Accept Refuse

EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32008L0001

Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (Kodificirana različica) (Besedilo velja za EGP )

OJ L 24, 29.1.2008, p. 8–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 15 Volume 026 P. 114 - 135

No longer in force, Date of end of validity: 06/01/2014; razveljavil 32010L0075

ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2008/1/oj

29.1.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 24/8


DIREKTIVA 2008/1/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. januarja 2008

o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja

(Kodificirana različica)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in razumljivosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Cilji in načela okoljske politike Skupnosti, kakor so določeni v členu 174 Pogodbe, so zlasti preprečevati, zmanjševati in v čim večji meri odpravljati onesnaževanje tako, da se daje prednost ukrepanju pri viru in zagotavlja preudarno upravljanje naravnih virov skladno z načelom „plača povzročitelj obremenitve“ in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja.

(3)

Peti akcijski program varstva okolja, katerega splošni pregled so odobrili Svet in predstavniki vlad držav članic na srečanju v okviru Sveta v Resoluciji z dne 1. februarja 1993 o programu politike in delovanja Skupnosti v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem (5), je dal prednost celovitemu nadzorovanju onesnaževanja okolja kot pomembnemu delu približevanja trajnostnemu ravnovesju med človekovo dejavnostjo in družbeno-ekonomskim razvojem na eni strani ter naravnimi viri in sposobnostjo obnavljanja narave na drugi strani.

(4)

Uresničevanje celostnega pristopa k zmanjševanju onesnaževanja okolja terja delovanje na ravni Skupnosti, da bi spremenili in dopolnili obstoječo zakonodajo Skupnosti o preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja iz industrijskih obratov.

(5)

Direktiva Sveta 84/360/EGS z dne 28. junija 1984 o boju proti onesnaževanju zraka iz industrijskih obratov (6) je uvedla splošni okvir, ki zahteva predhodno dovoljenje za vsako obratovanje ali znatno spremembo industrijskih obratov, ki lahko povzročijo onesnaževanje zraka.

(6)

Direktiva 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti (7) predvideva za odvajanje teh snovi potrebno dovoljenje.

(7)

Skupnost nima zakonodaje za preprečevanje ali zmanjševanje vnosa nevarnih snovi v tla na najmanjšo možno raven, ki bi bila primerljiva z obstoječo zakonodajo Skupnosti o boju proti onesnaževanju zraka in o preprečevanju ali zmanjševanju odvajanja nevarnih snovi v vode na najmanjšo možno raven.

(8)

Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto.

(9)

Cilj celostnega pristopa k nadzorovanju onesnaževanja, ob upoštevanju ravnanja z odpadki, je preprečevati emisije v zrak, vodo ali tla, če je to izvedljivo, če pa ni, je treba emisije zmanjšati na najmanjšo možno raven, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

(10)

Ta direktiva bi morala določati splošni okvir celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja okolja. Določiti bi morala ukrepe, potrebne za uresničevanje celovitega preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote. S celostnim pristopom k nadzorovanju onesnaževanja okolja bi se morala spodbujati uporaba načela trajnostnega razvoja.

(11)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez vpliva na določbe Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (8). Ta direktiva ne bi smela vplivati na izvajanje Direktive 85/337/EGS, tudi kadar se morajo podatki ali sklepne ugotovitve, pridobljene na podlagi navedene direktive, upoštevati pri izdaji dovoljenja.

(12)

Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da upravljavec obratov industrijskih dejavnosti iz te direktive deluje v skladu s splošnimi načeli nekaterih temeljnih obveznosti. Za ta namen bi zadoščalo, da bi pristojni organi pri določanju pogojev v dovoljenju upoštevali ta splošna načela.

(13)

Pri obstoječih obratih je treba nekatere določbe, sprejete na podlagi te direktive, uporabljati po 30. oktobru 2007, druge pa je bilo treba uporabljati od 30. oktobra 1999.

(14)

Za uspešnejše in učinkovitejše reševanje problemov onesnaževanja bi moral upravljavec upoštevati vidike okolja. Ti vidiki bi morali biti pristojnemu organu ali organom sporočeni, da bi se lahko pred izdajo dovoljenja prepričali, da so bili določeni vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje ali nadzorovanje onesnaževanja okolja. Zelo različni postopki vlaganja zahtevkov za dovoljenje lahko privedejo do različnih stopenj varstva okolja in javne ozaveščenosti. Vloge za dovoljenja bi morale na podlagi te direktive vsebovati vsaj najnujnejše podatke.

(15)

Popolna uskladitev postopkov in pogojev v dovoljenju med pristojnimi organi bi morala omogočiti doseganje najvišje izvedljive stopnje varstva okolja kot celote.

(16)

Pristojni organ ali organi bi morali izdati ali spremeniti dovoljenje le, če bodo določeni celoviti okoljevarstveni ukrepi za zrak, vodo in tla.

(17)

Dovoljenje bi moralo vključevati vse potrebne ukrepe za izpolnjevanje pogojev v dovoljenju, da bi tako dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote. Brez vpliva na postopek izdajanja dovoljenja so lahko ti ukrepi tudi predmet splošno zavezujočih predpisov.

(18)

Mejne vrednosti emisij, parametri ali enakovredni tehnični ukrepi bi morali temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah, brez predpisovanja uporabe določene metode ali tehnologije in ob upoštevanju tehničnih lastnosti posameznega obrata, njegove umestitve v prostoru in krajevnih okoljskih razmer. V vseh primerih bi pogoji v dovoljenju morali vsebovati določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja na najmanjšo možno raven in zagotavljati visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

(19)

Države članice same določajo, kako je treba, če je potrebno, upoštevati tehnične lastnosti posameznega obrata, njegovo umestitev v prostor in krajevne okoljske razmere.

(20)

Če predpisana kakovost okolja zahteva strožje pogoje od tistih, ki jih je mogoče doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, bi morali biti v dovoljenju posebej določeni dodatni pogoji, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za usklajevanje s predpisano kakovostjo okolja.

(21)

Zlasti zaradi tehničnega napredka se bodo najboljše razpoložljive tehnologije spreminjale in pristojni organi bi morali ta napredek spremljati ali biti o njem obveščeni.

(22)

Spremembe v obratu lahko povzročijo onesnaževanje okolja. Zato bi moral biti pristojni organ ali organi obveščeni o vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na okolje. V skladu s to direktivo je za vsako znatno spremembo v obratu potrebno predhodno dovoljenje.

(23)

Pogoje v dovoljenju bi bilo treba v rednih časovnih presledkih pregledati in jih, če je treba, posodobiti. V določenih okoliščinah bi morali biti pogoji v vsakem primeru ponovno preverjeni.

(24)

Učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev bi moralo omogočati, da se javnost izrazi, nosilec odločitev pa se zaveda mnenj in skrbi, ki so v zvezi s temi odločitvami, ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Zlasti bi javnost morala imeti dostop do informacij o delovanju obratov in njihovem možnem vplivu na okolje, ter, pred vsako odločitvijo, dostop do informacij o vlogah za dovoljenja za nove obrate ali znatne spremembe obratov in do samih dovoljenj, njihovih posodobitev in ustreznih podatkov o stanju okolja.

(25)

Sodelovanje, ki vključuje tudi sodelovanje združenj, organizacij in skupin, zlasti nevladnih organizacij, ki spodbujajo varovanje okolja, bi bilo treba ustrezno podpreti, vključno s spodbujanjem izobraževanja javnosti v zvezi z varstvom okolja.

(26)

Skupnost je 25. junija 1998 podpisala Konvencijo o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti v odločanju in dostopu do sodišč v okoljskih zadevah Ekonomske komisije OZN za Evropo (Arhuška konvencija). Med cilji Arhuške konvencije je želja zagotoviti pravico sodelovanja javnosti v odločanju o okoljskih zadevah, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

(27)

Razvoj in izmenjava informacij na ravni Skupnosti o najboljših razpoložljivih tehnologijah bi morala pripomoči k izravnavi tehnoloških neravnovesij v Skupnosti, spodbuditi razširjanje v Skupnosti uporabljenih mejnih vrednosti in tehnologij povsod po svetu in pomagati državam članicam pri učinkovitem izvajanju te direktive.

(28)

Treba bi bilo redno pripravljati poročila o izvajanju in učinkovitosti te direktive.

(29)

Ta direktiva se nanaša na obrate, ki lahko povzročijo pomembno onesnaženje okolja in zato tudi čezmejno. Treba bi bilo organizirati čezmejno posvetovanje, kadar se vloge nanašajo na izdajanje dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe v obratih, za katere obstaja velika verjetnost, da bodo imeli pomembne negativne vplive na okolje. Vloge, ki se nanašajo na takšne predloge ali znatne spremembe, bi morale biti dostopne javnosti v tisti državi članici, ki bo najverjetneje prizadeta.

(30)

Na ravni Skupnosti se kaže potreba po določitvi mejnih vrednosti emisij za posamezne vrste obratov in onesnaževal, zajetih v tej direktivi. Evropski parlament in Svet bi morala te mejne vrednosti emisij določiti skladno z določbami Pogodbe.

(31)

Določbe te direktive bi se morale uporabljati brez poseganja v določbe Skupnosti o zdravju in varnosti na delovnem mestu.

(32)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge VI, za prenos direktiv v nacionalno pravo –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Namen in področje uporabe

Namen te direktive je doseči celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja okolja, ki je posledica dejavnosti, navedenih v Prilogi I. Ta direktiva določa ukrepe za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla pri navedenih dejavnostih, vključno z ukrepi glede odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote, brez poseganja v Direktivo 85/337/EGS in druge ustrezne določbe Skupnosti.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

1.

„snov“ pomeni kakršen koli kemični element in njegove spojine, razen radioaktivnih snovi v smislu Direktive Sveta 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja (9) in gensko spremenjenih organizmov v smislu Direktive Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih (10) ter Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (11);

2.

„onesnaževanje okolja“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

3.

„obrat“ pomeni nepremično tehnično enoto, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;

4.

„obstoječi obrat“ pomeni obrat, ki je 30. oktobra 1999, v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred tem datumom, obratoval, ali je že imel dovoljenje, ali katerega vloga za dovoljenje je po mnenju pristojnega organa popolna, če je ta obrat začel obratovati najpozneje 30. oktobra 2000;

5.

„emisija“ pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla;

6.

„mejna vrednost emisij“ pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali višino emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena; mejna vrednost emisije je lahko določena tudi za posamezne skupine, družine ali vrste snovi, posebej za tiste, navedene v Prilogi III. Mejna vrednost emisij za snovi navadno velja na mestu izpusta emisije iz obrata, pri njenem določanju pa se razredčenje ne upošteva; če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za posamezni obrat pri posrednih izpustih v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave, kar pa ne vpliva na Direktivo 2006/11/ES ali direktive za njeno izvajanje;

7.

„predpisana kakovost okolja“ pomeni zbir zahtev, ki jih mora okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kakor je določeno v zakonodaji Skupnosti;

8.

„pristojni organ“ pomeni organ, organe ali telesa, ki so v skladu s pravnim redom držav članic odgovorni za izvajanje obveznosti, izhajajočih iz te direktive;

9.

„dovoljenje“ pomeni celotno pisno odločbo ali tisti njen del (ali več takih odločb), ki dovoljuje obratovanje celotnega ali dela obrata pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo, da obrat izpolnjuje zahteve te direktive. Dovoljenje lahko zajema enega ali več obratov ali delov obratov na istem kraju, ki jih upravlja isti upravljavec;

10.

„sprememba v obratovanju“ pomeni spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata, ki bi lahko vplivala na okolje;

11.

„znatna sprememba“ pomeni spremembo v obratovanju, ki ima lahko po mnenju pristojnega organa pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje; v tej opredelitvi se šteje za znatno spremembo vsaka sprememba v obratovanju ali razširitev, če se z njo samo po sebi dosega pragove iz Priloge I;

12.

„najboljša razpoložljiva tehnologija“ pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se načeloma določa mejna vrednost emisij za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij na splošno ter vpliva na okolje kot celoto:

(a)

„tehnologija“ vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;

(b)

„razpoložljiva tehnologija“ pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;

(c)

„najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote.

Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije je treba posebej upoštevati točke iz Priloge IV;

13.

„upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata;

14.

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in, v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;

15.

„zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev dovoljenja, ali ima interes pri takem odločanju; v tej opredelitvi se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli zahteve nacionalne zakonodaje.

Člen 3

Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko pristojni organi zagotovijo tak način delovanja obratov, da:

(a)

se izvajajo vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja, zlasti z uporabo najboljše razpoložljive tehnologije;

(b)

ni povzročeno pomembno onesnaževanje okolja;

(c)

se prepreči nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (12); če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;

(d)

se energija rabi učinkovito;

(e)

se izvajajo potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;

(f)

se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje.

2.   Za usklajenost s tem členom zadošča, če države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju pogojev v dovoljenju upoštevajo splošna načela iz odstavka 1.

Člen 4

Dovoljenja za nove obrate

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben nov obrat ne obratuje brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo, kar pa ne vpliva na izjeme, predvidene v Direktivi 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav (13).

Člen 5

Zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členi 6 in 8 ali, kadar je to primerno, tako da na novo preučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10 in 13, člena 14(a) in (b) ter člena 15(2), najpozneje 30. oktobra 2007, kar pa ne vpliva na posebno zakonodajo Skupnosti.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se določbe členov 1, 2, 11 in 12, člena 14(c), člena 15(1) in (3), členov 17, 18 in člena 19(2) uporabljajo za obstoječe obrate od 30. oktobra 1999.

Člen 6

Vloge za dovoljenja

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga pristojnemu organu za dovoljenje vključuje opis:

(a)

obrata in njegovih dejavnosti;

(b)

surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;

(c)

virov emisij iz obrata;

(d)

stanja na kraju obrata;

(e)

vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;

(f)

predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;

(g)

ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno;

(h)

nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kakor je predvideno v členu 3;

(i)

ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje;

(j)

morebitne glavne alternative, ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.

Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin iz točk od (a) do (j).

2.   Če podatki, zagotovljeni v skladu z zahtevami iz Direktive 85/337/EGS, ali varnostno poročilo, pripravljeno v skladu z Direktivo Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (14), ali drugi podatki, zbrani na podlagi drugih predpisov, izpolnjujejo katero koli od zahtev tega člena, se jih lahko vključi v vlogo ali se jih tej vlogi priloži.

Člen 7

Celostni pristop k izdajanju dovoljenj

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji v dovoljenju in postopek za njegovo izdajo popolnoma usklajeni, kadar je vključenih več pristojnih organov, tako da se zagotovi učinkovit celostni pristop vseh organov, pristojnih za ta postopek.

Člen 8

Odločitve

Brez vpliva na druge zahteve nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti pristojni organ izda dovoljenje, v katerem so navedeni pogoji, ki zagotavljajo, da obrat obratuje v skladu z zahtevami te direktive, v nasprotnem primeru pa zavrne izdajo dovoljenja.

Vsa izdana in vsa spremenjena dovoljenja morajo vsebovati podrobne podatke o vseh ukrepih za varstvo zraka, vode in tal, kakor je navedeno v tej direktivi.

Člen 9

Pogoji v dovoljenju

1.   Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenj iz členov 3 in 10, da bi z varstvom zraka, vode in tal dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

2.   Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se upoštevajo vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6 in 7 navedene direktive.

3.   Dovoljenje vključuje mejne vrednosti emisij za snovi, ki onesnažujejo okolje, zlasti za tista, našteta v Prilogi III, za katera je verjetno, da jih bo posamezni obrat izpuščal v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo (voda, zrak in tla). Če je treba, dovoljenje vključuje ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal in podzemne vode ter ukrepe za ravnanje z odpadki, nastalimi v obratu. Če je primerno, se mejne vrednosti lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

Za obrate iz točke 6.6 v Prilogi I se pri mejnih vrednostih emisij, določenih v skladu s tem odstavkom, upoštevajo ustrezne razmere delovanja za tovrstne obrate.

Kadar so emisije toplogrednih plinov iz naprave določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti (15) v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tej napravi, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje.

Za dejavnosti, navedene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, se države članice lahko odločijo, da ne bodo naložile zahtev glede energetske učinkovitosti za kurilne naprave ali druge naprave, ki izpuščajo ogljikov dioksid na lokaciji.

Kadar je potrebno, pristojni organi ustrezno spremenijo dovoljenje.

Tretji, četrti in peti pododstavek se ne uporablja za naprave, ki so v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES začasno izključeni iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

4.   Brez vpliva na člen 10 temeljijo mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi iz odstavka 3 na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka, upoštevajo pa se tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne okoljske razmere. Pogoji v dovoljenju vedno vključujejo določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven in zagotavljajo visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

5.   Dovoljenje vsebuje primerne zahteve za spremljanje in nadzorovanje izpustov, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in obveznost, da se pristojnemu organu zagotavljajo podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z dovoljenjem.

Za obrate iz točke 6.6 v Prilogi I se lahko pri ukrepih iz tega odstavka upošteva analiza stroškov in koristi.

6.   Dovoljenje vsebuje ukrepe, ki se nanašajo na razmere, ki niso normalne razmere obratovanja. Tako se pri tveganju za okolje ustrezno poskrbi za zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja.

Dovoljenje lahko vsebuje tudi začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 4, če je s sanacijskim programom, ki ga odobri pristojni organ, zagotovljeno, da bodo te zahteve izpolnjene v šestih mesecih, in je projekt usmerjen k zmanjševanju onesnaževanja okolja.

7.   Dovoljenje lahko za namene te direktive vsebuje tudi druge posebne pogoje, kot se državi članici ali pristojnemu organu zdi primerno.

8.   Brez vpliva na obveznost, da se izvaja postopek za izdajo dovoljenja na podlagi te direktive, države članice lahko predpišejo nekatere zahteve za posamezne vrste obratov v obliki splošnih predpisov, namesto da jih vključijo v pogoje posameznih dovoljenj, vendar pa morata biti pri tem zagotovljena celostni pristop in enakovredno visoka stopnja varstva okolja kot celote.

Člen 10

Najboljše razpoložljive tehnologije in predpisana kakovost okolja

Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenju posebej zahtevajo dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja.

Člen 11

Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen.

Člen 12

Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojne organe o vsaki načrtovani spremembi obratovanja. Če je primerno, pristojni organi posodobijo dovoljenje ali pogoje v njem.

2.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo. Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa morata zajemati tiste dele obrata in vsebine iz člena 6, na katere bi sprememba lahko vplivala. Smiselno se uporabljajo ustrezne določbe člena 3, členov 6 do 10 in člena 15(1), (2) in (3).

Člen 13

Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju s strani pristojnega organa

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi v rednih časovnih presledkih ponovno preverijo in po potrebi posodobijo pogoje v dovoljenju.

2.   Dovoljenje je vsekakor treba preveriti, če:

(a)

je onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, tako pomembno, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;

(b)

znatne spremembe najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo, da se emisije brez velikih stroškov pomembno zmanjšajo;

(c)

varnost obratovanja procesa ali dejavnosti zahteva uporabo drugih tehnologij;

(d)

to zahtevajo nove določbe zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

Člen 14

Izpolnjevanje pogojev v dovoljenju

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:

(a)

upravljavec pri upravljanju obrata izpolnjuje pogoje iz dovoljenja;

(b)

upravljavec redno obvešča pristojni organ o rezultatih spremljanja in nadzorovanja izpustov ter ga nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje;

(c)

upravljavec nudi predstavnikom pristojnega organa vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli pregledov v obratu, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

Člen 15

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja

1.   Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v postopku:

(a)

izdaje dovoljenja za nove naprave;

(b)

izdaje dovoljenja za vsako večjo spremembo;

(c)

posodobitve dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s členom 13(2)(a).

Postopek, določen v Prilogi V, se uporablja za namene takega sodelovanja.

2.   Rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju iz člena 9, in jih hrani pristojni organ, so dostopni javnosti.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1), (2) in (4) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (16).

4.   Ko je odločitev sprejeta, pristojni organ obvesti javnost v skladu s primernimi postopki in da javnosti na razpolago naslednje podatke:

(a)

vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in vsakršnih pogojev ter nadaljnjih obnavljanj; in

(b)

po pregledu pomislekov in mnenj prizadete javnosti, razloge in premisleke, na katerih temelji odločitev, vključno s podatki o poteku sodelovanja javnosti.

Člen 16

Dostop do sodišč

1.   Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti kadar:

(a)

imajo zadosten interes ali

(b)

uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.

2.   Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3.   Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice v skladu s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč. S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli zahteve nacionalne zakonodaje, šteje za zadosten za namen točke (a) odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen točke (b) odstavka 1.

4.   Določbe tega člena ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vplivajo na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred pozivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5.   Da bi povečali učinkovitost določb tega člena, države članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

Člen 17

Izmenjava informacij

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izmenjavo informacij, da vsaka tri leta, prvič pa pred 30. aprilom 2001, pošljejo Komisiji razpoložljive reprezentativne podatke o mejnih vrednostih za posamezne vrste dejavnosti v skladu s Prilogo I in, če je to primerno, najboljše razpoložljive tehnologije, iz katerih te vrednosti izhajajo, zlasti v skladu s členom 9. Pozneje se podatki dopolnijo v skladu s postopki, določenimi v odstavku 3 tega člena.

2.   Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi panogami o najboljših razpoložljivih tehnologijah, z njimi povezanem spremljanju stanja in njihovem razvoju.

Komisija vsaka tri leta objavi rezultate izmenjave informacij.

3.   Države članice vsaka tri leta in prvič za obdobje od 30. oktobra 1999 do vključno 30. oktobra 2002 pošljejo Komisiji informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila. To poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predlogov, ki jih pripravi Komisija v skladu s postopkom iz člena 6(2) Direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje (17). Vprašalnik ali predlogi se pošljejo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

Komisija posreduje poročilo Skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu, po potrebi skupaj s predlogi.

4.   Države članice ustanovijo ali imenujejo organ ali organe, ki bodo odgovorni za izmenjavo informacij po odstavkih 1, 2 in 3, ter o tem obvestijo Komisijo.

Člen 18

Čezmejni vplivi

1.   Če se država članica zaveda, da obratovanje naprave verjetno povzroča pomembne negativne vplive na okolje druge države članice ali, če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod pomembnim vplivom, država članica, na katere ozemlju je bila vložena vloga za dovoljenje v skladu s členom 4 ali členom 12(2), posreduje drugi državi članici vse podatke, ki jih je treba poslati ali dati na razpolago v skladu s Prilogo V, istočasno, kot jih da na razpolago svojim državljanom. Taki podatki služijo kot osnova za kakršna koli potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

2.   Države članice v okviru svojih dvostranskih odnosov zagotovijo, da so v primerih iz odstavka 1 vloge primeren čas dostopne tudi javnosti države članice, ki bi lahko bila prizadeta, tako da bo ta imela pravico dati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

3.   Rezultate vsakršnih posvetovanj v skladu z odstavkoma 1 in 2 je treba upoštevati, ko pristojni organ sprejme odločitev o vlogi.

4.   Pristojni organ obvesti državo članico, s katero se je posvetoval v skladu z odstavkom 1, o odločitvi v zvezi z vlogo, in ji posreduje podatke iz člena 15(4). Država članica sprejme potrebne ukrepe, da na svojem ozemlju zagotovi zadevni javnosti dostopnost podatkov v primerni obliki.

Člen 19

Mejne vrednosti emisij Skupnosti

1.   Kjer je bila ugotovljena potreba po ukrepanju Skupnosti, zlasti na podlagi izmenjave informacij, določene v členu 17, Evropski parlament in Svet na predlog Komisije in v skladu s postopki, določenimi v Pogodbi, določita mejne vrednosti emisij za:

(a)

vrste obratov iz Priloge I, razen za odlagališča odpadkov iz točk 5.1 in 5.4 navedene priloge,

in

(b)

onesnaževala, navedena v Prilogi III.

2.   Če v Skupnosti ni določenih mejnih vrednosti emisij na podlagi te direktive, se za obrate, navedene v Prilogi I, kot najmanjše mejne vrednosti emisij v skladu s to direktivo uporabljajo ustrezne mejne vrednosti emisij iz direktiv, navedenih v Prilogi II, in druge zakonodaje Skupnosti.

3.   Brez vpliva na zahteve te direktive so bile tehnične zahteve za odlagališča odpadkov iz točk 5.1 in 5.4 Priloge I določene v Direktivi Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (18).

Člen 20

Prehodne določbe

1.   Določbe Direktive 84/360/EGS, določbe členov 4, 5 in 6(2) Direktive 2006/11/ES ter ustrezne določbe, ki se nanašajo na sisteme izdajanja dovoljenj iz direktiv, naštetih v Prilogi II, se uporabljajo brez vpliva na izjeme, predvidene v Direktivi 2001/80/ES, za obstoječe obrate glede dejavnosti, navedenih v Prilogi I, dokler pristojni organi ne sprejmejo ukrepov, zahtevanih na podlagi člena 5 te direktive.

2.   Ustrezne določbe, ki se nanašajo na sisteme izdajanja dovoljenj iz direktiv, navedenih v Prilogi II, se ne uporabljajo, glede dejavnosti, navedenih v Prilogi I, za obrate, ki niso obstoječi obrati v skladu s točko (4) člena 2.

3.   Direktiva 84/360/EGS se razveljavi 30. oktobra 2007.

Če je potrebno, Svet ali Evropski parlament in Svet na predlog Komisije spremeni ustrezne določbe direktiv, navedenih v Prilogi II, da jih prilagodi zahtevam te direktive pred 30. oktobrom 2007.

Člen 21

Sporočilo

Države članice predložijo Komisiji besedila glavnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 22

Razveljavitev

Direktiva 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge VI, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge VI, za prenos direktiv v nacionalno pravo.

Sklici na razveljavljeno direktivo se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VII.

Člen 23

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 24

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 15. januarja 2008.

Za Evropski parlament

Predsednik

H.-G. PÖTTERING

Za Svet

Predsednik

J. LENARČIČ


(1)  UL C 97, 28.4.2007, str. 12.

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. junija 2007 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 17. decembra 2007.

(3)  UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(4)  Glej Prilogo VI, del A.

(5)  UL C 138, 17.5.1993, str. 1.

(6)  UL L 188, 16.7.1984, str. 20. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

(7)  UL L 64, 4.3.2006, str. 52.

(8)  UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

(9)  UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

(10)  UL L 117, 8.5.1990, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 2005/174/ES (UL L 59, 5.3.2005, str. 20).

(11)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1830/2003 (UL L 268, 18.10.2003, str. 24).

(12)  UL L 114, 27.4.2006, str. 9.

(13)  UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

(14)  UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(15)  UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).

(16)  UL L 41, 14.2.2003, str. 26.

(17)  UL L 377, 31.12.1991, str. 48. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

(18)  UL L 182, 16.7.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.


PRILOGA I

VRSTE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1

1.   Ta direktiva se ne uporablja za obrate ali dele obratov, ki se uporabljajo za raziskave, razvoj in preskušanje novih izdelkov in procesov.

2.   V nadaljevanju navedene pragovne vrednosti se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če en upravljavec v istem obratu ali na istem kraju opravlja več dejavnosti, zajetih v istem podnaslovu, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo.

1.   Energetika

1.1   Kurilne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW.

1.2   Rafinerije nafte in plina.

1.3   Koksarne.

1.4   Obrati za uplinjanje in utekočinjanje premoga.

2.   Proizvodnja in predelava kovin

2.1   Obrati za praženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami).

2.2   Obrati za proizvodnjo surovega železa ali jekla (primarno ali sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro.

2.3   Obrati za predelavo železa in jekla:

(a)

obrati za vroče valjanje z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;

(b)

kovačnice s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW;

(c)

nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.

2.4   Livarne železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

2.5   Obrati:

(a)

za proizvodnjo surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;

(b)

za taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje itn.), s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine.

2.6   Obrati za površinsko obdelavo kovin in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3.

3.   Nekovinska industrija

3.1   Obrati za proizvodnjo cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali apna v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan ali v drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan.

3.2   Obrati za proizvodnjo azbesta in izdelavo azbestnih izdelkov.

3.3   Obrati za proizvodnjo stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

3.4   Obrati za taljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

3.5   Obrati za izdelavo keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in/ali z zmogljivostjo peči nad 4 m3 in z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3.

4.   Kemična industrija

Proizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v točkah 4.1 do 4.6.

4.1   Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih organskih kemikalij, kot so:

(a)

enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);

(b)

ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole;

(c)

ogljikovodiki z vezanim žveplom;

(d)

ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;

(e)

ogljikovodiki z vezanim fosforjem;

(f)

halogenirani ogljikovodiki;

(g)

organokovinske spojine;

(h)

osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);

(i)

sintetične gume;

(j)

barve in pigmenti;

(k)

površinsko aktivne snovi.

4.2   Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih anorganskih kemikalij, kot so:

(a)

plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid;

(b)

kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;

(c)

lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;

(d)

soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;

(e)

nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid.

4.3   Kemični obrati za proizvodnjo fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih).

4.4   Kemični obrati za proizvodnjo osnovnih sredstev za varstvo rastlin in biocidov.

4.5   Obrati, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za proizvodnjo osnovnih farmacevtskih izdelkov.

4.6   Kemični obrati za proizvodnjo eksplozivnih snovi.

5.   Ravnanje z odpadki

Brez vpliva na člen 11 Direktive 2006/12/ES ali člen 3 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (1):

5.1   Obrati za odstranjevanje ali predelavo nevarnih odpadkov, kakor so določeni v seznamu, navedenem v členu 1(4) Direktive 91/689/EGS, v prilogah II A in II B (postopki R1, R5, R6, R8 in R9) k Direktivi 2006/12/ES in v Direktivi Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (2), z zmogljivostjo nad 10 ton na dan.

5.2   Obrati za sežiganje komunalnih odpadkov (odpadki iz gospodinjstev ter podobni odpadki iz trgovin, industrije in ustanov) z zmogljivostjo nad 3 tone na uro.

5.3   Obrati za odstranjevanje nenevarnih odpadkov, kakor so določeni v Prilogi II A k Direktivi 2006/12/ES pod naslovoma D8 in D9, z zmogljivostjo nad 50 ton na dan.

5.4   Odlagališča odpadkov, ki sprejmejo več kot 10 ton na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25 000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke.

6.   Druge dejavnosti

6.1   Industrijski obrati za proizvodnjo:

(a)

papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;

(b)

papirja in kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan.

6.2   Obrati za predhodno obdelavo (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan.

6.3   Obrati za strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan.

(a)

Klavnice z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan.

(b)

Obdelava in predelava za proizvodnjo živil iz:

živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan,

rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost).

(c)

Obdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna letna vrednost).

6.5   Kafilerije z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan.

6.6   Obrati za intenzivno rejo perutnine ali prašičev z več kot:

(a)

40 000 mest za perutnino;

(b)

2 000 mest za prašiče pitance (težje od 30 kg) ali

(c)

750 mest za plemenske svinje.

6.7   Obrati za površinsko obdelavo snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.8   Obrati za proizvodnjo ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.


(1)  UL L 377, 31.12.1991, str. 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

(2)  UL L 194, 25.7.1975, str. 23. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91).


PRILOGA II

SEZNAM DIREKTIV, NAVEDENIH V ČLENIH 19(2) IN (3) TER 20

1.

Direktiva Sveta 87/217/EGS z dne 19. marca 1987 o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom

2.

Direktiva Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo

3.

Direktiva Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija

4.

Direktiva Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize

5.

Direktiva Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana

6.

Direktiva Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS

7.

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov

8.

Direktiva Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida

9.

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav

10.

Direktiva 2006/11/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti

11.

Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih

12.

Direktiva Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj

13.

Direktiva Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih

14.

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih


PRILOGA III

SEZNAM GLAVNIH SNOVI, KI ONESNAŽUJEJO OKOLJE IN JIH JE TREBA UPOŠTEVATI, ČE SO POMEMBNE ZA DOLOČANJE MEJNIH VREDNOSTI EMISIJ

Zrak

1.

Žveplov dioksid in druge žveplove spojine

2.

Dušikovi oksidi in druge dušikove spojine

3.

Ogljikov monoksid

4.

Hlapne organske spojine

5.

Kovine in njihove spojine

6.

Prah

7.

Azbest (suspendirani delci, vlakna)

8.

Klor in klorove spojine

9.

Fluor in fluorove spojine

10.

Arzen in arzenove spojine

11.

Cianidi

12.

Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogene ali mutagene, ali da bi prek zraka lahko vplivale na razmnoževanje

13.

Poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani

Voda

1.

Organohalogenske spojine in snovi, ki bi v vodnem okolju lahko tvorile take spojine

2.

Organofosforne spojine

3.

Organokositrne spojine

4.

Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogeni ali mutageni, ali da bi v vodnem okolju ali prek vodnega okolja lahko vplivali na razmnoževanje

5.

Obstojni ogljikovodiki in obstojne strupene organske snovi, ki se kopičijo v organizmih

6.

Cianidi

7.

Kovine in njihove spojine

8.

Arzen in arzenove spojine

9.

Biocidi in sredstva za zaščito rastlin

10.

Suspendirane snovi

11.

Snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji (posebno nitrati in fosfati)

12.

Snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere (in se lahko merijo s parametri, kot so BPK, KPK itd.).


PRILOGA IV

Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije, opredeljene v členu 2(12), je treba na splošno ali v posebnih primerih in ob upoštevanju verjetnih stroškov in koristi takega ukrepa ter načela varnosti in preprečevanja nameniti pozornost:

1.

uporabi tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

2.

uporabi manj nevarnih snovi;

3.

pospeševanju predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno;

4.

primerljivim procesom, napravam ali načinom obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni;

5.

tehnološkemu napredku in novim znanstvenim spoznanjem;

6.

vrsti, učinkom in obsegu posameznih emisij;

7.

začetku obratovanja novih ali obstoječih obratov;

8.

času, potrebnem za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije;

9.

porabi in vrsti surovin (vključno z vodo), uporabljenih v procesu in energetski učinkovitosti;

10.

potrebi po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje in tveganja za okolje na najnižjo možno raven;

11.

potrebi po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje na najnižjo možno raven;

12.

informacijam, ki jih objavlja Komisija na podlagi drugega pododstavka člena 17(2) ali mednarodne organizacije.


PRILOGA V

SODELOVANJE JAVNOSTI PRI ODLOČANJU

1.

Javnost se obvesti (prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev) o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati:

(a)

vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 15(1), vključno z opisom elementov iz člena 6(1);

(b)

kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 18;

(c)

podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke, in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(d)

vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(e)

kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(f)

navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;

(g)

podatki o določbah za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5.

2.

Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a)

v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;

(b)

v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES, drugi podatki, kakor so navedeni v točki 1, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 8, in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1.

3.

Zadevna javnost je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve.

4.

Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo.

5.

Države članice podrobno določijo določbe o obveščanju javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in o posvetovanju z zadevno javnostjo (na primer s pismenimi prispevki ali z javno anketo). Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb te priloge.


PRILOGA VI

DEL A

Razveljavljena direktiva z njenimi zaporednimi spremembami (iz člena 22)

Direktiva Sveta 96/61/ES

(UL L 257, 10.10.1996, str. 26).

 

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

Samo člen 4 in Priloga II

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

Samo člen 26

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

Samo točka (61) Priloge III

Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

Samo člen 21(2)


DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 22)

Direktiva

Roki za prenos

96/61/ES

30. oktober 1999

2003/35/ES

25. junij 2005

2003/87/ES

31. december 2003


PRILOGA VII

KORELACIJSKA TABELA

Direktiva 96/61/ES

Ta direktiva

Člen 1

Člen 1

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2, uvodno besedilo

Člen 2(1–9)

Člen 2(1–9)

Člen 2(10)(a)

Člen 2(10)

Člen 2(10)(b)

Člen 2(11)

Člen 2(11), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 2(12), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 2(11), prvi pododstavek, prva alinea

Člen 2(12), prvi pododstavek, (a)

Člen 2(11), prvi pododstavek, druga alinea

Člen 2(12), prvi pododstavek, (b)

Člen 2(11), prvi pododstavek, tretja alinea

Člen 2(12), prvi pododstavek, (c)

Člen 2(11), drugi pododstavek

Člen 2(12), drugi pododstavek

Člen 2(12)

Člen 2(13)

Člen 2(13)

Člen 2(14)

Člen 2(14)

Člen 2(15)

Člen 3, prvi pododstavek

Člen 3(1)

Člen 3, drugi pododstavek

Člen 3(2)

Člen 4

Člen 4

Člen 5

Člen 5

Člen 6(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 6(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 6(1), prvi pododstavek, prva do deseta alinea

Člen 6(1), prvi pododstavek, (a) do (j)

Člen 6(1), drugi pododstavek

Člen 6(1), drugi pododstavek

Člen 6(2)

Člen 6(2)

Členi 7 do 12

Členi 7 do 12

Člen 13(1)

Člen 13(1)

Člen 13(2), uvodno besedilo

Člen 13(2), uvodno besedilo

Člen 13(2), prva do četrta alinea

Člen 13(2)(a) do (d)

Člen 14, uvodno besedilo

Člen 14, uvodno besedilo

Člen 14, prva do tretja alinea

Člen 14(a) do (c)

Člen 15(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 15(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo

Člen 15(1), prvi pododstavek, prva do tretja alinea

Člen 15(1), prvi pododstavek, (a) do (c)

Člen 15(1), drugi pododstavek

Člen 15(1), drugi pododstavek

Člen 15(2)

Člen 15(2)

Člen 15(4)

Člen 15(3)

Člen 15(5)

Člen 15(4)

Člen 15a, prvi pododstavek, uvodno in končno besedilo

Člen 16(1)

Člen 15a, prvi pododstavek, (a) in (b)

Člen 16(1)(a) in (b)

Člen 15a, drugi pododstavek

Člen 16(2)

Člen 15a, tretji pododstavek, prvi in drugi stavek

Člen 16(3), prvi pododstavek

Člen 15a, tretji pododstavek, tretji stavek

Člen 16(3), drugi pododstavek

Člen 15a, četrti pododstavek,

Člen 16(4), prvi pododstavek

Člen 15a, peti pododstavek

Člen 16(4), drugi pododstavek

Člen 15a, šesti pododstavek

Člen 16(5)

Člen 16

Člen 17

Člen 17

Člen 18

Člen 18(1), uvodno in končno besedilo

Člen 19(1)

Člen 18(1), prva in druga alinea

Člen 19(1)(a) in (b)

Člen 18(2), prvi pododstavek

Člen 19(2)

Člen 18(2), drugi pododstavek

Člen 19(3)

Člen 19

Člen 20(1)

Člen 20(1)

Člen 20(2)

Člen 20(2)

Člen 20(3), prvi pododstavek

Člen 20(3), prvi pododstavek

Člen 20(3), drugi pododstavek

Člen 20(3), tretji pododstavek

Člen 20(3), drugi pododstavek

Člen 21(1)

Člen 21(2)

Člen 21

Člen 22

Člen 22

Člen 23

Člen 23

Člen 24

Priloga I

Priloga I

Priloga II

Priloga II

Priloga III

Priloga III

Priloga IV

Priloga IV

Priloga V

Priloga V

Priloga VI

Priloga VII


Top