ki jih pridelujejo.

3.   Pri imenih, ki označujejo čezmejno geografsko območje, ali tradicionalnih poimenovanjih, povezanih s čezmejnim geografskim območjem, se lahko vloži skupna vloga.

Oddelek 3

Postopek zaščite

Člen 38

Predhodni nacionalni postopek

1.   Vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe vin v skladu s členom 34, ki izvirajo iz Skupnosti, so predmet predhodnega nacionalnega postopka v skladu s tem členom.

2.   Vloga za zaščito se vloži v državi članici, z ozemlja katere izvira označba porekla ali geografska označba.

3.   Država članica preveri, če vloga za zaščito izpolnjuje pogoje iz tega poglavja.

Država članica izvede nacionalni postopek ter zagotovi, da je vloga ustrezno objavljena in da imajo fizične in pravne osebe z zakonitim interesom, ki imajo sedež ali prebivališče na njenem ozemlju, na voljo vsaj dva meseca, da v državi članici predložijo ustrezno utemeljeno izjavo in tako ugovarjajo predlagani zaščiti.

4.   Če država članica meni, da označba porekla ali geografska označba ne izpolnjuje ustreznih zahtev, vključno z možnostjo neskladnosti z zakonodajo Skupnosti na splošno, zavrne vlogo.

5.   Če država članica meni, da so ustrezne zahteve izpolnjene:

(a)

objavi enotni dokument in specifikacijo proizvoda vsaj na internetu in

(b)

Komisiji pošlje vlogo za zaščito, ki vsebuje naslednje informacije:

(i)

ime in naslov vlagatelja;

(ii)

enotni dokument iz člena 35(1)(d);

(iii)

izjavo države članice, da šteje vlogo vlagatelja za skladno s pogoji te uredbe;

(iv)

napotilo na objavo, kakor je določeno v točki (a).

Te informacije se pošljejo v enem od uradnih jezikov Skupnosti ali pa jim je priložen overjeni prevod v enega od teh jezikov.

6.   Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s tem členom, do 1. avgusta 2009.

7.   Če država članica nima nacionalne zakonodaje o zaščiti označb porekla in geografskih označb, lahko, vendar le prehodno, ime na nacionalni ravni zaščiti v skladu s pogoji iz tega poglavja; zaščita začne učinkovati z dnem predložitve vloge Komisiji. Taka prehodna nacionalna zaščita se konča na dan sprejetja odločbe o registraciji ali zavrnitvi v skladu s tem poglavjem.

Člen 39

Preučitev Komisije

1.   Komisija objavi datum vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe.

2.   Komisija preveri, ali vloge za zaščito iz člena 38(5) izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju.

3.   Če Komisija meni, da so pogoji iz tega poglavja izpolnjeni, v Uradnem listu Evropske unije objavi enotni dokument iz člena 35(1)(d) in napotilo na objavo specifikacije proizvoda iz člena 38(5).

V nasprotnem primeru se po postopku iz člena 113(2) sprejme odločitev, da se vloga zavrne.

Člen 40

Postopek ugovora

Vsaka država članica ali tretja država ali vsaka fizična ali pravna oseba z zakonitim interesom, ki ima sedež ali prebivališče v državi članici, ki ni vložila vloge za zaščito, ali v tretji državi, lahko v dveh mesecih od dneva objave iz prvega pododstavka člena 39(3) ugovarja predlagani zaščiti, tako da Komisiji predloži ustrezno utemeljeno izjavo o pogojih za upravičenost iz tega poglavja.

Fizične ali pravne osebe, ki imajo sedež ali prebivališče v tretji državi, predložijo to izjavo bodisi neposredno bodisi prek organov zadevne tretje države v roku dveh mesecev, kot je določeno v prvem odstavku.

Člen 41

Odločitev o zaščiti

Komisija na podlagi informacij, ki jih ima na voljo, po postopku iz člena 113(2) odloči, ali bo zaščitila označbo porekla ali geografsko označbo, ki izpolnjuje pogoje iz tega poglavja in je skladna z zakonodajo Skupnosti, ali bo vlogo zavrnila, če ti pogoji niso izpolnjeni.

Oddelek 4

Posebni primeri

Člen 42

Enakozvočnice

1.   Če je vložena vloga za ime, ki je popolna ali delna enakozvočnica imena, ki je že bilo registrirano v skladu s to uredbo, se pri registraciji imena ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave.

Enakozvočnica, zaradi katere potrošnik napačno meni, da proizvodi prihajajo z drugega ozemlja, se ne registrira, čeprav ime točno ustreza zadevnemu ozemlju, regiji ali kraju porekla zadevnih proizvodov.

Uporaba registrirane enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje registrirana enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že registriranega imena, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo pridelovalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

2.   Odstavek 1 se smisleno uporablja tudi, če je vloga vložena za ime, ki je popolna ali delna enakozvočnica geografske označbe, zaščitene v skladu z zakonodajo držav članic.

Države članice ne registrirajo neidentičnih geografskih označb kot zaščitenih po svoji zakonodaji o geografskih označbah, če je označba porekla ali geografska označba v Skupnosti zaščitena po zakonodaji Skupnosti o označbah porekla ali geografskih označbah.

3.   Če ni drugače določeno v izvedbenih ukrepih Komisije, se ime sorte vinske trte, ki vsebuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali je sestavljena iz nje, ne uporablja za označevanje proizvodov, za katere velja ta uredba.

4.   Zaščita označb porekla in geografskih označb proizvodov iz člena 34 ne posega v zaščitene geografske označbe žganih pijač iz Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (18) in obratno.

Člen 43

Razlogi za zavrnitev zaščite

1.   Imena, ki so postala generična, se ne zaščitijo kot označbe porekla ali geografske označbe.

V tem poglavju pomeni „ime, ki je postalo generično“ ime vina, ki je postalo obče ime vina v Skupnosti, čeprav se nanaša na kraj ali regijo, kjer je bil ta proizvod prvotno pridelan ali tržen.

Da bi ugotovili, ali je ime postalo generično, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti pa:

(a)

stanje v Skupnosti, zlasti na območjih potrošnje;

(b)

ustrezna nacionalna zakonodaja ali zakonodaja Skupnosti.

2.   Ime se ne zaščiti kot označba porekla ali geografska označba, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla vina.

Člen 44

Razmerje do blagovnih znamk

1.   Če je označba porekla ali geografska označba zaščitena po tej uredbi, je vloga za registracijo blagovne znamke, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 45(2) in se nanaša na proizvod iz ene od kategorij iz Priloge IV, zavrnjena, če je vloga za registracijo blagovne znamke vložena po dnevu predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji in je označba porekla ali geografska označba nato zaščitena.

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, so nične.

2.   Brez poseganja v člen 43(2) se lahko v katerem od primerov iz člena 45(2) blagovna znamka, ki je bila prijavljena, registrirana ali – če to možnost predvideva zadevna zakonodaja – pridobljena z dobronamerno uporabo na ozemlju Skupnosti pred dnem predložitve vloge za zaščito označbe porekla ali geografske označbe Komisiji, še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti označbe porekla ali geografske označbe, če ne obstajajo razlogi za ničnost ali razveljavitev blagovne znamke, določeni v Prvi direktivi Sveta 89/104/EGS dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (19) ali Uredbi Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (20).

V teh primerih je dovoljena uporaba označbe porekla ali geografske označbe skupaj z ustreznimi blagovnimi znamkami.

Oddelek 5

Zaščita in nadzor

Člen 45

Zaščita

1.   Zaščitene označbe porekla in geografske označbe lahko uporablja vsak gospodarski subjekt, ki trži vino, pridelano v skladu z ustrezno specifikacijo proizvoda.

2.   Zaščitene označbe porekla in geografske označbe ter vino, za katerega se uporabljajo ta zaščitena imena v skladu s specifikacijo proizvoda, so zaščiteni pred:

(a)

vsakim neposrednim ali posrednim gospodarskim izkoriščanjem zaščitenega imena:

(i)

za primerljive proizvode, ki niso v skladu s specifikacijo proizvoda za zaščiteno ime, ali

(ii)

če se pri tem izkorišča ugled označbe porekla ali geografske označbe;

(b)

vsako zlorabo, posnemanje ali prikazovanje, tudi če je resnično poreklo proizvoda ali storitve navedeno, če je zaščiteno ime prevedeno ali če mu je dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se prideluje v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c)

vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo izvora, porekla, vrste ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni vinski proizvod, ter pakiranjem proizvoda v embalažo, ki lahko ustvari napačen vtis o poreklu proizvoda;

(d)

vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo glede resničnega porekla proizvoda.

3.   Zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe v Skupnosti ne morejo postati generične v smislu člena 43(1).

4.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ustavijo nezakonito uporabo zaščitenih označb porekla in geografskih označb iz odstavka 2.

Člen 46

Register

Komisija vzpostavi in vzdržuje elektronski register zaščitenih označb porekla in geografskih označb za vino, ki je javno dostopen.

Člen 47

Določitev pristojnega nadzornega organa

1.   Države članice določijo pristojni organ ali organe, odgovorne za nadzor v zvezi z obveznostmi iz tega poglavja v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004.

2.   Države članice zagotovijo, da je vsak gospodarski subjekt, ki deluje v skladu s tem poglavjem, upravičen do vključitve v sistem nadzora.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o pristojnem organu ali organih iz odstavka 1. Komisija objavi njihova imena in naslove ter jih redno posodablja.

Člen 48

Preverjanje skladnosti s specifikacijami

1.   Glede zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v Skupnosti, letno preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda med pridelavo in polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

(a)

pristojni organ ali organi iz člena 47(1); ali

(b)

eden ali več nadzornih organov v skladu s točko 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijsko telo za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe.

Stroške takega preverjanja krijejo gospodarski subjekti, ki so predmet preverjanja.

2.   Letno preverjanje skladnosti zaščitenih označb porekla in geografskih označb, povezanih z geografskim območjem v tretji državi, s specifikacijami proizvoda, med proizvodnjo in med polnjenjem vina ali po njem, zagotavlja:

(a)

en ali več javnih organov, ki jih določi tretja država, ali

(b)

eno ali več certifikacijskih teles.

3.   Certifikacijska telesa iz odstavkov 1(b) in 2(b) ravnajo v skladu z Evropskim standardom EN 45011 ali Vodilom ISO/IEC 65 (Splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in so od 1. maja 2010 akreditirana v skladu s tem.

4.   Kadar organ ali organi iz odstavkov 1(a) in 2(a) preverjajo skladnost s specifikacijami proizvodov, zagotovijo ustrezna jamstva za objektivnost in nepristranskost ter imajo na voljo usposobljeno osebje in vire, potrebne za izvajanje nalog.

Člen 49

Spremembe specifikacij proizvoda

1.   Vlagatelj, ki izpolnjuje pogoje iz člena 37, lahko zaprosi za odobritev spremembe specifikacije označbe porekla ali geografske označbe, zlasti zaradi upoštevanja novih znanstvenih in tehničnih dognanj ali zaradi nove opredelitve geografskega območja iz točke (d) drugega pododstavka člena 35(2). V vlogah so opisane predlagane spremembe in navedeni razlogi zanje.

2.   Kadar predlagana sprememba vključuje eno ali več sprememb enotnega dokumenta iz člena 35(1)(d), se za vlogo za spremembo smiselno uporabljajo členi 38 do 41. Če pa so predlagane le manjše spremembe, se po postopku iz člena 113(2) odloči, ali se vloga odobri brez postopka iz členov 39(2) in 40, Komisija pa v primeru odobritve objavi podatke iz člena 39(3).

3.   Kadar predlagana sprememba ne vključuje spremembe enotnega dokumenta, se uporabljajo naslednja pravila:

(a)

če je geografsko območje v eni od držav članic, se ta država članica izreče o spremembi in če spremembo podpre, objavi spremenjeno specifikacijo in Komisijo obvesti o odobrenih spremembah in razlogih zanje;

(b)

če je geografsko območje v tretji državi, o odobritvi predlagane spremembe odloči Komisija.

Člen 50

Preklic

Po postopku iz člena 113(2) je na pobudo Komisije ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z zakonitim interesom lahko odločeno, da je zaščita za označbo porekla ali geografsko označbo preklicana, če skladnost z ustrezno specifikacijo proizvoda ni več zagotovljena.

Smiselno se uporabljajo členi 38 do 41.

Člen 51

Obstoječa zaščitena imena vin

1.   Imena vin, ki so zaščitena v skladu s členoma 51 in 54 Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 28 Uredbe (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščitena po tej uredbi. Komisija jih vključi v register iz člena 46 te uredbe.

2.   Glede obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1 države članice pošljejo Komisiji:

(a)

tehnično dokumentacijo, določeno v členu 35(1);

(b)

nacionalne sklepe o odobritvi.

3.   Imena vin iz odstavka 1, za katera informacije iz odstavka 2 ne bodo predložene do 31. decembra 2011, bodo izgubila zaščito po tej uredbi. Komisija bo ustrezno uradno odstranila taka imena iz registra iz člena 46.

4.   Člen 50 te uredbe se ne uporablja za obstoječa zaščitena imena vin iz odstavka 1.

Na pobudo Komisije in po postopku iz člena 113(2) se lahko do 31. decembra 2014 odloči o preklicu zaščite obstoječih zaščitenih imen vin iz odstavka 1, če ne izpolnjujejo pogojev iz člena 34.

Oddelek 6

Splošne določbe

Člen 52

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti odstopanja od uporabe pravil in zahtev iz tega poglavja:

(a)

v primeru nerešenih vlog za zaščito označb porekla ali geografskih označb;

(b)

v primeru pridelave določenih vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo na geografskem območju, ki je v bližini geografskega območja, iz katerega izvira grozdje;

(c)

v primeru tradicionalnih postopkov pridelave določenih vin z zaščiteno označbo porekla.

Člen 53

Takse

Države članice lahko zaračunavajo takse za kritje stroškov, tudi stroškov, nastalih pri pregledu vlog za zaščito, izjav o ugovoru, vlog za spremembe in zahtev za preklic po tej uredbi.

POGLAVJE V

Tradicionalni izrazi

Člen 54

Opredelitev pojmov

1.   „Tradicionalni izraz“ pomeni izraz, ki ga države članice tradicionalno uporabljajo za proizvode iz člena 33(1), in sicer za označevanje:

(a)

da ima proizvod zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo v skladu z zakonodajo Skupnosti ali države članice;

(b)

postopka pridobivanja ali staranja ali kakovosti, barve, vrste kraja ali posebnega dogodka iz zgodovine, povezanih s proizvodom z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

2.   Tradicionalni izrazi so priznani, opredeljeni in zaščiteni po postopku iz člena 113(1).

Člen 55

Zaščita

1.   Zaščiteni tradicionalni izraz se sme uporabljati samo za proizvod, pridelan v skladu z opredelitvijo iz člena 54(2).

Tradicionalni izrazi so zaščiteni pred nezakonito uporabo.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov.

2.   Zaščiteni izrazi v Skupnosti ne bodo postali generični.

Člen 56

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi za izvajanje tega poglavja se sprejmejo po postopku iz člena 113(1), predvsem za

(a)

postopek zaščite;

(b)

določeno stopnjo zaščite.

POGLAVJE VI

Označevanje in predstavljanje

Člen 57

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

(a)

„označevanje“ pomeni vse besede, navedbe, blagovne znamke, zaščitne znake, slikovno gradivo ali simbole na kakršni koli embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na zadevni proizvod;

(b)

„predstavljanje“ pomeni vse informacije, ki se potrošniku zagotovijo na embalaži zadevnega proizvoda, vključno z obliko in vrsto steklenic.

Člen 58

Uporaba horizontalnih pravil

Če ni v tej uredbi drugače določeno, se za označevanje in predstavljanje proizvodov, ki spadajo v njihovo področje uporabe, uporabljajo Direktiva 89/104/EGS, Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (21), Direktiva 2000/13/ES in Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov (22).

Člen 59

Obvezne navedbe

1.   Označevanje in predstavljanje proizvodov iz odstavkov 1 do 11, 13, 15 in 16 Priloge IV, ki so namenjeni za trženje v Skupnosti ali za izvoz, vsebujejo naslednje obvezne navedbe:

(a)

navedbo kategorije proizvoda vinske trte v skladu s Prilogo IV;

(b)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo:

(i)

izraz „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ in

(ii)

ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe;

(c)

dejanski volumenski delež alkohola;

(d)

označbo izvora;

(e)

navedbo polnilca oziroma ime pridelovalca ali prodajalca pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu;

(f)

navedbo uvoznika pri uvoženem vinu;

(g)

navedbo vsebnosti sladkorja pri penečem vinu, gaziranem penečem vinu, kakovostnem penečem vinu ali kakovostnem aromatičnem penečem vinu.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1(a) se navedba kategorije proizvoda iz vinske trte lahko izpusti za vina, če je na njihovi etiketi navedeno zaščiteno ime označbe porekla ali geografske označbe.

3.   Z odstopanjem odstavka 1(b) se lahko navedba izraza „zaščitena označba porekla“ ali „zaščitena geografska označba“ izpusti v naslednjih primerih:

(a)

če je na etiketi naveden tradicionalni izraz iz člena 54(1)(a);

(b)

če je v izjemnih okoliščinah, ki se določijo po postopku iz člena 113(1), na etiketi navedeno ime zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe.

Člen 60

Neobvezne navedbe

1.   Označevanje in predstavljanje proizvodov iz člena 59(1) lahko vsebuje zlasti naslednje neobvezne navedbe:

(a)

letnik trgatve;

(b)

ime ene ali več sort vinske trte;

(c)

pri vinih, ki niso navedena v členu 59(1)(g), izraze za vsebnost sladkorja;

(d)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, tradicionalne izraze, kot so navedeni v členu 54(1)(b);

(e)

simbol Skupnosti, ki prikazuje zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;

(f)

izraze, ki se nanašajo na nekatere postopke pridelave;

(g)

za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ime drugega geografskega območja, ki je manjše ali večje od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba.

2.   Brez poseganja v člen 42(3) v zvezi z uporabo navedb iz odstavka 1(a) in (b) za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe:

(a)

države članice uvedejo zakone in druge predpise za zagotovitev postopkov certificiranja, odobritve in nadzora, tako da je zajamčena verodostojnost zadevnih informacij, ter

(b)

države članice lahko na podlagi nediskriminatornih in objektivnih meril in ob ustreznem upoštevanju lojalne konkurence za vino, pridelano iz sort vinske trte na njihovem ozemlju, sestavijo sezname izključenih sort vinske trte, še zlasti če:

(i)

obstaja možnost zavajanja potrošnikov glede resničnega izvora vina, ker je zadevna sorta vinske trte sestavni del obstoječe zaščitene označbe porekla ali geografske označbe;

(ii)

zadevni nadzor ne bi bil stroškovno učinkovit, ker zadevna sorta vinske trte predstavlja le majhen del vinogradov v državi članici;

(c)

pri mešanicah vina iz različnih držav članic se sorta oziroma sorte vinske trte ne navaja(-jo), razen če se zadevne države članice ne dogovorijo drugače in zagotovijo izvedljivost ustreznih postopkov certificiranja, odobritve in nadzora.

Člen 61

Jeziki

1.   Če so obvezne in neobvezne navedbe iz členov 59 in 60 izražene z besedami, so navedene v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

2.   Ne glede na odstavek 1 je ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali tradicionalnega izraza iz člena 54(1)(a) navedeno na etiketi v jeziku ali jezikih, za katere velja zaščita.

Če se za zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali posebne nacionalne označbe ne uporablja latinska abeceda, je lahko ime navedeno tudi v enem ali več uradnih jezikih Skupnosti.

Člen 62

Uveljavitev

Pristojni organi držav članic sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se proizvod iz člena 59(1), ki ni označen v skladu s tem poglavjem, ne da na trg ali se umakne s trga.

Člen 63

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

podrobnosti o navedbi izvora ustreznega proizvoda;

(b)

pogoje za uporabo neobveznih navedb iz člena 60;

(c)

posebne zahteve za navajanje letnika in sorte vinske trte na etiketah iz člena 60(2);

(d)

nadaljnja odstopanja poleg tistih, navedenih v členu 59(2), po katerih ni treba navajati kategorije proizvoda vinske trte;

(e)

pravila o varstvu, ki se zagotovi v zvezi s predstavitvijo določenega proizvoda.

POGLAVJE VII

Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije

Člen 64

Organizacije proizvajalcev

1.   Države članice lahko priznajo organizacije proizvajalcev, ki:

(a)

jih sestavljajo pridelovalci proizvodov, zajetih v tej uredbi;

(b)

so ustanovljene na pobudo pridelovalcev;

(c)

si prizadevajo predvsem doseči enega ali več naslednjih ciljev:

(i)

skupaj prilagoditi pridelavo zahtevam trga in izboljšati proizvod;

(ii)

pospeševati koncentracijo ponudbe in dajanja na trg proizvodov, ki jih pridelujejo njihovi člani;

(iii)

pospeševati racionalizacijo in izboljšanje pridelave in predelave;

(iv)

zmanjšati stroške pridelave in stroške upravljanja trga ter stabilizirati cene pridelave;

(v)

pospeševati in zagotavljati tehnično pomoč za uporabo okolju prijaznih postopkov gojenja in pridelave;

(vi)

pospeševati pobude za ravnanje s stranskimi proizvodi pridelave vina in ravnanje z odpadki, zlasti za varovanje kakovosti vode, tal in krajine ter za ohranjanje ali spodbujanje biotske raznovrstnosti;

(vii)

izvajati raziskave trajnostnih postopkov pridelave in razvoja trga;

(viii)

prispevati k vzpostavljanju podpornih programov iz poglavja I naslova II;

(d)

uporabljajo statut, po katerem morajo njihovi člani predvsem:

(i)

uporabljati sprejeta pravila organizacije proizvajalcev za poročanje o pridelavi, pridelavo, trženje in varovanje okolja;

(ii)

zagotavljati informacije, ki jih zahtevajo organizacije proizvajalcev za statistične namene, zlasti o vinogradniških površinah in razvoju trga;

(ii)

plačati kazen za kršenje obveznosti iz statuta;

(e)

so vložile vlogo za priznanje organizacije proizvajalcev pri zadevni državi članici in vloga vsebuje naslednje:

(i)

dokazilo, da subjekt izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (d);

(ii)

dokazilo, da ima minimalno število članov, ki ga določi zadevna država članica;

(iii)

dokazilo, da ima organizacija na območju svojega delovanja minimalni obseg pridelave za trženje, ki ga določi zadevna država članica;

(iv)

dokazilo, da lahko primerno izvaja svoje dejavnosti tako glede trajanja kot glede učinkovitosti in koncentracije dobave;

(v)

dokazilo, da svojim članom učinkovito omogoča, da dobijo tehnično pomoč, potrebno za okolju prijazne postopke gojenja.

2.   Organizacije proizvajalcev, priznane v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999, se štejejo za priznane organizacije proizvajalcev po tem členu.

Člen 65

Medpanožne organizacije

1.   Države članice lahko priznajo medpanožne organizacije, ki:

(a)

jih sestavljajo predstavniki gospodarskih dejavnosti na področju pridelave, trgovine ali predelave proizvodov, ki jih zajema ta uredba;

(b)

so ustanovljene na pobudo vseh ali nekaterih predstavnikov iz točke (a);

(c)

ob upoštevanju javnega zdravja in interesov potrošnikov izvajajo enega ali več naslednjih ukrepov v eni ali več regijah Skupnosti:

(i)

za izboljšanje poznavanja in preglednosti pridelave in trga;

(ii)

za pomoč pri boljšem usklajevanju načina dajanja proizvodov na trg, zlasti z raziskavami in tržnimi analizami;

(iii)

za pripravo standardnih oblik pogodb, skladnih s pravili Skupnosti;

(iv)

za boljše izkoriščanje vinogradniških površin;

(v)

za zagotavljanje informacij in izvedbo potrebnih raziskav za prilagajanje proizvodnje tistim proizvodom, ki bolj ustrezajo zahtevam trga ter okusu in pričakovanju potrošnikov, zlasti glede kakovosti proizvodov in varstva okolja;

(vi)

za zagotavljanje informacij o posebnih lastnostih vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;

(vii)

za iskanje načinov za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in drugih vnosov ter za zagotavljanje kakovosti proizvodov in varstvo kakovosti tal in vode;

(viii)

za pospeševanje integrirane pridelave ali drugih okolju prijaznih postopkov pridelave;

(ix)

za spodbujanje zmernega in odgovornega uživanja vina in obveščanje o škodljivosti nevarnih vzorcev pitja;

(x)

za promocijo vina, zlasti v tretjih državah;

(xi)

za razvoj postopkov in načinov za izboljšanje kakovosti proizvodov na vseh stopnjah pridelave, vinifikacije in trženja;

(xii)

za izkoriščanje, varovanje in spodbujanje možnosti ekološkega kmetijstva;

(xiii)

za izkoriščanje, varovanje in spodbujanje označb kakovosti in zaščitenih označb porekla in geografskih označb;

(d)

so vložile vlogo za priznanje pri zadevni državi članici in vloga vsebuje naslednje:

(i)

dokazilo, da subjekt izpolnjuje zahteve iz točk (a) do (c);

(ii)

dokazilo, da subjekt izvaja svoje dejavnosti v eni ali več regijah na zadevnem ozemlju;

(iii)

dokazilo, da subjekt predstavlja pomemben delež pridelave ali trgovanja s proizvodi, zajetimi v tej uredbi;

(iv)

dokazilo, da subjekt ne prideluje ali predeluje ali trži proizvodov, zajetih v tej uredbi.

2.   Šteje se, da so organizacije, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 1 in so jih države članice priznale, priznane medpanožne organizacije po tem členu.

Člen 66

Postopek priznanja

1.   Vloga za priznanje organizacije proizvajalcev ali medpanožne organizacije je vložena v državi članici, v kateri je sedež organizacije in ki vlogo tudi pregleda.

2.   Države članice sprejmejo odločitev za priznanje ali za zavrnitev priznanja v štirih mesecih od vložitve vloge.

Člen 67

Pravila trženja

1.   Za izboljšanje in stabilizacijo delovanja skupnega trga vina, tudi grozdja, mošta in vina, iz katerih je pridobljeno, lahko države članice pridelovalke predvsem z uresničevanjem odločitev medpanožnih organizacij določijo pravila trženja za urejanje ponudbe.

Takšna pravila se skladajo z zastavljenim ciljem in:

(a)

se ne nanašajo na kakršen koli posel po prvem trženju zadevnega proizvoda;

(b)

ne omogočajo določanja cen, tudi okvirnih ali priporočljivih cen;

(c)

ne omogočajo zadrževanja prevelikega deleža letnega pridelka, ki bi sicer bil na voljo;

(d)

ne omogočajo zavrnitve izdaje nacionalnih potrdil in potrdil Skupnosti, ki so potrebna za promet in trženje vina, če je tako trženje v skladu z navedenimi pravili.

2.   Pravila iz odstavka 1 je treba v celoti objaviti v uradni publikaciji zadevne države članice, tako da se lahko gospodarski subjekti z njimi seznanijo.

Člen 68

Spremljanje

Države članice:

(a)

opravljajo redne preglede, da preverijo, ali organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije izpolnjujejo zahteve in pogoje za priznanje iz členov 64 in 65;

(b)

prekličejo priznanje, če organizacija proizvajalcev ali medpanožna organizacija ne izpolnjuje več ustreznih zahtev, ter pri neizpolnjevanju ali nepravilnostih takim organizacijam naložijo kazni.

Člen 69

Obveščanje

Države članice vsako leto do 1. marca, prvič pa do marca 2009, poročajo Komisiji o odločitvah in ukrepih, ki so jih v skladu s členi 66, 67 in 68 sprejele v preteklem koledarskem letu.

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Skupne določbe

Člen 70

Splošna načela

1.   Če ni drugače določeno v tej uredbi, veljajo za proizvode, ki jih zajema ta uredba, carinske stopnje, določene v skupni carinski tarifi.

2.   Če ni drugače določeno v tej uredbi ali določbah, sprejetih v skladu z njo, je v trgovini s tretjimi državami prepovedano:

(a)

obračunavanje vsakršnih dajatev z enakim učinkom kot carinske dajatve;

(b)

uporaba vsakršne količinske omejitve ali ukrepa z enakim učinkom.

Člen 71

Kombinirana nomenklatura

Splošna pravila za razlago kombinirane nomenklature in posebna pravila za njeno uporabo se uporabljajo za uvrščanje proizvodov, zajetih v tej uredbi. Tarifna nomenklatura, ki izhaja iz uporabe te uredbe, ter opredelitve oziroma kategorije iz prilog I in IV, je vključena v skupno carinsko tarifo.

POGLAVJE II

Uvozna in izvozna dovoljenja

Člen 72

Uvozna in izvozna dovoljenja

1.   Po postopku iz člena 113(1) je lahko odločeno, da je treba za uvoz v Skupnost ali izvoz iz nje enega ali več proizvodov, ki se uvrščajo v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204, predložiti uvozno ali izvozno dovoljenje.

2.   Pri uporabi odstavka 1 je treba upoštevati, da so dovoljenja potrebna za upravljanje zadevnih trgov, pri uvoznih dovoljenjih pa zlasti za spremljanje uvoza zadevnih proizvodov.

Člen 73

Izdaja dovoljenj

Uvozna in izvozna dovoljenja izda država članica kateremu koli prosilcu, ne glede na kraj sedeža v Skupnosti, razen če ni drugače določeno v uredbi Sveta ali drugem aktu Sveta, in brez poseganja v ukrepe za uporabo poglavja IV.

Člen 74

Veljavnost dovoljenj

Uvozna in izvozna dovoljenja veljajo v vsej Skupnosti.

Člen 75

Varščina

1.   Če ni drugače določeno po postopku iz člena 113(1), je treba za izdajo uvoznih in izvoznih dovoljenj položiti varščino, ki zagotavlja, da se proizvodi uvažajo ali izvažajo v času veljavnosti dovoljenja.

2.   Razen v primerih višje sile varščina zapade v celoti ali deloma, če se v času veljavnosti dovoljenja uvoz ali izvoz ne izvede ali se izvede samo delno.

Člen 76

Posebna varščina

1.   Pri soku in moštu, uvrščenih v oznake KN 2009 61, 2009 69 in 2204 30, pri katerih je uporaba skupne carinske tarife odvisna od uvozne cene proizvoda, se dejanski znesek cene preverja s pregledovanjem vsake pošiljke ali s pavšalno uvozno vrednostjo, ki jo izračuna Komisija na podlagi ravni cen za te proizvode v državah porekla.

Kadar je prijavljena vstopna cena pošiljke višja od pavšalne uvozne vrednosti, če se ta uporablja, povečane za maržo, sprejeto po postopku iz člena 113(1), ki ne sme preseči pavšalne vrednosti za več kot 10 %, je treba položiti varščino, ki je enaka uvoznim dajatvam, določenim na podlagi pavšalne uvozne vrednosti.

Če uvozna cena pošiljke ni prijavljena, je uporaba skupne carinske tarife odvisna od pavšalne uvozne vrednosti ali uporabe ustreznih carinskih predpisov pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(1).

2.   Če se za uvožene proizvode uporabljajo odstopanja Sveta iz točk B.5 ali C Priloge VI, položijo uvozniki v času sprostitve blaga v prosti promet varščino za te proizvode pri določenih carinskih organih. Varščina se sprosti, potem ko uvoznik carinskim organom države članice, v kateri so proizvodi dani v prosti promet, predloži zadosten dokaz, da je bil mošt predelan v grozdni sok, uporabljen za druge proizvode zunaj vinskega sektorja ali ustrezno označen, če je bil predelan v vino.

Člen 77

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

merila, po katerih se določi, katero nadzorno metodo je treba uporabiti;

(b)

katere parametre je treba upoštevati pri izračunu pavšalnih uvoznih vrednosti;

(c)

višino varščine, navedene v členih 75 in 76, ter pravila za sprostitev varščine;

(d)

če je primerno, seznam proizvodov, za katere je potrebno uvozno ali izvozno dovoljenje;

(e)

če je primerno, pogoje izdajanja uvoznih in izvoznih dovoljenj in njihov rok veljavnosti.

POGLAVJE III

Zaščitni ukrepi in aktivno in pasivno oplemenitenje

Člen 78

Zaščitni ukrepi

1.   Zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost sprejme Komisija ob upoštevanju odstavka 3 tega člena in v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 519/94 z dne 7. marca 1994 o skupnih pravilih za uvoz iz nekaterih tretjih držav (23) in Uredbe Sveta (ES) št. 3285/94 z dne 22. decembra 1994 o skupnih pravilih za uvoz (24).

2.   Če ni drugače določeno s katerim koli drugim aktom Sveta, zaščitne ukrepe za uvoz v Skupnost, kot so določeni v mednarodnih sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, sprejme Komisija v skladu z odstavkom 3 tega člena.

3.   Komisija lahko sprejme ukrepe iz odstavkov 1 in 2 na zahtevo države članice ali na lastno pobudo. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, sprejme zadevno odločitev v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.

Države članice so obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Sklepe, ki jih je sprejela Komisija v skladu z odstavkoma 1 in 2, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po datumu predložitve v presojo.

4.   Če Komisija meni, da je treba preklicati ali spremeniti zaščitni ukrep, sprejet v skladu z odstavkom 1 ali 2:

(a)

če je ukrep uvedel Svet, mu Komisija predlaga, da ga prekliče ali spremeni. Svet odloča s kvalificirano večino;

(b)

v vseh drugih primerih Komisija spremeni ali prekliče zaščitne ukrepe Skupnosti.

Člen 79

Dodatne uvozne dajatve

1.   Če je grozdni sok in grozdni mošt v Sporazumu o kmetijstvu, sklenjenem v Urugvajskem krogu večstranskih trgovinskih pogajanj, označen s posebno zaščitno klavzulo („SSG“), se pri njegovem uvozu, za katerega velja carinska stopnja iz člena 70(1), uporablja dodatna uvozna dajatev, tako da se preprečijo ali odpravijo škodljivi učinki za trg Skupnosti, ki so lahko posledica takega uvoza, če:

(a)

so uvoženi proizvodi cenejši od cene, ki jo Skupnost prijavi pri WTO, ali

(b)

obseg uvoza v katerem koli letu presega določeno raven.

Obseg iz točke (b) se določi na podlagi možnosti dostopa na trg, ki so opredeljene, če je primerno, kot uvoz, izražen v odstotkih ustrezne domače porabe v treh predhodnih letih.

2.   Dodatne uvozne dajatve se ne uvedejo, če ni verjetno, da bi uvoz motil trg Skupnosti, ali če bi bili učinki nesorazmerni glede na želeni cilj.

3.   Za namene odstavka 1(a) se uvozne cene določijo na podlagi CIF uvoznih cen zadevne pošiljke.

CIF uvozne cene se preverijo glede na reprezentativne cene za proizvod na svetovnem trgu ali uvoznem trgu Skupnosti.

Člen 80

Opustitev postopkov aktivnega in pasivnega oplemenitenja

1.   Kadar aktivno in pasivno oplemenitenje moti ali bi lahko motilo trg Skupnosti, je lahko na zahtevo države članice ali pobudo Komisije po postopku iz člena 113(1) odločeno, da se v celoti ali delno ustavijo postopki aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v tej uredbi. Kadar Komisija prejme zahtevo države članice, se odločitev sprejme v petih delovnih dneh po prejemu zahtevka.

Države članice so obveščene o teh ukrepih, ki se začnejo takoj uporabljati.

Ukrepe, sprejete v skladu s prvim pododstavkom, lahko katera koli država članica predloži v presojo Svetu v petih delovnih dneh po obvestilu. Svet se nemudoma sestane. Svet lahko s kvalificirano večino spremeni ali razveljavi ukrepe v enem mesecu po datumu predložitve v presojo.

2.   Če je potrebno za pravilno delovanje skupne ureditve trga za vino, lahko Svet po postopku iz člena 37(2) Pogodbe v celoti ali delno prepove uporabo postopkov aktivnega ali pasivnega oplemenitenja za proizvode, zajete v uredbi.

Člen 81

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

POGLAVJE IV

Pravila za uvoz

Člen 82

Uvozne zahteve

1.   Če ni drugače določeno predvsem v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se za proizvode, ki se uvrščajo v oznako KN 2009 61, 2009 69 in 2204 in se uvažajo v Skupnost, ustrezno uporabljajo določbe o označbah porekla in geografskih označbah ter označevanju iz poglavij III in IV naslova III te uredbe ter iz člena 25(2) te uredbe.

2.   Če ni drugače določeno v sporazumih, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, se proizvodi iz odstavka 1 tega člena pridelujejo po enoloških postopkih, ki jih priporoča in objavi OIV ali dovoljuje Skupnost v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi ukrepi.

3.   Ob uvozu proizvodov iz odstavka 1 je treba predložiti:

(a)

potrdilo, ki dokazuje skladnost z določbami iz odstavkov 1 in 2 in ki ga sestavi pristojni organ s seznama, ki ga objavi Komisija, v državi iz katere izvira proizvod;

(b)

analizni izvid, ki ga sestavi organ ali urad, ki ga imenuje država, iz katere izvira proizvod, če je proizvod namenjen za neposredno prehrano ljudi.

Člen 83

Tarifne kvote

1.   Tarifne kvote za uvoz proizvodov, zajetih v tej uredbi, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 300 Pogodbe, ali iz katerega koli drugega akta Sveta, se odprejo in upravljajo po postopku iz člena 113(1) te uredbe.

2.   Tarifne kvote se upravljajo po eni od naslednjih metod ali kombinaciji teh metod ali po drugih ustreznih metodah ter tako, da se prepreči kakršna koli diskriminacija med zadevnimi gospodarskimi subjekti:

(a)

metoda obravnave po časovnem vrstnem redu predložitve vlog (načelo „kdor prej pride, prej melje“);

(b)

metoda razporejanja v sorazmerju z zahtevanimi količinami ob predložitvi vlog („metoda sočasnega pregleda“);

(c)

metoda upoštevanja običajnih trgovinskih vzorcev („metoda tradicionalni/novi uvozniki“).

3.   Sprejeta metoda upravljanja tarifnih kvot po potrebi ustrezno upošteva potrebne dobave za trg Skupnosti in potrebo po varovanju njegove uravnoteženosti.

Člen 84

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

podatke o uvoznih zahtevah;

(b)

jamstva glede vrste, izvora in porekla proizvoda;

(c)

priznanje dokumenta za preveritev jamstev iz točke (b).

NASLOV V

OBSEG VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN

POGLAVJE I

Nezakonite zasaditve

Člen 85

Nezakonite zasaditve po 31. avgustu 1998

1.   Pridelovalci na lastne stroške izkrčijo površine, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, po 31. avgustu 1998.

2.   Do izkrčitve v skladu z odstavkom 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Proizvodi iz destilacije se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

3.   Brez poseganja v morebitne predhodne kazni, ki jih naložijo države članice, države članice od 31. decembra 2008 pridelovalcem, ki niso izpolnili obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

4.   Države članice vsako leto do 1. marca obvestijo Komisijo o površinah, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve po 31. avgustu 1998, ter o izkrčenih površinah v skladu z odstavkom 1.

5.   Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 90(1) ne vpliva na obveznosti iz tega člena.

Člen 86

Obvezna ureditev položaja vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998

1.   Pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, pred 1. septembrom 1998, ter za to plačajo takso.

Brez poseganja v postopek potrditve obračunov se prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

2.   Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Taksa je enakovredna najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.

3.   Do ureditve položaja iz odstavka 1 se lahko dajo grozdje in proizvodi iz grozdja s površin iz tega odstavka v promet samo za destilacijo izključno na stroške zadevnega pridelovalca. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola je 80 % ali manj.

4.   Zadevni pridelovalci na lastne stroške izkrčijo nezakonito zasajene površine iz odstavka 1, katerih položaj ni urejen v skladu z navedenim odstavkom do 31. decembra 2009.

Države članice pridelovalcem, ki ne izpolnijo obveznosti izkrčitve, naložijo kazni, določene glede na resnost, obseg in trajanje neskladnosti.

Do izkrčitve iz prvega pododstavka se smiselno uporablja odstavek 3.

5.   Države članice Komisijo do 1. marca vsakega zadevnega leta obvestijo o:

(a)

površinah, zasajenih z vinsko trto brez ustreznih pravic do zasaditve pred 1. septembrom 1998;

(b)

površinah, katerih položaj je bil urejen v skladu z odstavkom 1, o taksah iz navedenega odstavka in o povprečni vrednosti regionalnih pravic do zasaditve iz odstavka 2.

Države članice prvič obvestijo Komisijo o površinah, izkrčenih v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, do 1. marca 2010.

6.   Konec prehodne prepovedi novih zasaditev 31. decembra 2015 iz člena 90(1) ne vpliva na obveznosti iz odstavkov 3, 4 in 5.

Člen 87

Nadzor neprisotnosti v prometu ali destilacije

1.   Države članice glede na člen 85(2) in člen 86(3) in (4) zahtevajo dokazilo o neprisotnosti zadevnih proizvodov v prometu ali predložitev pogodb o destilaciji, če se ti proizvodi destilirajo.

2.   Države članice preverjajo neprisotnost v prometu in destilacijo iz odstavka 1. Pri neskladnosti naložijo kazni.

3.   Države članice obvestijo Komisijo o površinah, za katere se izvaja destilacija, in o ustreznih volumenskih količinah alkohola.

Člen 88

Spremljevalni ukrepi

Površine iz prvega pododstavka člena 86(1) do ureditve položaja ter površine iz člena 85(1) ne dobivajo podpore iz nobenega nacionalnega ukrepa ali ukrepa Skupnosti.

Člen 89

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

podrobnosti o obveznostih obveščanja za države članice, vključno z možnostjo zmanjšanja proračunskih sredstev iz priloge II v primeru neskladnosti;

(b)

podrobnosti o kaznih, ki jih naložijo države članice ob neizpolnjevanju obveznosti iz členov 85, 86 in 87.

POGLAVJE II

Prehodna ureditev pravic do zasaditve

Člen 90

Prehodna prepoved zasaditve vinske trte

1.   Brez poseganja v člen 24 in zlasti v njegov odstavek 3 je zasaditev sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1), prepovedana do 31. decembra 2015.

2.   Do 31. decembra 2015 je prepovedano tudi precepljanje sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1) na sorte, ki niso sorte vinske trte iz navedenega člena.

3.   Ne glede na odstavka 1 in 2 se zasaditve in precepljanja iz teh odstavkov dovolijo na podlagi:

(a)

pravice do nove zasaditve v skladu s členom 91;

(b)

pravice do ponovne zasaditve v skladu s členom 92;

(c)

pravice do zasaditve iz rezerve v skladu s členoma 93 in 94.

4.   Pravice do zasaditve iz odstavka 3 se dodelijo v hektarjih.

5.   Členi 91 do 96 se uporabljajo do 31. decembra 2015.

6.   Države članice lahko sklenejo, da bodo prepoved iz odstavka 1 na svojem ozemlju ali delih svojega ozemlja uveljavljale najpozneje do 31. decembra 2018. Pravila o prehodni ureditvi pravic do zasaditve iz tega poglavja ter iz tega člena se ustrezno uporabljajo v dani državi članici.

Člen 91

Pravice do nove zasaditve

1.   Države članice lahko pridelovalcem dodelijo pravice do nove zasaditve za površine:

(a)

namenjene za nove zasaditve, ki se opravijo na podlagi ukrepov komasacije ali ukrepov obveznega odkupa zemlje v javnem interesu, sprejetih v skladu z nacionalno zakonodajo,

(b)

namenjene za poskuse;

(c)

namenjene za nasade matičnih trt za cepiče; ali

(d)

katerih vinogradniško-vinarski proizvodi so namenjeni izključno za porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

2.   Pravice do nove zasaditve:

(a)

uporablja pridelovalec, ki so mu bile dodeljene;

(b)

se uporabijo pred koncem drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene;

(c)

se uporabijo za namene, za katere so bile dodeljene.

Člen 92

Pravice do ponovne zasaditve

1.   Države članice dodelijo pravice do ponovne zasaditve pridelovalcem, ki so izkrčili vinogradniško površino.

Vendar pa izkrčene površine, za katere je v skladu s poglavjem III dodeljena premija za izkrčitev, ne dobijo pravice do ponovne zasaditve.

2.   Države članice lahko dodelijo pravice do ponovne zasaditve tistim pridelovalcem, ki so se obvezali, da bodo izkrčili površino, zasajeno z vinsko trto. V takih primerih je ustrezna površina izkrčena najpozneje do konca tretjega leta, potem ko so bile zasajene nove trte, za katere so bile dodeljene pravice do ponovne zasaditve.

3.   Pravice se podelijo za ponovno zasaditev, katere čisti pridelek je enakovreden čistemu pridelku površine, ki je bila izkrčena.

4.   Pravice do ponovne zasaditve se uporabljajo na gospodarstvu, za katero so bile dodeljene. Države članice lahko nadalje določijo, da se te pravice do ponovne zasaditve lahko uporabijo samo na površini, ki je bila izkrčena.

5.   Z odstopanjem od odstavka 4 lahko države članice odločijo, da se lahko pravice do ponovne zasaditve delno ali v celoti prenesejo na drugo gospodarstvo v isti državi članici, kadar:

(a)

se del zadevnega gospodarstva prenese na to drugo gospodarstvo;

(b)

so površine na tem drugem gospodarstvu namenjene za:

(i)

pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo ali

(ii)

gojenje matičnih nasadov vinske trte za cepiče.

Države članice zagotovijo, da uporaba odstopanja iz prvega pododstavka ne povzroči skupnega povečanja vinogradniških površin na njihovem ozemlju, zlasti kadar se prenosi opravijo z nenamakane površine na namakane površine.

6.   Odstavki od 1 do 5 se smiselno uporabljajo za pravice, ki so podobne pravicam do ponovne zasaditve, pridobljene na podlagi predhodne zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

7.   Pravice do ponovne zasaditve na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se uporabijo v rokih iz navedenega člena.

Člen 93

Nacionalna in regionalna rezerva pravic do zasaditve

1.   Da bi države članice izboljšale upravljanje vinogradniških površin, oblikujejo nacionalno rezervo ali regionalne rezerve pravic do zasaditve.

2.   Države članice, ki so oblikovale nacionalne ali regionalne rezerve pravic do zasaditve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999, lahko te rezerve ohranijo tako dolgo, dokler uporabljajo prehodno ureditev pravic do zasaditve v skladu s tem poglavjem.

3.   V nacionalne ali regionalne rezerve se vključijo naslednje pravice do zasaditve, če se ne uporabijo v predpisanem roku:

(a)

pravice do nove zasaditve;

(b)

pravice do ponovne zasaditve;

(c)

pravice do zasaditve iz rezerve.

4.   Pridelovalci lahko prenesejo pravice do ponovne zasaditve v nacionalne ali regionalne rezerve. Pogoje za tak prenos, kadar je to potrebno v zameno za izplačilo iz nacionalnih skladov, določijo države članice ob upoštevanju zakonitih interesov strank.

5.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice odločijo, da ne bodo izvajale sistema rezerve, če lahko dokažejo, da imajo na voljo učinkovit alternativni sistem za upravljanje pravic do zasaditve na celotnem ozemlju. Ta sistem lahko po potrebi odstopa od ustreznih določb tega poglavja.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za države članice, ki prenehajo uporabljati nacionalne ali regionalne rezerve na podlagi Uredbe (ES) št. 1493/1999.

Člen 94

Dodelitev pravic do zasaditve iz rezerve

1.   Države članice lahko podelijo pravice iz rezerve:

(a)

brez plačila pridelovalcem, mlajšim od 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in sposobnosti, prvič ustanavljajo in vodijo vinogradniško gospodarstvo;

(b)

za plačilo v nacionalne ali, če je ustrezno, regionalne sklade, pridelovalcem, ki nameravajo uporabiti pravice do zasaditve vinogradov, katerih pridelava ima zagotovljen trg.

Države članice opredelijo merila za določitev zneskov plačila iz točke (b), ki se lahko razlikujejo glede na načrtovani končni proizvod zadevnih vinogradov in preostalo prehodno obdobje, v katerem velja prepoved novih zasaditev iz člena 90(1) in (2).

2.   Kadar se uporabljajo pravice do zasaditve iz rezerve, države članice zagotovijo, da:

(a)

lokacija, uporabljene sorte in tehnologija gojenja zagotavljajo, da bo poznejša pridelava ustrezala tržnemu povpraševanju;

(b)

bodo zadevni pridelki in donosi ustrezali povprečnemu pridelku v regiji, zlasti kadar se pravice do zasaditve na nenamakanih površinah uporabljajo na namakanih površinah.

3.   Pravice do zasaditve iz rezerve, ki se ne uporabijo do konca drugega vinskega leta po letu, v katerem so bile dodeljene, zapadejo in se ponovno vključijo v rezervo.

4.   Pravice do zasaditve v rezervi, ki se ne dodelijo do konca petega vinskega leta po letu, v katerem so bile vključene v rezervo, prenehajo.

5.   Če obstajajo regionalne rezerve v državi članici, lahko ta določi pravila, ki omogočajo prenos pravic do zasaditve med regionalnimi rezervami. Če v državi članici obstajajo regionalne in nacionalne rezerve, lahko ta dovoli tudi prenose med njimi.

Pri prenosih se lahko uporabi zniževalni koeficient.

Člen 95

De minimis

To poglavje se ne uporablja v državah članicah, v katerih se do 31. decembra 2007 ni uporabljala ureditev pravic do zasaditve, ki velja v Skupnosti.

Člen 96

Strožja nacionalna pravila

Države članice lahko sprejmejo strožja nacionalna pravila za dodelitev pravic za novo zasaditev ali ponovno zasaditev. Zahtevajo lahko, da se ustrezne vloge in informacije, ki jih je treba predložiti, dopolnijo z dodatnimi informacijami, potrebnimi za spremljanje razvoja vinogradniških površin.

Člen 97

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

določbe za preprečevanje čezmernih upravnih stroškov pri uporabi določb tega poglavja;

(b)

sočasni obstoj vinogradov v skladu s členom 92(2);

(c)

uporabo zniževalnega koeficienta iz člena 94(5).

POGLAVJE III

Program izkrčitve

Člen 98

Področje uporabe in opredelitev pojmov

To poglavje določa pogoje, pod katerimi prejmejo vinogradniki premijo za izkrčitev vinogradov (v nadaljnjem besedilu „premija za izkrčitev“).

Člen 99

Trajanje programa

Program izkrčitve se uporablja do konca vinskega leta 2010/2011.

Člen 100

Pogoji za upravičenost

Premija za izkrčitev se lahko odobri le, če zadevna površina izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

ni prejela podpore Skupnosti ali nacionalne podpore za ukrepe, kot sta prestrukturiranje in preusmeritev, v 10 vinskih letih pred vložitvijo zahteve za premijo za izkrčitev;

(b)

ni prejela podpore Skupnosti na podlagi katere koli druge skupne ureditve trga v petih vinskih letih pred vložitvijo zahteve za premijo za izkrčitev;

(c)

se obdeluje;

(d)

ni manjša od 0,1 hektarja. Najmanjša velikost za nekatere upravne regije v državi članici, v katerih povprečna površina vinogradniškega gospodarstva, zasajena z vinsko trto, presega en hektar, pa je lahko 0,3 hektarja, če tako odloči ta država članica;

(e)

z zasaditvijo ni bil kršen noben veljaven predpis Skupnosti ali nacionalni predpis;

(f)

je zasajena s sorto vinske trte, ki se lahko razvrsti v skladu s členom 24(1).

Ne glede na točko (e) so površine, odobrene v skladu s členom 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 in členom 86(1) te uredbe, upravičene do premije za izkrčitev.

Člen 101

Znesek premije za izkrčitev

1.   Lestvice za premije za izkrčitev, ki se odobrijo, se določijo po postopku iz člena 113(1).

2.   Države članice določijo znesek za premije za izkrčitev znotraj lestvic iz odstavka 1 in na podlagi preteklih pridelkov zadevnega gospodarstva.

Člen 102

Postopek in proračun

1.   Zainteresirani pridelovalci vložijo zahtevke za premijo za izkrčitev pri zadevnih organih v državah članicah najpozneje do 15. septembra vsako leto. Države članice lahko določijo datum pred 15. septembrom, vendar po 30. juniju, pod pogojem, da po potrebi ustrezno upoštevajo uveljavljanje izjem iz člena 104.

2.   Države članice izvajajo upravni nadzor nad prejetimi zahtevki, obravnavajo upravičene zahtevke in obvestijo Komisijo do 15. oktobra vsako leto o skupni površini in zneskih, ki jih zajemajo zahtevki, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka.

3.   Največji letni proračun za program izkrčitve je določen v Prilogi VII.

4.   Vsako leto se do 15. novembra po postopku iz člena 113(1) določi enotni odstotek odobritev prijavljenih zneskov, če skupni znesek, ki so ga države članice prijavile Komisiji, presega razpoložljiva proračunska sredstva, pri čemer se po potrebi upošteva uporaba člena 104(2) in (3).

5.   Države članice sprejemajo zahtevke do 1. februarja vsako leto:

(a)

za celoto površin, za katere je bil vložen zahtevek, če Komisija ni določila odstotka iz odstavka 4, ali

(b)

za površine, določene z odstotkom iz odstavka 4 na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril ter po naslednjem prednostnem seznamu:

(i)

države članice dajo prednost tistim prosilcem, ki zahtevke glede premije za izkrčitev vložijo za svoj celoten vinograd;

(ii)

zatem dajo države članice prednost prosilcem, starim do 55 let, oziroma starejšim, če je tako določeno v zadevni državi članici.

Države članice vsako leto do 1. marca obvestijo Komisijo o prejetih zahtevkih, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka, ter o skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

6.   Države članice do 1. decembra vsako leto obvestijo Komisijo za predhodno vinsko leto o:

(a)

izkrčenih površinah, razdeljenih po regijah in obsegu pridelka;

(b)

skupnem znesku premij za izkrčitev, izplačanih po regijah.

Člen 103

Navzkrižna skladnost

Kadar se za kmeta ugotovi, da na svojem kmetijskem gospodarstvu kadar koli v obdobju treh let od izplačila premije za izkrčitev ni izpolnjeval predpisanih zahtev ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev iz členov 3 do 7 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se znesek plačila, kadar je neskladnost posledica ukrepanja ali neukrepanja, ki se lahko pripiše neposredno kmetu, zmanjša ali prekliče, delno ali v celoti, odvisno od resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti, kmetu pa se po potrebi ukaže, da vrne plačilo pod pogoji iz navedenih določb.

Člen 104

Izjeme

1.   Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 102(1), ko skupna izkrčena površina na njenem ozemlju doseže 8 % površin, zasajenih z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

Država članica lahko odloči, da zavrne nadaljnje zahtevke iz člena 102(1) za posamezno regijo, ko skupna izkrčena površina v tej regiji doseže 10 % površin regije, zasajenih z vinsko trto.

2.   V skladu s postopkom iz člena 113(1) se lahko sprejme odločitev o prenehanju uporabe programa izkrčitve v državi članici, če bi ob upoštevanju nerešenih zahtevkov nadaljnja izkrčitev privedla do skupne izkrčene površine, večje od 15 % celotne površine države članice, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

3.   V skladu s postopkom iz člena 113(1) se lahko sprejme odločitev o prenehanju uporabe programa izkrčitve v državi članici za določeno leto, če bi ob upoštevanju nerešenih zahtevkov nadaljnja izkrčitev privedla do izkrčene površine, večje od 6 % celotne površine države članice, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII za določeno leto izvajanja programa.

4.   Države članice lahko razglasijo vinograde v gorah in na strmih pobočjih za neupravičene do programa izkrčitve v skladu s pogoji, ki se določijo po postopku iz člena 113(1).

5.   Države članice lahko razglasijo površine za neupravičene do programa izkrčitve, kadar uporaba programa izkrčitve ne bi bila združljiva s skrbjo za okolje. Površine, ki se tako razglasijo za neupravičene, ne presegajo 3 % skupne površine, zasajene z vinsko trto, kakor je navedeno v Prilogi VIII.

6.   Grčija lahko površine, zasajene z vinsko trto na Egejskih otokih in grških Jonskih otokih, razen na Kreti in Evbeji, razglasi za neupravičene v okviru programa izkrčitve.

7.   Program izkrčitve iz tega poglavja se ne uporablja za Azore, Madeiro in Kanarske otoke.

8.   Države članice, ki se odločijo za možnost iz odstavkov 4 do 6, Komisiji vsako leto do 1. avgusta in prvič do 1. avgusta 2008 v zvezi z ukrepi izkrčitve, ki se bodo izvajali, sporočijo:

(a)

površine, razglašene za neupravičene;

(b)

utemeljitev za neupravičenost v skladu z odstavkoma 4 in 5.

9.   Države članice priznajo pridelovalcem na površinah, ki so neupravičene ali so na podlagi odstavkov 4 do 7 razglašene za neupravičene, prednost pri drugih podpornih ukrepih iz te uredbe, zlasti, če je primerno, pri ukrepu prestrukturiranja in preusmeritve na podlagi podpornih programov in ukrepov za razvoj podeželja.

Člen 105

De minimis

To poglavje ne velja za države članice, ki ne pridelajo več kot 50 000 hektolitrov vina na leto. Pridelava se izračuna na podlagi povprečne pridelave v zadnjih petih vinskih letih.

Člen 106

Dodatna nacionalna pomoč

Države članice lahko poleg dodeljene premije za izkrčitev odobrijo dodatno nacionalno pomoč, ki ne presega 75 % veljavne premije za izkrčitev.

Člen 107

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega poglavja, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

podrobnosti pogojev neupravičenosti iz člena 100, predvsem v zvezi z dokazilom, da so se površine v letih 2006 in 2007 primerno obdelovale;

(b)

lestvice in ravni premij iz člena 101;

(c)

merila za izjeme iz člena 104;

(d)

obveznosti poročanja držav članic o izvajanju programa izkrčitve, vključno s kaznimi za zamude pri poročanju in informacijami, ki jih države članice sporočijo pridelovalcem o razpoložljivosti programa;

(e)

obveznosti poročanja o dopolnilni nacionalni pomoči;

(f)

roke za plačila.

NASLOV VI

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 108

Register vinogradov

1.   Države članice vzdržujejo register vinogradov, ki vsebuje posodobljene podatke o obsegu vinogradniških površin.

2.   Za države članice, v katerih je skupno območje, zasajeno s sortami vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1), manjše od 500 hektarjev, obveznost iz odstavka 1 ne velja.

Člen 109

Preglednica

Države članice, ki v svojih podpornih programih v skladu s členom 11 predvidijo ukrep „prestrukturiranja in preusmeritve vinogradov“, pripravijo na podlagi registra vinogradov iz člena 108 posodobljeno preglednico obsega svojih vinogradniških površin in jo pošljejo Komisiji vsako leto do 1. marca, prvič pa do 1. marca 2009.

Člen 110

Trajanje registra vinogradov in preglednice

Po postopku iz člena 113(1) se lahko odloči, da se člena 108 in 109 kadar koli po 1. januarju 2016 ne uporabljata več.

Člen 111

Obvezno prijavljanje

1.   Pridelovalci grozdja za pridelavo vina ter pridelovalci mošta in vina vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo količine pridelka iz zadnje trgatve.

2.   Države članice lahko tudi zahtevajo, da trgovci z grozdjem za pridelavo vina vsako leto prijavijo prodane količine zadnje trgatve.

3.   Pridelovalci mošta in vina ter trgovci, razen trgovcev na drobno, vsako leto pristojnim nacionalnim organom prijavijo svoje zaloge mošta in vina, bodisi od trgatve v tekočem letu ali od trgatev iz prejšnjih let. Mošt in vino, uvožena iz tretjih držav, se navedeta ločeno.

Člen 112

Spremni dokumenti in register

1.   Proizvodi iz te uredbe se lahko dajo v promet v Skupnosti samo s spremnim dokumentom, ki je uradno odobren.

2.   Fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo pri opravljanju svojega poklica proizvode, ki jih zajema ta uredba, zlasti pridelovalci, polnilci, predelovalci in trgovci, določeni po postopku iz člena 113(1), vodijo evidenco dobav in odprav teh proizvodov.

Člen 113

Postopek odbora

1.   Pri sklicevanju na ta odstavek, se uporablja člen 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek:

(a)

Komisiji pomaga regulatorni odbor;

(b)

se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES;

(c)

rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 114

Finančna sredstva

Ukrepi iz poglavja I naslova II, razen ukrepov iz člena 7(1)(a), in poglavja III naslova V se štejejo za intervencijo za ureditev kmetijskih trgov iz člena 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1290/2005.

Člen 115

Izmenjava informacij med državami članicami in Komisijo

1.   Države članice in Komisija si sporočajo vse potrebne informacije za izvajanje te uredbe, zlasti za spremljanje in analize trga ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti pri proizvodih, zajetih v tej uredbi.

2.   Po postopku iz člena 113(1) se sprejmejo podrobna pravila, ki določijo informacije, ki so potrebne za izvajanje odstavka 1 tega člena, ter obliko, vsebino, časovni razpored in roke, ureditev pošiljanja podatkov in dokumentov ter njihovo dajanje na voljo.

Člen 116

Spremljanje

Za namene uporabe te uredbe države članice zagotovijo, da so upravni in nadzorni postopki, ki se nanašajo na površine, združljivi z integriranim upravnim in nadzornim sistemom (IAKS) glede naslednjih elementov:

(a)

računalniške zbirke podatkov;

(b)

sistema identifikacije enot rabe ali poljin iz člena 20(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c)

administrativnih pregledov.

Ti postopki brez kakršnih koli težav ali navzkrižij omogočijo skupno delovanje ali izmenjavo podatkov z IAKS.

Člen 117

Nadzor in upravne kazni ter poročanje o njih

Z izjemo zadev iz člena 145(n)(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se v skladu s postopkom iz člena 113(1) te uredbe sprejme naslednje:

(a)

pravila, ki zagotavljajo enotno uporabo predpisov Skupnosti v vinskem sektorju, zlasti glede nadzora, in pravila, ki urejajo posebne finančne postopke za izboljšanje nadzora;

(b)

pravila za upravni in fizični nadzor, ki ga izvajajo države članice zaradi upoštevanja obveznosti, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(c)

sistem za nalaganje upravnih kazni, kadar se ugotovi kršitev katere koli obveznosti, ki izhaja iz uporabe te uredbe, ob upoštevanju resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja ugotovljene neskladnosti;

(d)

pravila za izterjavo neupravičenih plačil, ki izhajajo iz uporabe te uredbe;

(e)

pravila glede poročanja o izvajanem nadzoru in njegovih rezultatih.

Člen 118

Imenovanje odgovornih nacionalnih organov

1.   Brez poseganja v člen 47 imenujejo države članice enega ali več organov, ki so odgovorni za zagotovitev skladnosti s pravili Skupnosti v vinskem sektorju. Imenujejo predvsem laboratorije, pooblaščene za opravljanje uradnih analiz v vinskem sektorju. Imenovani laboratoriji izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev iz standarda ISO/IEC 17025.

2.   Države članice sporočijo Komisiji imena in naslove organov in laboratorijev iz odstavka 1. Komisija poskrbi, da so te informacije javne.

Člen 119

Nacionalna pomoč za krizno destilacijo

1.   Države članice lahko proizvajalcem vina od 1. avgusta 2012 odobrijo nacionalno pomoč za prostovoljno ali obvezno destilacijo vina v utemeljenih kriznih primerih.

2.   Pomoč iz odstavka 1 mora biti sorazmerna in primerna za premagovanje krize.

3.   Skupni znesek, ki se v državi članici v določenem letu zagotovi za takšno pomoč, ne sme preseči 15 % celotnih sredstev, določenih za zadevno državo članico v Prilogi II za zadevno leto.

4.   Države članice, ki želijo uporabiti pomoč iz odstavka 1, predložijo Komisiji ustrezno utemeljeno obvestilo. Odločitev o odobritvi ukrepa in pomoči se sprejme v skladu s postopkom iz člena 113(1).

5.   Alkohol, ki nastane pri destilaciji iz odstavka 1, se lahko uporabi izključno v industrijske namene ali za pridobivanje energije, tako da se prepreči izkrivljanje konkurence.

Člen 120

Poročilo Komisije

Komisija do konca leta 2012 predloži poročilo, pri čemer upošteva zlasti izkušnje, pridobljene z izvajanjem reforme.

Člen 121

Izvedbeni ukrepi

Ukrepi, potrebni za izvajanje tega naslova, se sprejmejo po postopku iz člena 113(1).

Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti:

(a)

podrobnosti o registru vinogradov iz člena 108 in zlasti njegovi uporabi pri spremljanju in nadzoru obsega vinogradniških površin;

(b)

podrobnosti o preglednici iz člena 109 in zlasti njeni uporabi pri spremljanju in nadzoru obsega vinogradniških površin;

(c)

podrobnosti o izmeri površin;

(d)

kazni za neupoštevanje obveznosti sporočanja;

(e)

obvezno prijavljanje iz člena 111;

(f)

spremne dokumente in register iz člena 112;

(g)

podrobnosti o nacionalni pomoči iz člena 119.

NASLOV VII

SPREMEMBE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

POGLAVJE I

Spremembe

Člen 122

Spremembe Uredbe (ES) št. 1493/1999

V prvem pododstavku člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 se datum „31. julija 2002“ nadomesti z:

„31. julija 2008“.

Člen 123

Spremembe Uredbe (ES) št. 1782/2003

Uredba (ES) št. 1782/2003 se spremeni:

1.

v členu 33(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a)

jim je bilo odobreno plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj ene od shem podpore, navedene v Prilogi VI, ali za oljčno olje v tržnih letih, navedenih v drugem pododstavku člena 37(1), ali za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, če so prejemali tržno podporo v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki K Priloge VII, ali za banane, če so prejemali nadomestilo za izgubo dohodka v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki L Priloge VII, ali za sadje in zelenjavo ter jedilnega krompirja in drevesnic, če so bili pridelovalci sadja in zelenjave ali jedilnega krompirja in drevesnic v reprezentativnem obdobju, ki ga države članice uporabljajo za te proizvode v skladu s točko M Priloge VII, ali za vino, če so prejeli pravico do plačila, kakor je navedeno v točkah N in O Priloge VII.“;

2.

v členu 37(1) se doda naslednji pododstavek:

„Referenčni znesek za vino se izračuna in prilagodi v skladu s točkama N in O iz Priloge VII.“;

3.

v členu 41 se vstavi naslednji odstavek:

„1b.   V primeru vina in ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členoma 9 in 102(6) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (25), Komisija po postopku iz člena 144(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k tej uredbi. Države članice Komisiji do 1. decembra v letu pred letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo povprečne regionalne vrednosti pravic iz točke N Priloge VII k tej uredbi.

4.

v členu 43(2) se vstavi naslednja točka:

„(ad)

v primeru vina število hektarjev, kakor je izračunano v skladu s točkama N in O Priloge VII;“;

5.

v členu 44 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   ‚Upravičeni hektar‘ pomeni vsako kmetijsko površino kmetijskega gospodarstva razen površin, ki se uporabljajo za gozdove ali nekmetijske dejavnosti.“;

6.

člen 51 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 51

Kmetijska raba zemljišč

Kmetje lahko uporabljajo parcele, prijavljene v skladu s členom 44(3), za katero koli kmetijsko dejavnost.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko države članice do 1. novembra 2007 odločijo, da se do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do 31. decembra 2010, parcele v eni ali več regijah držav članic še vedno ne smejo uporabljati za:

(a)

pridelavo enega ali več proizvodov iz člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2200/96 in člena 1(2) Uredbe (ES) št. 2201/96. Vendar se lahko države članice v tem primeru odločijo, da omogočijo pridelavo naknadnih posevkov na upravičenih hektarjih v obdobju največ treh mesecev, ki se vsako leto začne 15. avgusta; vendar se ta datum na zahtevo države članice spremeni v skladu s postopkom iz člena 144(2) za regije, kjer se zaradi podnebnih razlogov žita običajno žanjejo prej;

(b)

pridelavo jedilnega krompirja, in/ali

(c)

drevesnice.“;

7.

v členu 63(3) se doda naslednji pododstavek:

„V zvezi z vključitvijo vinskega sektorja v shemo enotnega plačila se lahko države članice do 1. aprila 2009 odločijo za uporabo odstopanja, predvidenega v prvem pododstavku.“;

8.

v členu 71c se doda naslednji odstavek:

„V primeru vina ob upoštevanju najnovejših podatkov, ki jih dajo na voljo države članice v skladu s členoma 9 in 102(6) Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija po postopku iz člena 144(2) te uredbe prilagodi nacionalne zgornje meje iz Priloge VIIIa k tej uredbi. Države članice Komisiji do 1. decembra v letu pred letom prilagoditve nacionalnih zgornjih mej sporočijo povprečne regionalne vrednosti pravic iz točke N Priloge VII k tej uredbi.“;

9.

v členu 145:

se vstavi naslednja točka:

„(d)e) podrobna pravila, povezana z vključitvijo podpore za vino v shemo enotnih plačil v skladu z Uredbo (ES) št. 479/2008.“,

se vstavi naslednja točka:

„(n)a) kar zadeva vino, podrobna pravila, povezana z navzkrižno skladnostjo, kakor je določeno v členih 20 in 103 Uredbe (ES) št. 479/2008.“;

10.

v drugem stolpcu Priloge IV se zadnja alinea nadomesti z naslednjo alineo:

„—

Ohranjanje oljčnih nasadov in vinogradov v dobrem rastnem stanju.“;

11.

v Prilogi VII se dodata naslednji točki:

„N.   Vino (izkrčitev)

Vinogradnikom, ki sodelujejo v programu izkrčitve, opredeljenega v poglavju III naslova V Uredbe (ES) št. 479/2008, se v letu po izkrčitvi dodelijo pravice do plačila, ki so enake številu hektarjev, za katera so prejeli premijo za izkrčitev.

Povprečna vrednost teh pravic do plačila je enaka regionalnemu povprečju vrednosti pravic do plačila v ustrezni regiji. Vendar povprečna vrednost v nobenem primeru ne presega 350 EUR/ha.

O.   Vino (prenos iz podpornih programov)

Če se države članice odločijo, da bodo zagotovile podporo v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 479/2008, določijo referenčni znesek za vsakega vinogradnika ter ustrezno število hektarjev iz člena 43(2) te uredbe:

na podlagi nediskriminatornih in objektivnih meril,

ob upoštevanju reprezentativnega referenčnega obdobja enega ali več vinskih let od začetka vinskega leta 2005/2006. Vendar pa se referenčna merila za določitev višine referenčnega zneska in zadevnega števila hektarjev ne smejo opirati na referenčno obdobje, ki vključuje vinska leta po vinskem letu 2007/2008, za katera prenos v podporne programe zadeva nadomestilo vinogradnikom, ki so pred tem prejemali podporo za destilacijo pitnega alkohola ali so bili gospodarski upravičenci podpore za uporabo zgoščenega grozdnega mošta za obogatitev vina v skladu z Uredbo (ES) št. 479/2008,

ki ne presega skupnega razpoložljivega zneska za ta ukrep iz člena 6(e) Uredbe (ES) št. 479/2008.“;

12.

v Prilogi VIII:

se v prvem stolpcu preglednice za besedo „Italija“ vstavi zvezdica,

se pod preglednico doda naslednje besedilo:

„ (*) Zneski za Italijo za leta 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR (glej opombo k Prilogi II k Uredbi (ES) št. 479/2008.)“.

Člen 124

Spremembe Uredbe (ES) št. 1290/2005

V členu 12 Uredbe (ES) št. 1290/2005 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Komisija določi zneske, ki so z uporabo členov 10(2), 143d in 143e Uredbe (ES) št. 1782/2003, člena 4(1) Uredbe Sveta (ES) št. 378/2007 dne 27. marca 2007 o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 (26) , in člena 23(2) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino (27), na voljo EKSRP.

Člen 125

Spremembe Uredbe (ES) št. 3/2008

Uredba (ES) št. 3/2008 se spremeni:

1.

v členu 2 se

točka (c) odstavka 1 nadomesti z naslednjim:

„(c)

kampanje informiranja o sistemu Skupnosti za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo;“,

odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.   Na notranjem trgu lahko ukrepi iz člena 1(1) vključujejo tudi akcije informiranja o vzorcih odgovornega pitja in škodljivosti nevarnega uživanja alkohola.

Na notranjem trgu so lahko upravičeni ukrepi v obliki sodelovanja na prireditvah, sejmih in razstavah nacionalnega in evropskega pomena, zlasti na stojnicah, namenjenih širitvi podobe proizvodov Skupnosti.“;

2.

v členu 3(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e)

želje po informiranju o sistemu Skupnosti za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, vina z navedbo sorte vinske trte in žgane pijače z zaščiteno geografsko označbo, potrebno pa je informiranje o vzorcih odgovornega pitja in škodljivosti nevarnega uživanja alkohola;“;

3.

v členu 13(2) se doda naslednji pododstavek:

„Odstotek iz prvega pododstavka je 60 % za ukrepe, izvedene v Skupnosti na področju informiranja o vzorcih odgovornega pitja in škodljivosti nevarnega uživanja alkohola.“.

POGLAVJE II

Prehodne in končne določbe

Člen 126

Določbe za lažji prehod

V skladu s postopkom iz člena 113(1) se lahko sprejmejo ukrepi:

(a)

za olajšanje prehoda z ureditve iz Uredbe (ES) št. 1493/1999 na ureditev, določeno s to uredbo;

(b)

za rešitev posebnih praktičnih vprašanj, kadar je to potrebno. Če so ti ukrepi ustrezno utemeljeni, lahko odstopajo od nekaterih določb te uredbe.

Člen 127

Uporaba pravil za državno pomoč

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 se členi 87, 88 in 89 Pogodbe uporabljajo za pridelavo in trgovino s proizvodi, zajetimi v tej uredbi.

2.   Členi 87, 88 in 89 Pogodbe se ne uporabljajo za:

(a)

podporo iz člena 3 te uredbe, vključno s podporo, dodeljeno v skladu s členom 18(5);

(b)

dodatne nacionalne pomoči iz člena 106 te uredbe;

(c)

nacionalno pomoč iz člena 119.

Člen 128

Razveljavitve, prehodna nadaljnja uporaba in sklicevanja

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se uredbi (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 razveljavita.

2.   Uredba (ES) št. 2392/86 in poglavji I in II naslova V, naslov VI, člena 24 in 80 ter ustrezne določbe, predvsem v ustreznih prilogah k Uredbi (ES) št. 1493/1999, se še naprej uporabljajo, dokler ne začnejo veljati ustrezna poglavja te uredbe v skladu s členom 129(2)(e).

3.   Naslednji ukrepi iz Uredbe (ES) št. 1493/1999 se še naprej uporabljajo, če so se začeli izvajati ali so bili sprejeti ukrepi, ki so upravičeni po navedeni uredbi pred 1. avgustom 2008:

(a)

ukrepi iz poglavij II in III naslova II (premije za trajno opustitev vinogradništva ter prestrukturiranje in preusmeritev). Vendar se po 15. oktobru 2008 ne izplača več nobena podpora na podlagi poglavja III naslova II;

(b)

ukrepi iz naslova III (tržni mehanizmi);

(c)

ukrepi iz člena 63 naslova VII (izvozna nadomestila).

4.   Sklicevanja na razveljavljeno Uredbo (ES) št. 1493/1999 se po potrebi razumejo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 129

Začetek veljavnosti in uporaba

1.   Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. avgusta 2008, razen:

(a)

členi 5 do 8 se uporabljajo od 30. junija 2008;

(b)

člen 122 se uporablja od 1. januarja 2008;

(c)

člen 123 se uporablja od 1. januarja 2009;

(d)

poglavje III naslova V se uporablja od 30. junija 2008;

(e)

poglavja II, III, IV, V in VI naslova III, členi 108, 111 in 112 ter ustrezne določbe, zlasti v ustreznih prilogah, se uporabljajo od 1. avgusta 2009, če ni drugače določeno s predpisom, ki se sprejme po postopku iz člena 113(1).

3.   Poglavje II naslova V se uporablja do 31. decembra 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. aprila 2008

Za Svet

Predsednik

D. RUPEL


(1)  Mnenje z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 12. decembra 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(3)  UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(4)  UL L 299, 16.11.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 248/2008 (UL L 76, 19.3.2008, str. 6).

(5)  UL L 277, 21.10.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 146/2008 (UL L 46, 21.2.2008, str. 1).

(6)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).

(7)  UL L 165, 30.4.2004, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 301/2008(UL L 97, 9.4.2008, str. 85).

(8)  UL L 109, 6.5.2000, str. 29. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/68/ES (UL L 310, 28.11.2007, str. 11).

(9)  UL L 208, 31.7.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1631/98 (UL L 210, 28.7.1998, str. 14).

(10)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

(11)  UL L 209, 11.8.2005, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1437/2007 (UL L 322, 7.12.2007, str. 1).

(12)  UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 293/2008 (UL L 90, 2.4.2008, str. 5).

(13)  UL L 3, 5.1.2008, str. 1.

(14)  Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu (UL L 210, 31.7.2006, str. 25). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1989/2006 (UL L 411, 30.12.2006, str. 6).

(15)  UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

(16)  UL L 265, 26.9.2006, str. 1.

(17)  UL L 42, 14.2.2006, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1276/2007 (UL L 284, 30.10.2007, str. 11).

(18)  UL L 39, 13.2.2008, str. 16.

(19)  UL L 40, 11.2.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo 92/10/EGS (UL L 6, 11.1.1992, str. 35).

(20)  UL L 11, 14.1.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1891/2006 (UL L 386, 29.12.2006, str. 14).

(21)  UL L 186, 30.6.1989, str. 21. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 92/11/EGS (UL L 65, 11.3.1992, str. 32).

(22)  UL L 247, 21.9.2007, str. 17.

(23)  UL L 67, 10.3.1994, str. 89. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 427/2003 (UL L 65, 8.3.2003, str. 1).

(24)  UL L 349, 31.12.1994, str. 53. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2200/2004 (UL L 374, 22.12.2004, str. 1).

(25)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1.“;

(26)  UL L 95, 5.4.2007, str. 1.

(27)  UL L 148, 6.6.2008, str. 1


PRILOGA I

OPREDELITVE POJMOV

Splošno

1.

„Vinsko leto“ pomeni leto pridelave proizvodov, zajetih v tej uredbi. Začne se 1. avgusta vsakega leta in konča 31. julija naslednjega leta.

V zvezi z vinom

2.

„Izkrčitev“ pomeni popolno odstranitev vseh rastlin vinske trte na površini, zasajeni z vinsko trto.

3.

„Zasaditev“ pomeni dokončno zasaditev rastlin vinske trte ali delov rastlin vinske trte, bodisi cepljenih ali necepljenih, za pridelavo grozdja ali vzpostavitev matičnega nasada za cepiče.

4.

„Precepljanje“ pomeni cepljenje vinske trte, ki je že bila cepljena.

V zvezi s proizvodom

5.

„Sveže grozdje“ pomeni plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina, zrel ali tudi delno sušen, ki ga je mogoče zdrozgati ali stisniti z običajnimi kletarskimi postopki in lahko začne spontano alkoholno vreti.

6.

„Sveži grozdni mošt, pri katerem je vrenje ustavljeno z dodatkom alkohola“ pomeni proizvod, ki:

(a)

ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b)

je pridobljen tako, da se delno prevretemu grozdnemu moštu, ki ima naravni delež alkohola najmanj 8,5 vol. % in izvira izključno iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1), doda:

(i)

bodisi nevtralni alkohol, ki izvira iz vina, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %;

(ii)

ali neprečiščeni proizvod, pridobljen z destilacijo vina, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 80 vol. %.

7.

„Grozdni sok“ pomeni tekoči, neprevreti, toda za vrenje sposobni proizvod, ki:

(a)

je pridobljen z ustreznim postopkom, da je nespremenjen primeren za porabo;

(b)

je pridobljen iz svežega grozdja ali grozdnega mošta ali z razredčenjem. Kadar je pridobljen z razredčenjem, se razredči zgoščeni grozdni mošt ali zgoščeni grozdni sok.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega soka je do 1 vol. %.

8.

„Zgoščeni grozdni sok“ pomeni nekaramelizirani grozdni sok, pridobljen z delnim sušenjem grozdnega soka s katero koli priznano metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo pri temperaturi 20 oC, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega soka je do 1 vol. %.

9.

„Vinske droži“ pomeni:

(a)

ostanke, ki se kopičijo v posodi z vinom po vrenju, med skladiščenjem ali po odobrenem postopku obdelave;

(b)

ostanke, ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (a);

(c)

ostanke, ki se kopičijo v posodah z grozdnim moštom med shranjevanjem ali po odobrenem postopku obdelave;

(d)

ostanke, ki nastanejo s filtriranjem ali centrifugiranjem proizvoda iz točke (c).

10.

„Grozdne tropine“ pomenijo prevreti ali neprevreti ostanek po stiskanju svežega grozdja.

11.

„Piquette“ pomeni proizvod, pridobljen:

(a)

z vrenjem neobdelanih grozdnih tropin, namočenih v vodi;

(b)

z izpiranjem prevretih grozdnih tropin z vodo.

12.

„Vino, alkoholizirano za destilacijo“ pomeni proizvod, ki:

(a)

ima dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. % in največ 15 vol. %;

(b)

je pridobljen izključno tako, da se vinu, ki ne vsebuje ostanka sladkorja, doda neprečiščeni proizvod destilacije vina, katerega dejanski delež alkohola je največ 86 vol. %;

(c)

ima največjo vsebnost hlapnih kislin, izraženih kot ocetna kislina, 1,5 grama na liter.

13.

„Cuvée“ pomeni:

(a)

grozdni mošt;

(b)

vino;

(c)

mešanico različnih grozdnih moštov in/ali vin z različnimi lastnostmi,

namenjeno za pripravo določene vrste penečih vin.

Delež alkohola

14.

„Dejanski volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola, ki ga pri temperaturi 20 oC vsebuje 100 volumenskih enot proizvoda pri tej temperaturi.

15.

„Potencialni volumenski delež alkohola“ pomeni število volumenskih enot čistega alkohola pri temperaturi 20 oC, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 volumskih enotah proizvoda pri tej temperaturi.

16.

„Skupni volumenski delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.

17.

„Naravni volumenski delež alkohola“ pomeni celotni volumenski delež alkohola proizvoda pred kakršno koli obogatitvijo.

18.

„Dejanski masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki jih vsebuje 100 kilogramov proizvoda.

19.

„Potencialni masni delež alkohola“ pomeni število kilogramov čistega alkohola, ki se lahko tvorijo s popolnim prevretjem sladkorja, vsebovanega v 100 kilogramih proizvoda.

20.

„Skupni masni delež alkohola“ pomeni vsoto dejanskega in potencialnega deleža alkohola.


PRILOGA II

PRORAČUNSKA SREDSTVA ZA PODPORNE PROGRAME

v skladu s členom 8(1)

v 1000 EUR

Proračunsko leto

2009

2010

2011

2012

2013

Od 2014 naprej

BG

15 608

21 234

22 022

27 077

26 742

26 762

CZ

2 979

4 076

4 217

5 217

5 151

5 155

DE

22 891

30 963

32 190

39 341

38 867

38 895

GR

14 286

19 167

19 840

24 237

23 945

23 963

ES

213 820

284 219

279 038

358 000

352 774

353 081

FR

171 909

226 814

224 055

284 299

280 311

280 545

IT (1)

238 223

298 263

294 135

341 174

336 736

336 997

CY

2 749

3 704

3 801

4 689

4 643

4 646

LT

30

37

45

45

45

45

LU

344

467

485

595

587

588

HU

16 816

23 014

23 809

29 455

29 081

29 103

MT

232

318

329

407

401

402

AT

8 038

10 888

11 313

13 846

13 678

13 688

PT

37 802

51 627

53 457

65 989

65 160

65 208

RO

42 100

42 100

42 100

42 100

42 100

42 100

SI

3 522

4 820

4 987

6 169

6 091

6 095

SK

2 938

4 022

4 160

5 147

5 082

5 085

UK

160

221

227

284

280

280


(1)  Nacionalne zgornje meje iz Priloge VIII k Uredbi (ES) št. 1782/2003 za Italijo za leta 2008, 2009 in 2010 se zmanjšajo za 20 milijonov EUR; ti zneski so bili vključeni v proračunska sredstva Italije v letih 2009, 2010 in 2011, kakor je določeno s to preglednico.


PRILOGA III

PRORAČUNSKA DODELITEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA

(iz člena 23(3))

v 1000 EUR

Proračunsko leto

2009

2010

Od 2011 naprej

BG

CZ

DE

GR

ES

15 491

30 950

46 441

FR

11 849

23 663

35 512

IT

13 160

26 287

39 447

CY

LT

LU

HU

MT

AT

PT

RO

SI

SK

UK


PRILOGA IV

KATEGORIJE PROIZVODOV VINSKE TRTE

1.   Vino

Vino je proizvod, pridobljen izključno s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem iz svežega zdrozganega ali nezdrozganega grozdja ali iz grozdnega mošta.

Vino:

(a)

ima ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki B Priloge V dejanski delež alkohola najmanj 8,5 vol. %, če vino izvira izključno iz grozdja vinorodnih con A in B iz Priloge IX, in najmanj 9 vol. % v drugih vinorodnih conah;

(b)

ima z odstopanjem od minimalnega dejanskega deleža alkohola, ki se sicer uporablja, kadar ima zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, ne glede na uporabo postopkov, določenih v točki B Priloge V, dejanski delež alkohola najmanj 4,5 vol. %;

(c)

ima skupni delež alkohola največ 15 vol. %. Z odstopanjem:

zgornja meja skupnega deleža alkohola se lahko poviša do 20 vol. % za vina z nekaterih vinorodnih območij v Skupnosti, določenih po postopku iz člena 113(2), ki so pridelana brez vsake obogatitve,

zgornja meja skupnega deleža alkohola lahko presega 15 vol. % za vina z zaščiteno označbo porekla, ki so bila pridelana brez obogatitve;

(d)

ima, razen pri odstopanjih, ki se lahko sprejmejo po postopku iz člena 113(2), skupno vsebnost kisline, izražene kot vinska kislina, najmanj 3,5 grama na liter ali 46,6 miliekvivalenta na liter.

„Retsina“ je vino, pridelano izključno na geografskem območju Grčije, iz grozdnega mošta, obdelanega s smolo alepskega bora. Uporaba smole alepskega bora je dovoljena samo za pridobivanje vina „retsina“ pod pogoji, ki jih določajo veljavne grške določbe.

Z odstopanjem od točke (b) se „Tokaji eszencia“ in „Tokajská esencia“ štejeta za vino.

2.   Mlado vino, ki je še v vrenju

Mlado vino, ki je še v vrenju, je proizvod, pri katerem alkoholno vrenje še ni končano in še ni ločeno od svojih droži.

3.   Likersko vino

Likersko vino je proizvod:

(a)

katerega dejanski delež alkohola je najmanj 15 vol. % in največ 22 vol. %;

(b)

katerega skupni delež alkohola je najmanj 17,5 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali geografsko označbo, navedenih na seznamu, pripravljenem po postopku iz člena 104(2);

(c)

ki je pridobljen iz:

grozdnega mošta v vrenju,

vina,

kombinacije obeh proizvodov ali

iz grozdnega mošta ali njegove mešanice z vinom, če so to likerska vina, ki se določijo po postopku iz člena 113(2), z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo;

(d)

katerega izhodiščni naravni delež alkohola je najmanj 12 vol. %, razen nekaterih likerskih vin z označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo, navedenih na seznamu, pripravljenem po postopku iz člena 113(2);

(e)

in z dodatkom,

(i)

posamezno ali v kombinaciji:

nevtralnega alkohola vinskega izvora, vključno z alkoholom, pridobljenim z destilacijo sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 96 vol. %,

destilata iz vina ali sušenega grozdja, katerega dejanski delež alkohola je najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %;

(ii)

skupaj z enim ali več od naslednjih proizvodov, kadar je to primerno:

zgoščeni grozdni mošt,

kombinacija enega od proizvodov iz točke (e)(i) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c);

(f)

in z dodatkom, z odstopanjem od točke (e), če so to določena likerska vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, navedena na seznamu, pripravljenem po postopku iz člena 113(2):

(i)

katerega koli od proizvodov iz točke (e)(i), posamezno ali v kombinaciji, ali

(ii)

enega ali več od naslednjih proizvodov:

vinski destilat ali destilat iz sušenega grozdja z deležem alkohola najmanj 95 vol. % in največ 96 vol. %,

žganje iz vina ali grozdnih tropin z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in največ 86 vol. %,

žganje iz sušenega grozdja z dejanskim deležem alkohola najmanj 52 vol. % in manj kot 94,5 vol. %;

(iii)

in enega ali več od naslednjih proizvodov, kadar je to primerno:

delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja,

zgoščeni grozdni mošt, pridobljen z neposrednim segrevanjem, ki razen te operacije ustreza opredelitvi zgoščenega grozdnega mošta,

zgoščeni grozdni mošt,

kombinacija enega od proizvodov iz točke (f)(ii) z grozdnim moštom iz prve in četrte alinee točke (c).

4.   Peneče vino

Peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

svežega grozdja,

grozdnega mošta,

vina;

(b)

pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)

ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare;

(d)

pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 8,5 vol. %.

5.   Kakovostno peneče vino

Kakovostno peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen s primarnim ali sekundarnim alkoholnim vrenjem iz:

svežega grozdja,

grozdnega mošta,

vina;

(b)

pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki izvira izključno iz vrenja;

(c)

ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3,5 bara;

(d)

pri katerem je skupni delež alkohola cuvéeja, namenjenega za njegovo pridelavo, najmanj 9 vol. %.

6.   Kakovostno aromatično peneče vino

Kakovostno aromatično peneče vino je kakovostno peneče vino:

(a)

ki je, če predstavlja cuvée, pridobljeno z uporabo grozdnega mošta ali grozdnega mošta v vrenju, ki izvira iz posebnih sort vinske trte s seznama, pripravljenega po postopku iz člena 113(2). Kakovostna aromatična peneča vina se, če predstavljajo cuvée in so tradicionalno pridelana z uporabo vin, določijo po postopku iz člena 113(2);

(b)

ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare;

(c)

ki ima dejanski delež alkohola najmanj 6 vol. %;

(d)

ki ima skupni delež alkohola najmanj 10 vol. %;

Posebna pravila glede drugih dodatnih lastnosti in pogojev pridelave in prodaje se sprejmejo po postopku iz člena 113(2).

7.   Gazirano peneče vino

Gazirano peneče vino je proizvod:

(a)

ki je pridobljen iz vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe;

(b)

pri katerem se ob odpiranju posode sprosti ogljikov dioksid, ki v celoti ali delno izvira iz dodatka tega plina;

(c)

ki ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 3 bare.

8.   Biser vino

Biser vino je proizvod, ki:

(a)

je pridobljen iz vina pod pogojem, da je skupni delež alkohola takega vina najmanj 9 vol. %;

(b)

ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. %;

(c)

ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi notranjega raztopljenega ogljikovega dioksida nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

(d)

je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

9.   Gazirano biser vino

Gazirano biser vino je proizvod, ki:

(a)

je pridobljen iz vina;

(b)

ima dejanski delež alkohola najmanj 7 vol. % in skupni delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(c)

ima v zaprti posodi pri temperaturi 20 oC zaradi raztopljenega ogljikovega dioksida, ki je delno ali v celoti dodan, nadpritisk najmanj 1 bar in največ 2,5 bara;

(d)

je shranjen v posodah prostornine največ 60 l.

10.   Grozdni mošt

Grozdni mošt je tekoči proizvod, pridobljen naravno ali s fizikalnimi postopki iz svežega grozdja. Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola grozdnega mošta je do 1 vol. %.

11.   Delno prevreti grozdni mošt

Grozdni mošt v vrenju je proizvod, pridobljen z vrenjem grozdnega mošta z dejanskim deležem alkohola več kot 1 vol. %, vendar manj kakor tri petine skupnega volumenskega deleža alkohola.

12.   Delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja

Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju je proizvod, pridobljen z delnim vrenjem grozdnega mošta iz sušenega grozdja, ki ima skupno vsebnost sladkorja pred vrenjem najmanj 272 g na liter in naravni delež alkohola najmanj 8 vol. %. Ne glede na to nekatera vina, ki se določijo po postopku iz člena 113(2) in izpolnjujejo te zahteve, ne veljajo za delno prevreti grozdni mošt iz sušenega grozdja.

13.   Zgoščeni grozdni mošt

Zgoščeni grozdni mošt je nekaramelizirani grozdni mošt, ki je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 31 pri temperaturi 20 oC, ni nižja od 50,9 %.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

14.   Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt

Prečiščeni zgoščeni grozdni mošt je tekoči nekaramelizirani proizvod, ki:

(a)

je pridobljen z delnim izparevanjem grozdnega mošta s katero koli dovoljeno metodo, razen neposrednega segrevanja, tako da vrednost, izmerjena na refraktometru v skladu s predpisano metodo iz člena 31 pri temperaturi 20 oC, ni nižja od 61,7 %;

(b)

je bil razkisan in so bile druge sestavine, razen sladkorja, odstranjene z odobrenim postopkom obdelave;

(c)

ima naslednje lastnosti:

pH največ 5 pri 25 oBrix,

optično gostoto pri 425 nm za debelino 1 cm največ 0,100 v grozdnem moštu s koncentracijo 25 oBrix,

vsebnost saharoze tako nizko, da je ni možno ugotoviti z določeno analizno metodo,

Folin-Ciocalteau indeks največ 6,00 pri 25 oBrix,

titracijsko kislost največ 15 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

vsebnost žveplovega dioksida največ 25 miligramov na kilogram skupnega sladkorja,

skupno vsebnost kationov največ 8 miliekvivalentov na kilogram skupnega sladkorja,

prevodnost pri 25 oBrix in 20 oC največ 120 mikro-Siemens/cm,

vsebnost hidroksimetilfurfurala največ 25 mg na kilogram skupnega sladkorja,

navzočnost mesoinositola.

Dovoljeni dejanski najvišji delež alkohola prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta je do 1 vol. %.

15.   Vino iz sušenega grozdja

Vino iz sušenega grozdja je proizvod, ki:

(a)

je pridelan brez obogatitve iz grozdja, delno posušenega na soncu ali v senci;

(b)

ima skupni delež alkohola najmanj 16 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 9 vol. %;

(c)

ima naravni delež alkohola najmanj 16 vol. % (ali 272 gramov sladkorja na liter).

16.   Vino iz prezrelega grozdja

Vino iz prezrelega grozdja je proizvod, ki:

(a)

je pridelan brez obogatitve;

(b)

ima naravni delež alkohola najmanj 15 vol. %;

(c)

ima skupni delež alkohola najmanj 15 vol. % in dejanski delež alkohola najmanj 12 vol. %.

Države članice lahko predpišejo čas staranja za ta proizvod.

17.   Vinski kis

Vinski kis je kis, ki:

(a)

je pridobljen izključno iz vina z ocetnim kislinskim vrenjem;

(b)

ima skupno vsebnost kisline, izražene kot ocetna kislina, najmanj 60 g na liter.


PRILOGA V

OBOGATITEV, DOKISANJE IN RAZKISANJE V NEKATERIH VINORODNIH CONAH

A.   Omejitve za obogatitev

1.

Če je to potrebno zaradi podnebnih razmer v nekaterih vinorodnih conah Skupnosti iz Priloge IX, lahko zadevne države članice dovolijo dodatek k naravnemu volumenskemu deležu alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu, pridobljenem iz sort vinske trte, ki jih je mogoče razvrstiti v skladu s členom 24(1).

2.

Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola se doseže z uporabo enoloških postopkov iz točke B in ne presega naslednjih mejnih vrednosti:

(a)

3 vol. % v vinorodni coni A iz Priloge IX;

(b)

2 vol. % v vinorodni coni B iz Priloge IX;

(c)

1,5 vol. % v vinorodni coni C iz Priloge IX.

3.

V letih z izjemno neugodnimi vremenskimi razmerami lahko države članice zahtevajo, da se mejne vrednosti iz točke 2 dvignejo za 0,5 %. Komisija mora v odziv na takšno zahtevo čim prej predložiti osnutek zakonodajnega ukrepa Odboru iz člena 195(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Komisija si bo prizadevala sprejeti odločitev v skladu s postopkom iz člena 113(1) v štirih tednih po vložitvi zahtevka.

B.   Postopki obogatitve

1.

Povečanje naravnega volumenskega deleža alkohola iz točke A se opravi:

(a)

za sveže grozdje, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta;

(b)

za grozdni mošt z dodajanjem saharoze, zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali z delnim zgoščevanjem, vključno z obratno osmozo;

(c)

za vina z delnim zgoščevanjem s hlajenjem.

2.

Postopki iz odstavka 1 se med seboj izključujejo, če se vino ali grozdni mošt obogati z zgoščenim grozdnim moštom ali prečiščenim zgoščenim grozdnim moštom in se izplača pomoč v skladu s členom 19.

3.

Dodajanje saharoze iz odstavka 1(a) in (b) je dovoljeno le s suhim sladkanjem in le v:

(a)

vinorodni coni A iz Priloge IX;

(b)

vinorodni coni B iz Priloge IX;

(c)

vinorodni coni C iz Priloge IX, z izjemo vinogradov v Italiji, Grčiji, Španiji, na Portugalskem in Cipru ter vinogradov v francoskih departmajih pod pristojnostjo drugostopenjskih sodišč:

Aix-en-Provence,

Nîmes,

Montpellier,

Toulouse,

Agen,

Pau,

Bordeaux,

Bastia.

Vendar pa nacionalni organi lahko odobrijo obogatitev s suhim sladkanjem kot izjemo v zgoraj navedenih francoskih departmajih. Francija Komisijo in druge države članice nemudoma uradno obvesti o takšnih odobritvah.

4.

Dodajanje zgoščenega grozdnega mošta ali prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ne poveča začetnega volumna svežega zdrozganega grozdja, grozdnega mošta, grozdnega mošta v vrenju ali mladega vina, ki je še v vrenju, za več kakor 11 % v vinorodni coni A, za več kakor 8 % v vinorodni coni B in za več kakor 6,5 % v vinorodni coni C iz Priloge IX.

5.

Zgoščevanje grozdnega mošta ali vina, ki sta bila obdelana s postopki iz odstavka 1:

(a)

ne zmanjša volumna teh proizvodov za več kakor 20 %;

(b)

ne glede na točko A(2)(c), ne poveča naravnega deleža alkohola teh proizvodov za več kakor 2 vol. %.

6.

Postopki iz odstavkov 1 in 5 ne povečajo skupnega volumenskega deleža alkohola v svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu v vrenju ali vinu:

(a)

v vinorodni coni A iz Priloge IX na več kakor 11,5 vol. %;

(b)

v vinorodni coni B iz Priloge IX na več kakor 12 vol. %;

(c)

v vinorodni coni C I iz Priloge IX na več kakor 12,5 vol. %;

(d)

v vinorodni coni C II iz Priloge IX na več kakor 13 vol. % in

(e)

v vinorodni coni C III iz Priloge IX na več kakor 13,5 vol. %.

7.

Z odstopanjem od odstavka 6 lahko države članice:

(a)

pri rdečem vinu povečajo skupni delež alkohola v proizvodih iz odstavka 6 na 12 vol. % v vinorodni coni A in na 12,5 vol. % v vinorodni coni B iz Priloge IX;

(b)

povečajo skupni volumenski delež alkohola v proizvodih iz odstavka 6 za proizvodnjo vin z označbo porekla do stopnje, ki jo določijo države članice.

C.   Dokisanje in razkisanje

1.

Pri svežem grozdju, grozdnem moštu, grozdnem moštu v vrenju, mladem vinu, ki je še v vrenju, in vinu je dovoljeno:

(a)

razkisanje v vinorodnih conah A, B in C I iz Priloge IX;

(b)

dokisanje in razkisanje v vinorodnih conah C I, C II in C III (a) iz Priloge IX brez poseganja v odstavek 7; ali

(c)

dokisanje v vinorodni coni C III (b) iz Priloge IX.

2.

Proizvodi, razen vina iz odstavka 1, se lahko dokisajo do vrednosti 1,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 20 miliekvivalentov na liter.

3.

Dokisanje vina je dovoljeno do vrednosti 2,50 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 33,3 miliekvivalenta na liter.

4.

Razkisanje vina je dovoljeno do vrednosti 1 g/l, izraženo kot vinska kislina, ali 13,3 miliekvivalenta na liter.

5.

Grozdni mošt, namenjen zgoščevanju, se lahko delno razkisa.

6.

Ne glede na odstavek 1 lahko v letih z izjemnimi vremenskimi razmerami države članice odobrijo dokisanje proizvodov iz odstavka 1 v vinorodnih conah A in B iz Priloge IX pod pogoji iz odstavkov 2 in 3.

7.

Dokisanje in obogatitev, razen pri odstopanju, o katerem je odločeno po postopku iz člena 113(2), ter dokisanje in razkisanje istega proizvoda se med seboj izključujejo.

D.   Postopki

1.

Razen dokisanja in razkisanja vina niso dovoljeni postopki iz točk B in C, razen če se pod pogoji, določenimi po postopku iz člena 113(2), izvedejo v času, ko se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju ali mlado vino, ki je še v vrenju, spreminjajo v vino ali v katero koli pijačo, namenjeno za neposredno prehrano ljudi iz člena 1(1), razen penečega vina ali gaziranega penečega vina, v vinorodni coni, v kateri je bilo uporabljeno sveže grozdje potrgano.

2.

Zgoščevanje vin se izvaja v vinorodni coni, v kateri je bilo sveže grozdje potrgano.

3.

Dokisanje in razkisanje vin se izvajata le v vinogradniško-vinarskem podjetju in v vinorodni coni, v kateri je bilo potrgano grozdje, uporabljeno za pridelavo vina.

4.

O vsakem postopku iz odstavkov 1, 2 in 3 so obveščeni pristojni organi. Isto velja za količine zgoščenega grozdnega mošta, prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta ali saharoze, ki jih imajo fizične in pravne osebe ali skupine oseb, zlasti proizvajalci, polnilci, predelovalci in trgovci, ki jih je treba določiti po postopku iz člena 113(2), pri opravljanju poklica hkrati na istem mestu kot sveže grozdje, grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali neustekleničeno vino. Obvestilo o teh količinah se lahko nadomesti z vpisom v register vhodnega materiala in porabe zalog.

5.

Vsak postopek iz točk B in C je vpisan v spremni dokument iz člena 112, s katerim se dajo v promet proizvodi, ki so bili obdelani s temi postopki.

6.

Ti postopki se razen pri odstopanjih, ki jih upravičujejo le izjemne vremenske razmere, ne izvajajo:

(a)

po 1. januarju v vinorodni coni C iz Priloge IX;

(b)

po 16. marcu v vinorodnih conah A in B iz Priloge IX in

izvajajo se le za proizvode iz grozdja od trgatve neposredno pred temi datumi.

7.

Ne glede na odstavek 6 se lahko zgoščevanje s hlajenjem, dokisanje in razkisanje vina izvajajo vse leto.


PRILOGA VI

OMEJITVE

A.   Splošno

1.

Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje vode, razen ko to zahteva posebna tehnološka potreba.

2.

Vsi dovoljeni enološki postopki izključujejo dodajanje alkohola, razen pri pridobivanju svežega grozdnega mošta, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, likerskem vinu, penečem vinu, vinu, alkoholiziranem za destilacijo, in pri biser vinu.

3.

Vino, alkoholizirano za destilacijo, se uporablja samo za destilacijo.

B.   Sveže grozdje, grozdni mošt in grozdni sok

1.

Sveži grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, se lahko uporabi le med fazo priprave proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29. To ne posega v strožje določbe, ki jih države članice lahko uporabljajo na svojem ozemlju za pripravo proizvodov, ki niso uvrščeni v oznake KN 2204 10, 2204 21 in 2204 29.

2.

Grozdni sok in zgoščeni grozdni sok se ne predelujeta v vino ali dodajata vinu. Alkoholno vrenje teh proizvodov je prepovedano na ozemlju Skupnosti.

3.

Določbe odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za proizvode, iz katerih v Združenem kraljestvu, na Irskem in Poljskem pridelujejo proizvode, uvrščene v oznako KN 22600, za katere države članice lahko dovolijo uporabo sestavljenega imena, ki vključuje besedo „vino“.

4.

Grozdni mošt iz sušenega grozdja v vrenju se lahko da na trg samo za pridelavo likerskih vin, in sicer samo v vinorodnih regijah, na katerih je bil tak način uporabe tradicionalen 1. januarja 1985, in za pridelavo vina iz prezrelega grozdja.

5.

Razen, če ni določeno drugače s strani Sveta v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, se sveže grozdje, grozdni mošt, grozdni mošt v vrenju, zgoščeni grozdni mošt, prečiščeni zgoščeni grozdni mošt, grozdni mošt, katerega vrenje je zaustavljeno z dodatkom alkohola, grozdni sok, zgoščeni grozdni sok in vino ali mešanice teh proizvodov iz tretjih držav na ozemlju Skupnosti ne smejo niti predelati v proizvode iz Priloge IV niti dodati tem proizvodom.

C.   Tipiziranje vin

Razen, če ni določeno drugače s strani Sveta v skladu z mednarodnimi obveznostmi Skupnosti, je rezanje vina iz tretje države z vinom Skupnosti in rezanje med vini iz tretjih držav na ozemlju Skupnosti prepovedano.

D.   Stranski proizvodi

1.

Čezmerno stiskanje grozdja se prepove. Ob upoštevanju lokalnih in tehničnih razmer države članice določijo najmanjšo količino alkohola, ki jo vsebujejo tropine in droži po stiskanju grozdja.

Države članice določijo, da količina alkohola v zadevnih stranskih proizvodih znaša vsaj 5 % volumenskega deleža alkohola, ki ga vsebuje pridelano vino.

2.

Razen alkohola, žganih pijač in piquette se iz vinskih droži ali grozdnih tropin ne pridelujejo niti vina niti druge pijače za neposredno prehrano ljudi. Ležanje vina na vinskih drožeh ali grozdnih tropinah ali stisnjeni aszú pulpi je dovoljeno pod pogoji, ki se določijo v skladu s postopkom iz člena 113(2), na območjih, kjer se ti postopki tradicionalno uporabljajo za pridelavo „Tokaji fordítás“ in „Tokaji máslás“ na Madžarskem ter „Tokajský forditáš“ in „Tokajský mášláš“ na Slovaškem.

3.

Stiskanje vinskih droži in ponovna fermentacija grozdnih tropin za druge namene kot destilacijo ali pridelavo piquette je prepovedano. Filtriranje in centrifugiranje vinskih droži se ne šteje za stiskanje, če so pridobljeni proizvodi primerne pristne trgovske kakovosti.

4.

Piquette se lahko, kadar njegovo pridelavo dopušča zadevna država članica, uporabi samo za destilacijo ali za lastno porabo v gospodinjstvu pridelovalca vina.

5.

Brez poseganja v možnost držav članic, da sklenejo, da se stranski proizvodi odlagajo s pomočjo destilacije, morajo vse fizične ali pravne osebe ali skupine oseb, ki imajo stranske proizvode, te umakniti pod pogoji, ki jih je treba po postopku iz člena 113(2) še določiti.


PRILOGA VII

PRORAČUN ZA PROGRAM IZKRČITVE

Sredstva, ki so na voljo za program izkrčitve iz člena 102(3), so:

(a)

za vinsko leto 2008/2009 (proračunsko leto 2009): 464 milijonov EUR;

(b)

za vinsko leto 2009/2010 (proračunsko leto 2010): 334 milijonov EUR;

(c)

za vinsko leto 2010/2011 (proračunsko leto 2011): 276 milijonov EUR.


PRILOGA VIII

Površine, ki jih države članice lahko razglasijo za neupravičene do programa izkrčitve

(iz člena 104(1), (2) in (5))

v ha

Država članica

Skupna površina, zasajena z vinsko trto

Površine iz člena 104(5)

BG

135 760

4 073

CZ

19 081

572

DE

102 432

3 073

GR

69 907

2 097

ES

1 099 765

32 993

FR

879 859

26 396

IT

730 439

21 913

CY

15 023

451

LU

1 299

39

HU

85 260

2 558

MT

910

27

AT

50 681

1 520

PT

238 831

7 165

RO

178 101

5 343

SI

16 704

501

SK

21 531

646


PRILOGA IX

VINORODNE CONE

(iz prilog IV in V)

Vinorodne cone, omenjene v Prilogi IV in Prilogi V, so:

1.

Vinorodna cona A obsega:

(a)

v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto, razen tistih, ki so vključene v vinorodno cono B;

(b)

v Luksemburgu: vinorodno regijo Luksemburga;

(c)

v Belgiji, na Danskem, Irskem, Nizozemskem, Poljskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu: vinorodna območja teh držav;

(d)

na Češkem: vinorodno regijo dežele Čechy.

2.

Vinorodna cona B obsega:

(a)

v Nemčiji: površine, zasajene z vinsko trto na določenem pridelovalnem območju Baden;

(b)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto v departmajih, ki niso navedeni v tej prilogi, in v naslednjih departmajih:

v Alzaciji: Bas-Rhin, Haut-Rhin,

v Loreni: Meurthe-et-Moselle, Meuse, Moselle, Vosges,

v Šampaniji: Aisne, Aube, Marne, Haute-Marne, Seine-et-Marne,

v Juri: Ain, Doubs, Jura, Haute-Saône,

v Savoji: Savoie, Haute-Savoie, Isère (občina Chapareillan),

v Dolini Loare: Cher, Deux-Sèvres, Indre, Indre-et-Loire, Loir-et-Cher, Loire-Atlantique, Loiret, Maine-et-Loire, Sarthe, Vendée, Vienne in površine, zasajene z vinsko trto v okrožju Cosne-sur-Loire v departmaju Nièvre;

(c)

v Avstriji: avstrijsko vinorodno območje;

(d)

na Češkem: vinorodno regijo dežele Moravske in površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavek 1(d);

(e)

na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Malokarpatská vinohradnícka oblast, Južnoslovenská vinohradnícka oblast, Nitrianska vinohradnícka oblast, Stredoslovenská vinohradnícka oblast, Východoslovenská vinohradnícka oblast in vinorodna območja, ki niso vključena v odstavek 3(f);

(f)

v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah:

v Podravju: Štajerska Slovenija, Prekmurje,

v Posavju: Bizeljsko Sremič, Dolenjska in Bela krajina, ter območja, zasajena z vinsko trto v regijah, ki niso vključena v odstavek 4(d);

(g)

v Romuniji: območje Podișul Transilvaniei.

3.

Vinorodna cona C I obsega:

(a)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

v naslednjih departmajih: Allier, Alpes-de-Haute-Provence, Hautes-Alpes, Alpes-Maritimes, Ariège, Aveyron, Cantal, Charente, Charente-Maritime, Corrèze, Côte-d'Or, Dordogne, Haute-Garonne, Gers, Gironde, Isère (razen občine Chapareillan), Landes, Loire, Haute-Loire, Lot, Lot-et-Garonne, Lozère, Nièvre (razen okrožja Cosne-sur-Loire), Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Hautes-Pyrénées, Rhône, Saône-et-Loire, Tarn, Tarn-et-Garonne, Haute-Vienne, Yonne,

v okrožjih Valence in Die v departmaju Drôme (razen kantonov Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar),

v okrožju Tournon in v kantonih Antraigues, Burzet, Coucouron, Montpezat-sous-Bauzon, Privas, Saint-Etienne de Lugdarès, Saint-Pierreville, Valgorge in Voulte-sur-Rhône v departmaju Ardèche;

(b)

v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v deželi Dolina Aoste in v pokrajinah Sondrio, Bolzano, Trento in Belluno;

(c)

v Španiji: območja, zasajena z vinsko trto v provincah A Coruña, Asturias, Cantabria, Guipúzcoa in Vizcaya;

(d)

na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v delu regije Norte z določenim pridelovalnim območjem za „Vinho Verde“, pa tudi „Concelhos de Bombarral, Lourinhã, Mafra e Torres Vedras“ (razen „Freguesias da Carvoeira e Dois Portos“), ki spadajo v „Região viticola da Extremadura“;

(e)

na Madžarskem: vse površine, zasajene z vinsko trto;

(f)

na Slovaškem: površine, zasajene z vinsko trto v regiji Tokajská vinohradnícka oblast;

(g)

v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavka 2(g) ali 4(f).

4.

Vinorodna cona C II obsega:

(a)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

v naslednjih departmajih: Aude, Bouches-du-Rhône, Gard, Hérault, Pyrénées-Orientales (razen kantonov Olette in Arles-sur-Tech), Vaucluse,

v delu departmaja Var, na katerega na jugu mejijo severna območja občin Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime,

v okrožju Nyons in v kantonih Dieulefit, Loriol, Marsanne in Montélimar v departmaju Drôme,

v tistih delih departmaja Ardèche, ki niso navedeni v odstavku 3(a);

(b)

v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Abruci, Kampanja, Emilija - Romanja, Furlanija - Julijska krajina, Lacij, Ligurija, Lombardija razen pokrajine Sondrio, Marke, Molise, Piemont, Toskana, Umbrija, Benečija razen pokrajine Belluno, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Elba in drugi otoki toskanskega otočja, Ponziane, Capri in Ischia;

(c)

v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih provincah:

Lugo, Orense, Pontevedra,

Ávila (razen občin v določenem pridelovalnem območju „comarca“ Cebreros), Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid, Zamora,

La Rioja,

Álava,

Navarra,

Huesca,

Barcelona, Girona, Lleida,

v tistem delu province Zaragoza, ki leži severno od reke Ebro,

v občinah province Tarragona, ki so vključene v zaščiteno označbo porekla Penedés,

v delu province Tarragona z določenim pridelovalnim območjem „comarca“ Conca de Barberá;

(d)

v Sloveniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Brda ali Goriška Brda, Vipavska dolina ali Vipava, Kras in Slovenska Istra;

(e)

v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dunavska Ravnina (Дунавска равнина), Chernomorski Rayon (Черноморски район), Rozova Dolina (Розова долина);

(f)

v Romuniji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih regijah: Dealurile Buzăului, Dealu Mare, Severinului in Plaiurile Drâncei, Colinele Dobrogei, Terasele Dunării, južna vinska regija, vključno s peščenimi in drugimi ugodnimi območji.

5.

Vinorodna cona C III (a) obsega:

(a)

v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih nomoi: Florina, Imathia, Kilkis, Grevena, Larisa, Ioannina, Levkas, Akhaia, Messinia, Arkadia, Korinthia, Iraklio, Khania, Rethimni, Samos, Lasithi in otok Thira (Santorini);

(b)

na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini nad 600 metrov;

(c)

v Bolgariji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavek 4(e).

6.

Vinorodna cona C III (b) obsega:

(a)

v Franciji: površine, zasajene z vinsko trto:

v departmajih Korzike,

v delu departmaja Var med morjem in mejo občin (ki so vključene) Evenos, Le Beausset, Solliès-Toucas, Cuers, Puget-Ville, Collobrières, La Garde-Freinet, Plan-de-la-Tour in Sainte-Maxime,

v kantonih Olette in Arles-sur-Tech in departmaju Pyrénées-Orientales;

(b)

v Italiji: površine, zasajene z vinsko trto v naslednjih deželah: Kalabrija, Bazilikata, Apulija, Sardinija in Sicilija, vključno z otoki, ki spadajo k tem deželam, kakor so Pantelleria in Lipari, Egadi in Pelagi;

(c)

v Grčiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavek 5(a);

(d)

v Španiji: površine, zasajene z vinsko trto, ki niso vključene v odstavka 3(c) ali 4(c);

(e)

na Portugalskem: površine, zasajene z vinsko trto v regijah, ki niso vključene v odstavek 3(d);

(f)

na Cipru: površine, zasajene z vinsko trto na nadmorski višini do 600 metrov;

(g)

na Malti: površine, zasajene z vinsko trto.

7.

Razmejitev območij v upravnih enotah v tej prilogi izhaja iz nacionalnih predpisov, veljavnih 15. decembra 1981, za Španijo 1. marca 1986 in za Portugalsko 1. marca 1998.


Top